59 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Vol. 72, No. 1, 59-70 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n01a06 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Večna pot 2, 1000 Ljubljana 2 Gozdno gospodarstvo Bled d.o.o., Ljubljanska cesta 19, 4260 Bled, 3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-mail: peter.prislan@gozdis.si MAKROEKONOMSKI UČINKI PROIZVODNJE IN PREDELAVE LESA LISTAVCEV MACROECONOMIC IMPACT OF HARDWOOD PRODUCTION AND PROCESSING Domen Arnič 1,2 , Peter Prislan 1* , Luka Juvančič 3 UDK članka: 630*83:630*176.1 Prispelo / Received: 12.4.2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 14.5.2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: V Sloveniji imamo z vidika izkoriščenosti potenciala dodane vrednosti sortimentov lesa listavcev izrazite rezerve. Slednje bi lahko izkoristili zlasti s povečanjem gospodarske rabe okroglega lesa znotraj Slovenije ter s krepitvijo tehnološko naprednejših načinov predelave okroglega lesa. Cilj te raziskave je z input-output modeliranjem oceniti neizkoriščene potenciale gozdno-lesne verige v Sloveniji, s poudarkom na rabi lesa listavcev. Za celotno gozdno-lesno verigo smo ovrednotili obstoječe stanje in predvideli pet scenarijev nadgradnje gozdno-lesne verige v slovenskem prostoru. Razvili smo nacionalni input-output model za ovrednotenje možnih scenarijev prihodnjega razvoja gozdno- lesnega biogospodarstva. Iz rezultatov scenarijske analize input-output modela je razvidno, da lahko slovensko gozdno-lesno biogospodarstvo preko prestrukturiranja gospodarskih aktivnosti v prihodnosti doseže do 20 % višjo vrednost proizvodnje sektorja, povečanje števila zaposlenih za 24 % ter povečanje dohodka gospodinjstev za 19 %. V prispevku razpravljamo, kako bi nadgradnjo gozdno-lesnega biogospodarstva (glede na opredeljene scenarije) lahko dosegli s povečanjem kapacitet predelave lesa listavcev in podajamo priporočila nosilcem odločanj. Ključne besede: gozdno-lesno biogospodarstvo, raba lesa listavcev, input-output model, lesnopredelovalna panoga, scenarijska analiza, mobilizacija lesa listavcev. Abstract: As far as the utilization of the value-added potential of hardwood assortments is concerned, we have considerable reserves in Slovenia. These could be exploited mainly by increasing the economic use of roundwood in Slovenia and by developing more technologically advanced processing methods for roundwood. The aim of this paper is to assess the untapped potential of the forest-wood chain in Slovenia using input-output models, focusing on the use of hardwood. For the whole forest-wood chain, we assessed the existing situation and tested five scenarios for the improvement of the forest-wood chain in Slovenia. We developed a national input-output model to evaluate possible scenarios for the future development of the wood-based bioeconomy. The results of scenario analysis of the input-output model show that the Slovenian wood-based bioeconomy can achieve up to 20% higher production value, a 24% increase in employment and 19% increase in household income in the future through restructuring of economic activities. In the paper, we discuss how upgrading the forestry and wood-processing industry (according to the defined scenarios) could be achieved by increasing the processing capacity of hardwoods and provide recommendations for decision makers. Keywords: Forest- and wood-based bioeconomy, hardwoods utilization, input-output models, wood processing industry, scenario analysis, mobilization of hardwoods. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Glede na podatke, ki se zbirajo na Gozdarskem Inštitutu Slovenije, je več kot polovico lesa listavcev namenjenega kurjavi, preostali del se enakomer- no deli med les za celulozo in plošče ter hlodovi- no (Ščap & Krajnc, 2021). Ta podatek je zgovorno dejstvo, da imamo v Sloveniji z vidika izkoriščenosti 60 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing potenciala dodane vrednosti sortimentov lesa li- stavcev izrazite rezerve. Te kaže iskati zlasti v po- večanju gospodarske rabe okroglega lesa znotraj Slovenije ter v krepitvi tehnološko naprednejših al- ternativ energetski rabi okroglega lesa. Smiselno je torej uvajanje inovativnih tehnologij obdelave lesa listavcev, z njimi povezane nove materiale in izdel- ke ter poslovne modele v okviru lesnopredelovalne in papirniške industrije, ki učinkoviteje izkoriščajo ekonomski potencial lesa listavcev. Neizkorišče- ne možnosti so tudi v kategorijah sečnih ostankov (zlasti skorje), ostankov v predelavi lesa in odsluže- nega lesa, ki so primerni surovinski viri za procese biorafinacije, z njo povezane proizvodnje bioosno- vanih materialov, ki kot alternativa surovinam fo- silnega izvora vstopajo v nove verige vrednosti, kot so npr. proizvodnja finih kemikalij, aktivnih učinko- vin, plastičnih mas, tekstila idr. (Stare et al., 2020). S takšnimi rešitvami je mogoče doseči snovno in energetsko učinkovitejšo rabo biomase (v tem pri- meru sortimentov lesa listavcev) in multiplikativne ekonomske učinke (Hetemäki & Hurmekoski, 2016). Slednji se nanašajo tako na izboljšane kazalnike po- slovanja gospodarskih subjektov, vključenih v veri- ge vrednosti, kot tudi na pozitivne učinke na ravni narodnega gospodarstva (bruto dodana vrednost, dohodki, delovna mesta). Slovenska lesnopredelovalna industrija je usmerjena predvsem na področje predelave lesa iglavcev in umeščanje proizvodnih verig v prostor, ki je bil v preteklih desetletjih usmerjen predvsem v obrate, specializirane za predelavo hlodovine iglavcev. Dolgoročne spremembe v vrstni sestavi gozdov in posledično spremenjene tehnološke last- nosti lesa, ki jih zaznavamo v sistemu spremljanja, sedaj panogo postavljajo pred izziv, kako iz lesa (sortimentov) slabše kakovosti izdelati proizvod z visoko dodano vrednostjo. V zadnjem desetletju je v Evropi in svetu opazen porast inovativnih tehno- logij za racionalnejšo in bolj trajnostno izrabo lesa (kot surovine) ter možnostjo dodajanja vrednosti z razvojem in uporabo novih tehnologij primarne predelave, tehnologije termične ali kemične mo- difikacije lesa, postopkov pridobivanja celuloze in nanoceluloze, inovativnih lesnih kompozitov ipd. (Arnič et al., 2019). Posebno mesto v tem konte- kstu predstavljajo tehnologije biorafinacije, ki z različnimi (termofizikalnimi, kemijskimi, biološkimi, biotehnološkimi) metodami omogočajo kontroliran razklop lignocelulozne biomase v enostavnejše gra- dnike (npr. celuloza, nanoceluloza, hemiceluloza, ki jo je mogoče razgraditi v enostavnejše sladkorje, lignin ipd.) Ti lahko nadomeščajo surovinske vire fosilnega izvora v razširjenem naboru predeloval- nih dejavnosti, zlasti v dejavnostih proizvodnje ke- mikalij in kemičnih izdelkov (npr. umetna vlakna, plastične mase, barve in laki, sredstva za lepljenje) (Hurmekoski et al., 2018). V zadnjem desetletju v Sloveniji v strateško ra- zvojno načrtovanje vstopajo tudi načela krožnega biogospodarstva. V Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030 (Šooš et al., 2017) tako med ključnimi cilji najdemo (1) nizkoogljično krožno gospodarstvo in (2) trajnostno upravljanje naravnih virov. Bogastvo gozdnih virov in razvitost predelovalnih dejavnosti sta atributa, na podlagi katerih se pri prehodu Slo- venije iz linearnega v krožni model organiziranosti gospodarstva izkoriščanju gozdno-lesne biomase pripisuje velik pomen (MOPRS, 2018). Prehod v kro- žno gospodarstvo predstavlja odziv na pritisk rasto- čega gospodarstva in potrošnje na naravne vire ter nosilno sposobnost okolja. Družbo oz. uporabnika usmerja k ponovni uporabi, k popravilu in reciklira- nju materialov ter temelji na obnovljivih virih ener- gije, zmanjšanju porabe surovin, kroženju materi- alov in ohranjanju dodane vrednosti skozi celotno obdobje uporabe (MOPRS, 2018). Načelo kaskadne rabe pa predstavlja sistem uporabe biomase, ki jo kot vhodno surovino na prvih ravneh proizvodnega procesa uporabljamo za izdelke z višjo dodano vre- dnostjo (npr. ekstraktivi, napredni materiali) in šele po izrabi ekonomsko ter ekološko upravičenih mož- nosti uporabe preusmerimo v proizvodnjo energije (Keegan et al., 2013). Eno ključnih področij slovenskega biogospo- darstva predstavlja področje rabe lesa, kamor po standardni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti (2008) uvrščamo gozdarstvo (SKD – A2), lesnopre- delovalno in pohištveno industrijo (SKD – C16, C31) ter papirniško industrijo (SKD–C17). Omenjene de- javnosti so v letu 2018 skupaj ustvarile 1.04 mili- jarde EUR dodane vrednosti po tekočih cenah oz. 2.2 % bruto domačega proizvoda (SURS, 2023). Njihov doprinos v prihodnosti pa je odvisen od po- tencialov lesa v gozdnih fondih, razvoja področja oz. učinkovitosti izrabe lesa, kot tudi od potrošnje proizvodov lokalnega gospodarstva. Za oceno po- tencialov razvoja gozdno-lesnega biogospodarstva 61 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev je smiselno opraviti pregled relevantnih tehnolo- gij predelave lesa ter novih proizvodov (npr., Hur- mekoski et al., 2018). V okviru ciljnega raziskoval- nega projekta LesGoBio so Straže et al. (2023) med drugimi identificirali proizvode, katerih vhodno surovino predstavlja gozdno-lesna biomasa (žagar- ska in furnirska hlodovina, hlodovina za celulozo in plošče, drug industrijski les, okrogel les slabše ka- kovosti) ter inovativne in perspektivne tehnologije predelave lesa listavcev za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V prispevku skušamo ovrednotiti makroeko- nomske učinke različnih scenarijev prestrukturi- ranja panog, ki v svoj proizvodni cikel vključujejo proizvodnjo, predelavo, oziroma vključevanje suro- vin lesa listavcev. Metoda, ki smo jo uporabili v ta namen, je medsektorski input-output model. Gre za uveljavljen pristop ovrednotenja makroekonom- skih in sektorskih učinkov tehnoloških prilagoditev in prestrukturiranja panog, povezanih z gozdar- stvom in kmetijstvom (Alavalapati et al., 1999; Mu- nday & Roberts, 2001). Thomson in Psaltopoulos (2005) ter Munday in Roberts (2000) opisujeta kon- ceptualna in metodološka vprašanja pri uporabi I-O modela v gozdarskem sektorju in poudarjata ustre- znost metode za analizo vprašanj razvoja podeželja. V raziskavi je Dhubháin et al. (2009) z I-O modelom ocenjeval pomembnost gozdarstva in predelave lesa za irsko gospodarstvo. V novejših raziskavah so Budzinski et al. (2017) z omenjeno metodologijo na primeru Nemčije ovrednotili napredek nemškega gozdno-lesnega biogospodarstva. Cilj te raziskave je (I) pripraviti input-output (I/O) model za analizo učinkov različnih scenari- jev mobilizacije lesa listavcev, ki smo jih oblikovali v okviru ekspertnih skupin, (II) analizirati makroe- konomske učinke različnih scenarijev mobilizacije lesa listavcev ter (III) skladno z rezultati Straže et al. (2023) predlagati načine realizacije posameznih scenarijev. Na podlagi vseh prej opisanih analiz pa želimo podati priporočila nosilcem odločanja (npr. gospodarskim subjektom, panožnim združenjem, načrtovalcem politik). 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 PRIPRAVA SPECIALIZIRANEGA INPUT-OUTPUT MODELA 2.1 PREPARATION OF A SPECIALIZED INPUT- OUTPUT MODEL Za ugotavljanje sektorskih in makroekonom- skih učinkov proizvodnje in predelave lesa smo uporabili input-output model. Input-output model je vstopno modelno orodje analize splošnega rav- novesja. Sestavljen je iz sistema linearnih enačb, ki v matričnem zapisu kvantificirajo in beležijo tran- sakcije med različnimi sektorji gospodarstva (Miller & Blair, 2009). Ena od glavnih prednosti input-ou- tput modela je njegova zmožnost, da oceni med- sektorske odnose med vsemi proučevanimi sektorji gospodarstva. Ta medsektorska razmerja, tj. tokovi blaga med različnimi sektorji in njihove medseboj- ne odvisnosti, so predstavljeni v matriki transakcij – t. i. input-output tabeli (Loizou et al., 2015; Loizou et al., 2019). Input-output model je statistični model, ki te- melji na podatkih, dostopnih v input-output tabeli, zbranih s standardiziranimi statističnimi raziskava- mi v rednih časovnih presledkih (vsakih 5 do 10 let). Osnovo za to raziskavo predstavlja input-output ta- bela iz leta 2015 za Slovenijo, ki jo v izhodiščni obli- ki sestavlja 65 sektorjev (EUROSTAT, 2022) (Pregle- dnica 1). Struktura input-output tabele raziskovalcu omogoča uporabo različnih tehnik za oceno vpliva zunanjih sprememb, tj. vpliva, ki ga ima morebitna sprememba končnega povpraševanja na medsek- torske transakcije in skupno proizvodnjo vsakega sektorja v gospodarstvu. V tem okviru je bila inpu- t-output metoda uporabljena za oceno in primer- javo učinkov alternativnih scenarijev dolgoročnega prestrukturiranja gozdno-lesnega biogospodarstva v Sloveniji. Temeljna predpostavka input-output modela je fiksno razmerje med inputi in outputi (t. i. ma- trika tehničnih koeficientov) (Miller & Blair, 2009). Input-output modeliranje v obliki analize splošne- ga ravnovesja ponuja priročno analitično okolje za analizo soodvisnosti med sektorji v gospodarstvu. Sestavljeno je iz sistemov linearnih enačb, ki pred- stavljajo porazdelitev industrijskih proizvodov v go- spodarstvu, njihovo proizvodnjo in porabo (Miller & Blair, 2009). Vsako povečanje sektorskega outpu- ta (proizvodnje) zahteva specifično povečanje vseh 62 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing kategorij inputov, ki se uporabljajo za proizvodnjo tega proizvoda. Ena od glavnih značilnosti input-o- utput modela je njegova zmožnost, da oceni med- sektorske odnose med vsemi proučevanimi sektor- ji gospodarstva (Loizou et al., 2015; Loizou et al., 2019). Input-output model smo ob ustrezni mate- matični transformaciji (Leontief matrika sektorskih multiplikatorjev in drugi multiplikatorji) uporabili za oceno obstoječih vplivov sektorja na proizvodnjo, zaposlenost in dodano vrednost v celotnem gospo- darstvu. Teoretično ozadje input-output modela je natančneje predstavil Arnič (2023). Z namenom oceniti uspešnost in medsektor- ske povezave gozdno-lesnega biogospodarstva v Sloveniji smo najprej preučili gospodarske sektorje, ki ga sestavljajo. V naši študiji je gozdno-lesno bi- ogospodarstvo sestavljeno iz naslednjih sektorjev: A.02–gozdarstvo in sečnja, C.16–proizvodnja lesa in izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva; proizvo- dnja izdelkov iz slame in protja, C.17–proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, C20.590–kemikalije na osnovi lesa, C.31+32–proizvodnja pohištva in dru- gih izdelkov ter, D. 35–proizvodnja toplote in elek- trične energije na osnovi lesa. Zaradi omenjene predpostavke fiksnega raz- merja med inputi in outputi v tehnološki matriki, smo za scenarijske ocene sektorjev ob spreme- njeni tehnologiji potrebovali nove tehnološke matrike. Njene elemente in pripadajoče tehnične koeficiente smo izračunali na osnovi modelnih in ekspertnih ocen o količinah in vrednostih inputov in proizvodov v tabelah ponudbe in porabe (obliko- vanje scenarijev je podrobno opisano v naslednjem poglavju). Z enakim algoritmom matrične algeb- re, kot je bil uporabljen v prvem delu, smo v nas- lednjem koraku ocenili vplive sektorja na osnovne kazalnike ekonomske uspešnosti, kot so vrednost proizvodnje, zaposlenost in dodana vrednost ob upoštevanju scenarijskih predpostavk panožnega prestrukturiranja. Na podlagi razlik v multiplikator- jih smo v zadnjem koraku ovrednotili prispevek sce- narija »prestrukturiranega« sektorja na ravni celot- nega nacionalnega gospodarstva. V zadnjih treh desetletjih se je v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu opazno zmanjše- valo število podjetij z velikimi predelovalnimi zmo- gljivostmi, medtem ko so vse večji pomen pridobila mala in srednje velika podjetja. Za oceno ekonom- skih potencialov prestrukturiranja gozdno-lesne- ga biogospodarstva smo z input-output modelom ovrednotili učinke različnih sektorskih scenarijev. Input-output model na podlagi hipotetičnih ek- sogenih sprememb v gospodarstvu lahko zajame učinke za celotno gospodarstvo. Zajema neposre- dne in posredne učinke, tj. neposredne učinke, ki izhajajo iz obravnavanega sektorja, v tem primeru sektorjev, ki sestavljajo gozdno-lesno biogospodar- stvo v Sloveniji, in posredno iz vseh drugih sektor- jev gospodarstva, ki imajo bistveno vlogo v smislu potreb po vložkih (Miller & Blair, 2009). 2 .2 SCENARIJI VERIG VREDNOSTI IN IZVEDBA INPUT-OUTPUT MODELNE SCENARIJSKE ANA- LIZE 2.2 VALUE CHAIN SCENARIOS AND IMPLEMEN- TATION OF THE INPUT-OUTPUT SCENARIO ANALYSIS Oblikovali smo pet scenarijev; osnovni scena- rij povzema trenutne tokove in rabo lesa, ter štiri razširjene scenarije, ki se med seboj razlikujejo po tehnološki (naložbeni, trženjski) zahtevnosti. Pri slednjih izhajamo iz potencialno dosegljivih količin ob predpostavki intenzivnejše mobilizacije lesa. Za oceno učinkov alternativnih poti razvoja (glede na oblikovne scenarije) slovenskega gozdno- -lesnega biogospodarstva smo uporabili input-ou- tput model ob predpostavki dveh ravni hipotetič- nih sprememb: (1) spremembe relativne strukture inputov sektorja in (2) hipotetičnega povečanja sku- pne proizvodnje sektorja zaradi sprememb v obse- gu rabe domačih surovin. Pri pripravi scenarijev je bila najprej analizirana struktura inputov v input-o- utput tabeli iz leta 2015 za sektorje gozdno-lesnega biogospodarstva (EUROSTAT, 2022). Opredelili smo relativne deleže (1) vmesne potrošnje, (2) nadome- stil za zaposlene, (3) uvoza blaga in storitev ter (4) drugih primarnih inputov v vsakem sektorju. Za logično preverjanje podatkov iz leta 2015 in razpravo o ustreznih smereh razvoja posameznega sektorja kot podlage za scenarije so bile organizira- ne fokusne skupine s strokovnjaki z zgoraj omenje- nih področij gozdno-lesnega biogospodarstva. Sce- nariji se med seboj razlikujejo glede na strukturo gozdno-lesne verige vrednosti, stopnjo tehnološke razvitosti in sposobnosti sektorja, da absorbira pri- delane gozdne proizvode v nacionalnem gospodar- stvu. Z oceno podatkov iz leta 2015 je bil opredeljen osnovni scenarij (scenarij A). Na podlagi razprav v 63 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev fokusnih skupinah so bili oblikovani naslednji sce- nariji: scenarij s povečano učinkovitostjo predelave lesa (scenarij B), scenarij s povečano energetsko rabo lesne biomase (scenarij C) ter scenarij tehno- loško in kapitalsko intenzivnega prestrukturiranja (scenarij D). Za scenarij A je bila uporabljena skupna proi- zvodnja sektorjev v letu 2015. Za scenarij B je bilo predpostavljeno, da bi se lahko zaradi spremenjene strukture vložkov skupna proizvodnja lesnoprede- lovalnega sektorja povečala za 25 % v primerjavi s scenarijem A, medtem ko bi skupna proizvodnja drugih sektorjev ostala na ravni iz leta 2015. Scena- rij C predpostavlja, da bi vrednostno verigo sestav- ljala le gozdarstvo (45 %) ter proizvodnja toplote in električne energije (54 %). Scenarija D in D+ vklju- čujeta optimistično oziroma zelo optimistično nad- gradnjo sektorjev, zato smo predpostavili, da bi se v primerjavi z letom 2015 skupna proizvodnja sektor- ja predelave lesa lahko povečala za 50 %, sektorja papirja in pohištva za 25 %, proizvodnja kemikalij na osnovi lesa pa za 45 %, medtem ko bi proizvodnja toplote in elektrike ostala na ravni iz leta 2015. Izhodiščni rezultat input-output modelne sce- narijske analize se nanaša na spremembo v bruto outputu (prihodkih) po sektorjih. Spremembo lah- ko predstavljamo v denarnih vrednostih ali pa re- lativno v odstotkih od skupnih učinkov za izbrane sektorje (v našem primeru bomo izpostavili pred- vsem sektorje predelave lesa, papirništva in hibri- dne panoge, kot so proizvodnja kemikalij na osnovi lesa, pohištvena industrija ter proizvodnja toplote in električne energije iz lesa) in sektorske agrega- te. Na podlagi izhodiščnega rezultata lahko oceni- mo učinke obravnavanih scenarijev tudi za izvede- ne makroekonomske spremenljivke, v uporabi sta najbolj razširjeni bruto dodana vrednost in število zaposlenih. Da bi zagotovili enake pogoje za primerjalno oceno uspešnosti petih scenarijev, vsi izhajajo iz iste predpostavke, tj. povečanja končnega povpra- ševanja za 100 milijonov EUR. Z upoštevanjem tako povečanega povpraševanja v multiplikatorjih input- -output modela in dodelitve povečanega končnega povpraševanja znotraj gospodarstva so bile za po- samezne scenarije ovrednotene predvidene spre- membe v vrednosti proizvodnje, dohodka in števila zaposlenih. Nazadnje smo za oceno predelovalne zmož- nosti okroglega lesa v določenem scenariju izhajali iz input-output tabele iz leta 2015, ki določa, da je 29 % povpraševanja v gozdarskem sektorju pred- stavljalo povpraševanje po gozdarskih storitvah, preostalih 71 % od povpraševanja pa vrednost lesa. Vrednost lesa v danem scenariju smo nato delili s povprečno tržno ceno lesa iglavcev in listavcev, ki je leta 2015 v povprečju znašala 47,2 EUR na kubični meter, rezultat pa je bila ocenjena količina porab- ljenega okroglega lesa (SURS, 2022). 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 SCENARIJI PRESTRUKTURIRANJA GOZDNO- LESNEGA BIOGOSPODARSTVA V SLOVENIJI 3.1 RESTRUCTURING SCENARIOS OF THE FOREST- AND WOOD-BASED BIOECONOMY IN SLOVENIA Za oceno potencialov v skladu s scenariji ra- zvoja gozdno-lesnega biogospodarstva v Sloveniji smo uporabili naslednje predpostavke o strukturi gozdno-lesnega biogospodarstva: Osnovni scenarij (scenarij A): Osnovni scenarij ne upošteva nobenih razlik v strukturi predelave lesa glede na leto 2015 in predstavlja tako imeno- vani pristop običajnega poslovanja (ang. business as usual). Leta 2015 je gozdarstvo predstavljalo 14,3 %, predelava lesa 23,0 %, papirna industrija 31,2 %, kemikalije na osnovi lesa 0,6 % ter toplota in elektrika na osnovi lesa 1,2 % vrednosti skupne proizvodnje gozdno-lesnega biogospodarstva. Scenarij s povečano učinkovitostjo predelave lesa (scenarij B): Scenarij B predvideva, da se pre- strukturiranje v gozdno-lesnem biogospodarstvu odrazi zlasti v konvencionalnem lesnopredeloval- nem sektorju (C.16). Pri tem predpostavljamo, da bi se skupna proizvodnja lesnopredelovalnega sek- torja povečala za 25 %, kar predstavlja spremenje- no strukturo gozdno-lesnega biogospodarstva. K skupni vrednosti proizvodnje prispeva gozdarstvo 13,5 %, lesnopredelovalni sektor 27,2 %, papirna industrija 29,5 %, kemikalije na osnovi lesa 0,5 % ter toplota in elektrika na osnovi lesa 1,2 %. V tem primeru smo predpostavili optimistično strukturo inputov (tj. povečan delež vgradnje domačih suro- vin) v proizvodnjo lesnopredelovalnega sektorja, medtem ko strukture inputov v proizvodnjo drugih 64 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing sektorjev v vrednostni verigi lesa ostanejo na ravni osnovnega scenarija. Večja energetska raba lesne biomase (scenarij C): Scenarij C preverja precej skrajno predpostav- ko, da se raba lesne biomase v veliki meri prenese navzdol po piramidi dodane vrednosti v energetski sektor. V tem primeru bi vrednostno verigo lesa ses- tavljala le gozdarski sektor (45,3 %) ter sektor toplo- tne in električne energije na osnovi lesa (54,7 %). Tehnološko in kapitalsko intenzivno prestruk- turiranje (scenarij D): V scenariju D je uporabljen optimistični pristop z visoko dodano vrednostjo, ki predvideva, da se bo skupna proizvodnja v vseh lesnopredelovalnih sektorjih povečala glede na leto 2015. Predpostavlja se, da se lahko skupna vred- nost proizvodnje lesnopredelovalnega sektorja poveča za 50 %, skupna proizvodnja papirne in po- hištvene industrije za 25 %, skupna proizvodnja ke- mikalij na osnovi lesa pa za 45 %. Struktura prihod- kov gozdno-lesnega biogospodarstva bi bila v tem primeru naslednja: gozdarstvo 11,3 %, predelava lesa 27,2 %, papirna industrija 30,8 %, pohištvena industrija 29,2 %, kemikalije na osnovi lesa 0,6 % ter toplota in elektrika na osnovi lesa 1 %. Tehnološko in kapitalsko intenzivno prestruk- turiranje s povečanimi potrebami po vložkih (sce- narij D+): Scenarij D+ je zelo optimistično zastavljen in (tako kot scenarij C) predstavlja teoretične meje sistema v smislu potenciala skupne dodane vred- nosti gozdno-lesnega biogospodarstva. Pri tem smo predpostavili, da bo povečanje skupne proizvodnje lesnopredelovalnih sektorjev podobno scenariju D, medtem ko bi se v strukturi inputov zmerno pove- čala raba domačih surovin v sektorju gozdarstva ter sektorju toplotne in električne energije na osnovi lesa, v sektorju predelave lesa in papirne industrije pa bi prišlo do izrazitega povečanja rabe domačih surovin. Za proizvodnjo pohištva in kemikalij na osnovi lesa scenarij predpostavlja, da se struktura inputov v proizvodnjo ne spreminja (Preglednica 1). 3 .2 I/O MODELNA SCENARIJSKA ANALIZA 3.2 THE INPUT-OUTPUT SCENARIO ANALYSIS Primerjava “običajnega poslovanja” (scenarij A) z različnimi hipotetičnimi scenariji (B, C, D in D+) nam je omogočila oceniti potenciale slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva v smislu multipli- kativnih učinkov vrednosti proizvodnje, števila za- poslenih in prihodkov. Glede na rezultate scenarijske analize meje rasti sistema lahko postavimo s primerjavo rezul- tatov izhodiščnega scenarija A s scenarijem tehno- loško in kapitalsko intenzivnega prestrukturiranja s povečanimi potrebami po vložkih (D+). Izhajajoč iz tega bi zgolj spremembe v strukturi vhodnih potreb slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva pred- vidoma pomenile 17 % povečanje skupne vrednosti proizvodnje, 20 % povečanje števila zaposlenih in 16 % povečanje dohodka. Hipotetične spremembe končnega povpraše- vanja za 100 milijonov EUR v slovenskem gozdno- -lesnem biogospodarstvu leta 2015 bi po scenariju A pomenile 92,8 milijona EUR vrednosti proizvo- dnje. Le-ta je v 56 % sestavljena iz neposrednega učinka znotraj gozdno-lesnega biogospodarstva in 44 % iz posrednih učinkov ostalih sektorjev. V tem primeru bi bilo ustvarjenih 1037 novih de- lovnih mest in za 19,2 milijona EUR več dohodka gospodinjstev (slika 1). Scenarij nadgradnje lesno- predelovalnega sektorja (scenarij B), ki vključuje optimistično nadgradnjo lesnopredelovalnega sek- torja (C.16), predvideva izboljšanje gospodarske aktivnosti. V tem smislu bi hipotetično povečanje končnega povpraševanja za 100 mio EUR v sloven- skem gozdno-lesnem biogospodarstvu predvideva- lo 103 mio EUR proizvedene skupne proizvodnje (55 % iz neposrednih in 45 % posrednih učinkov). V tem primeru bi bilo ustvarjenih 1134 novih de- lovnih mest in za 20,7 milijona EUR več dohodka gospodinjstev (Slika 1). Scenarij C vključuje uporabo lesa za proizvo- dnjo električne energije in toplote, zato so bile hi- potetične spremembe v končnem povpraševanju v višini 100 mio EUR razporejene po gospodarstvu, ki temelji na gozdarstvu ter sektorjih toplotne in ele- ktrične energije. Scenarij predvideva za 89,4 milijo- na EUR vrednosti skupne proizvodnje (67 % iz nepo- srednega in 33 % posrednega učinka); ustvarjenih bi bilo 1230 novih delovnih mest in za 14,1 milijona EUR novega dohodka gospodinjstev (slika 1). Scenarij D, ki vključuje optimistično nadgradnjo gozdno-lesnega biogospodarstva in s tem hipotetič- ne spremembe končnega povpraševanja za 100 mi- lijonov EUR, je bil ovrednoten preko optimistično spremenjenih struktur inputov v proizvodnjo. Tako bi bilo ustvarjenih 103,1 milijona EUR vrednosti skupne proizvodnje, 55 % iz neposrednih in 45 % posrednih učinkov. Ustvarjenih bi bilo 1162 novih 65 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev Preglednica 1. Struktura inputov v lesarstvo (C.16) v Sloveniji in Avstriji v letu 2015. Podatki so povzeti iz nacionalnih input-output tabel, ki jih za analizirane države sestavljajo nacionalni statistični uradi (EUROS- TAT, 2022). Scenarij D+ predvideva prestrukturiranje proizvodne funkcije na podoben način, kot je bila leta 2015 v Avstriji. Table 1. Structure of inputs into the wood processing industry (C.16) in Slovenia and Austria in 2015. Data are from the national input-output tables prepared by the national statistical offices for the analyzed coun- tries (EUROSTAT, 2022). Scenario D+ envisages a similar restructuring of the production function as took place in Austria in 2015. Gospodarski sektorji Slovenija Avstrija mio € % mio € % Gozdarstvo 74,16 7,6% 1.138,6 12,7% Obdelava in predelava lesa 128 13,1% 2.114 23,6% Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja 2,92 0,3% 168,34 1,9% Proizvodnja koksa in naftnih derivatov 7,4 0,8% 16,14 0,2% Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov 19,83 2,0% 126,12 1,4% Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 0,64 0,1% 31,85 0,4% Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov 8 0,8% 61 0,7% Proizvodnja kovin 21 2,1% 20 0,2% Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 5,42 0,6% 77,49 0,9% Proizvodnja drugih strojev in naprav 2,07 0,2% 33,64 0,4% Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic 5,11 0,5% 0, 0,0% Popravila in montaža strojev in naprav 2,96 0,3% 33,38 0,4% Oskrba z električno energijo, plinom in paro 11,81 1,2% 168,69 1,9% Ravnanje z odplakami in odpadki ter sanacija okolja 0,54 0,1% 86,54 1,0% Gradbeništvo 5,86 0,6% 148,16 1,7% Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 36,88 3,8% 509,16 5,7% Kopenski promet 11,77 1,2% 333,43 3,7% Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti 1,63 0,2% 130,7 1,5% Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov 3,96 0,4% 94,91 1,1% Poslovanje z nepremičninami 4,82 0,5% 39,03 0,4% Pravne in računovodske dejavnosti 3,02 0,3% 132,42 1,5% Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje 4 0,4% 15 0,2% Oglaševanje in raziskovanje trga 2 0,2% 33 0,4% Dajanje v najem in zakup 7,33 0,8% 14,71 0,2% Ostali sektorji 25,07 2,6% 161,03 1,8% Skupaj 394,83 40,5% 5 .685,82 63,5% Poraba sredstev za zaposlene 110,86 11,4% 1 .051,19 11,7% Uvoz blaga in storitev 396,76 40,7% 1 .551,69 17,3% Ostali primarni inputi 71,36 7,3% 663,75 7,4% Skupna poraba v osnovnih cenah 973,81 100,0% 8 .952,46 100,0% 66 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing delovnih mest in za 21,3 milijona EUR več dohodka gospodinjstev (slika 1). Scenarij D+ vključuje zelo optimistično nadgra- dnjo gozdno-lesnega biogospodarstva, zato so bile hipotetične spremembe končnega povpraševanja v višini 100 mio EUR dodeljene prek zelo optimistič- no spremenjenih struktur inputov v proizvodnjo. Tako bi se ustvarilo 111,6 milijona EUR skupne proi- zvodnje (56 % iz neposrednega in 44 % posrednega učinka), 1295 novih delovnih mest in 22,9 milijona EUR novega dohodka gospodinjstev (slika 1). 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Rezultati te raziskave dajejo kvantitativno pod- prt vpogled v neizkoriščen potencial dodane vred- nosti slovenskega gozdno-lesnega biogospodarstva pri predelavi okroglega lesa. Analize strukture inpu- tov v proizvodnjo sektorjev gozdno-lesnega biogo- spodarstva so pokazale, da je leta 2015 uvoz blaga in storitev predstavljal 39 % vhodnih proizvodnih vi- rov v celotni verigi vrednosti, pri čemer obstaja več možnosti, da se delež uvoza v prihodnje zmanjša in nadomesti z domačo primarno proizvodnjo. Za obravnavo tega vprašanja smo v naši študiji preizkusili pet alternativnih scenarijev, ki nakazu- jejo možne smeri razvoja slovenskega gozdno-les- Slika 1. Nacionalni učinki (neposredni in posredni) sprememb končnega povpraševanja v višini 100 milijo- nov EUR v petih različnih scenarijih (A–D+) analize vpliva input-output modela. Figure 1. National effects (direct and indirect) of changes in final demand amounting to EUR 100 million in five selected scenarios (A–D+) of the input-output model impact analysis. 67 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev nega biogospodarstva. Osnovni scenarij (trenutna struktura in uspešnost sektorja) smo primerjali s scenarijem, ki predvideva krepitev zlasti energet- ske rabe gozdno-lesne biomase (scenarij C) in s tre- mi scenariji, ki predpostavljajo različne tehnološke usmeritve gozdno-lesnega biogospodarstva v Slo- veniji (scenariji B, D, D+). Analiza vpliva je predpos- tavljala fiksno hipotetično spremembo končnega povpraševanja v višini 100 milijonov EUR (približno 4 % skupne proizvodnje sektorjev gozdno-lesnega biogospodarstva), ki je bila za vsak scenarij posebej porazdeljena celotnemu gospodarstvu. Na ta na- čin smo ocenili razlike v multiplikatorjih vrednosti proizvodnje, števila zaposlovanih in dohodka go- spodinjstev. Gre za standarden pristop scenarijske analize s pomočjo input-output modela, ki presoja učinke hipotetičnih zunanjih šokov v gospodarstvu. Omenjeni pristop se pojavlja tudi pri presoji alter- nativnih scenarijev razvoja biogospodarstva. Značil- ni tovrstni raziskavi sta Loizou et al. (2019) in Kulišić et al. (2007). Rezultati scenarijske analize razkrivajo, da lah- ko hipotetično povečanje končnega povpraševanja v višini 100 milijonov EUR v trenutnem slovenskem lesnem biogospodarstvu (scenarij A) predvideva 92,8 milijona EUR nove proizvodnje, 1037 novih zaposlenih in 19,2 milijona EUR novega dohodka gospodinjstev. Scenarij B (nadgradnja zgolj lesno- predelovalnega sektorja v C.16) kaže, da lahko ši- ritev in prestrukturiranje gozdno-lesnega biogo- spodarstva privede do 10 % večje proizvodnje, 9 % več zaposlenih in 8 % več dohodka gospodinjstev. Scenarija D in D+ pa sta obravnavala tehnološko in naložbeno zahtevno prestrukturiranje celotnega gozdno-lesnega biogospodarstva. V primerjavi s scenarijem A lahko povečanje končnega povpraše- vanja za 100 milijonov EUR po scenarijih D in D+ prinese povečanje vrednosti proizvodnje za 11 % (scenarij D) do 20 % (scenarij D+), povečanje števila zaposlenih za 12 % do 24 % ter povečanje dohodka gospodinjstev za 11 % do 19 %. Edini scenarij, ki je imel v primerjavi z osnovnim scenarijem A manjši multiplikativni gospodarski učinek, je bil scenarij C, ki je preizkušal uporabo lesa samo za proizvodnjo toplotne in električne energije (nizka dodana vred- nost). Scenarij C predvideva 3-odstotno zmanjša- nje skupne vrednosti proizvodnje in 27-odstotno zmanjšanje dohodka gospodinjstev, medtem ko bi se število zaposlenih lahko povečalo za 19 %. Za slovensko gozdno-lesno verigo je značilna izrazita linearna organiziranost gospodarskih ak- tivnosti in pomanjkanje t. i. grozdenja na področju predelave lesa (Kocjančič et al., 2021). Veliko hibo predstavljajo vrzeli v posameznih delih gozdno- -lesne verige, predvsem v primarni predelavi lesa, zaradi katerih je do določene mere tudi onemogo- čen razvoj vertikalno povezanih gospodarskih siste- mov v okviru nacionalnega gospodarstva. Predvide- no nadgradnjo gozdno-lesnega biogospodarstva po scenarijih B, D in D+ bi bilo možno doseči tudi na račun povečanja kapacitet predelave lesa listavcev. Učinkovitost predelave lesa po scenariju B bi lahko dosegli z uvajanjem novih in povečanjem kapacitet obstoječih žagarskih obratov, ki se ukvarjajo s pro- izvodnjo žaganega lesa listavcev. Pomembno vrzel, na katero so opozorili Straže et al. (2023), predsta- vlja proizvodnja furnirja, ki je v Sloveniji praktično ni več, in proizvodnja lesnih kompozitov. Uresni- čitev scenarijev D in D+ bi omogočala tehnološko zahtevnejša in visoko tehnološka nadgradnja pre- delave lesa. Določen del tako pohištvene kot tudi gradbene industrije je trenutno odvisen od uvoza pol-proizvodov, kot so konstrukcijski žagan les li- stavcev ter konstrukcijski kompoziti (npr. CLT, LVL, I-profili), ki bi jih lahko proizvedli doma (Straže et al., 2023). Smiselna bi bila tudi nadgradnja papirne industrije za proizvodnjo celuloze v papirni industri- ji. Po propadu večjih obratov kemične proizvodnje celuloze je v Sloveniji ostala le še proizvodnja t. i. le- sovine, medtem ko celulozo za proizvodno papirjev boljše kakovosti uvažamo (okoli 260.000 t letno). Ob tem je ključno omeniti, da je kemična proizvo- dnja celuloze osnova za večino visoko tehnoloških proizvodov (biogoriva, tekstil, kemikalije) in je brez tovrstne proizvodnje nemogoče načrtovati razvoj in vzpostavitev industrijskih obratov omenjenih teh- nologij (Arnič et al., 2019; Hurmekoski et al., 2018). Glede na Teischinger (2017) predstavlja prede- lava lesa listavcev v Evropi velik izziv; velik izziv in potencial predstavlja žagarska industrija, kjer les li- stavcev predelujejo majhni in srednje veliki žagarski obrati, za katere je značilna večja prilagodljivost pri razžagovanju hlodovine različnih lesnih vrst, slabost takšnih obratov pa je manjša učinkovitost in manj standardizirani proizvodi za sekudarno predelavo. Številni novi načini predelave lesa, ki jih omenjajo Straže et al. (2023) ter pričujoča analiza nakazujejo 68 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing velik potencial lesa listavcev za nadgradnjo sloven- skega gozdno-lesnega biogospodarstva. 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Rezultati te študije, ki razkrivajo posredne go- spodarske učinke alternativnih pristopov (scena- rijev) k organizaciji gozdno-lesnega biogospodar- stva, zagotavljajo smernice za načrtovanje politik. Z uporabo input-output modelov je mogoče meriti ne le neposredne učinke hipotetičnih sprememb prestrukturiranja panoge, temveč tudi posredne učinke na gospodarstvo. Tako imajo nosilci odloča- nja možnost oceniti ne le primarno povpraševanje po surovinah, temveč tudi sekundarno povpraševa- nje (po produktih), kot vložke v povezane sektorje (gradbeništvo, energetika, nova delovna sila itd.), s tem pa tudi možnost povečati verjetnost doseganja strateških ciljev. Poleg tega rezultati s prikazom so- odvisnosti med gospodarskimi sektorji dajejo načr- tovalcem politik in nosilcem odločanja jasen signal, da so v prihodnje potrebni bolj usklajeni politični ukrepi z jasnimi finančnimi okvirji za razvojne politi- ke biogospodarstva. V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji za po- dročje gozdno-lesnega biogospodarstva podanih kar nekaj vladnih pobud in strategij razvoja. Začelo se je z Akcijskim načrtom za izboljšanje povečanja konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 (MKORS & MGRTRS, 2012). Lesna veriga vrednosti je bila vključena tudi v nacionalno stra- tegijo pametne specializacije (SVRSREKP , 2015), kjer so bili različni vidiki gozdnega biogospodar- stva (novi materiali, medsektorsko sodelovanje in krožno gospodarstvo) vključeni v tri od devetih strateških prednostnih nalog. Gozdno-lesna veriga vrednosti je bila prepoznana tudi med ključnimi cilji strategije razvoja Slovenije do leta 2030 (Šooš et al., 2017), pri čemer sta bili posebej omenjeni dve biogospodarski načeli: (1) nizkoogljično krožno gospodarstvo in (2) trajnostno upravljanje naravnih virov. Lesna biomasa je bila prepoznana kot ključ- na surovinska osnova za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo (MOPRS, 2018). V izvedbenem smislu kaže izpostaviti tudi izvedbeni dokument o ukrepih za razvoj lesnopredelovalne industrije do leta 2030 (MGRTRS, 2022). Za zgoraj navedene strategije in izvedbene do- kumente so značilni pristopi od zgoraj navzdol in ambiciozni cilji, ki praviloma niso izpeljani do ravni izvedbenih dokumentov z ukrepi, instrumenti in z zavezujočimi (javno-)finančnimi obveznostmi. Dru- ga značilnost, ki je simptomatična za razvojne poli- tike ne le v Sloveniji, temveč tudi v celotni EU (npr. kohezijska politika, politika razvoja podeželja), pa je sektorska usmerjenost in šibko usklajevanje med politikami. Ta položaj je še posebej neugoden za horizontalne sektorje kot je biogospodarstvo, kjer je potreba po usklajenem medsektorskem ukrepa- nju ključna. Dodatno hibo razvoja lesnopredelovalne pa- noge v Sloveniji omejuje tudi gospodarska organizi- ranost dejavnosti, namreč le-ta v veliki večini sloni na majhnih (družinskih) podjetjih, ki so ob razpadu večjih lesnopredelovalnih podjetij zapolnile vrzeli znotraj gozdno-lesne verige in se uspešno umestile v segmente zahtevnejših lesnih proizvodov z viso- ko dodano vrednostjo. Glede na razmere je težko pričakovati tolikšno kapitalsko moč tovrstne gospo- darske organiziranosti, da bomo v prihodnje tehno- loško konkurenčni lesnopredelovalnim koncernom v evropskem merilu. S stališča razvoja gozdno-lesne verige v Slo- veniji v smislu izboljšanja kazalnikov gospodarske uspešnosti (prihodki, dodana vrednost, število za- poslenih), je ključno sistemsko reševanje z osredo- točenostjo na zapolnitve vrzeli sedanjih lesnopre- delovalnih verig, ki vključuje primarno predelavo lesa, in integrirane lignocelulozne biorafinerije v industrijsko relevantnih količinah. Če se to zaradi visokih kapitalskih vložkov in/ali že vzpostavljenih surovinskih tokov izkaže za neizvedljivo, je smiselno strategijo usmeriti v učinkovito integracijo panog gozdno-lesnega biogospodarstva v čezmejne veri- ge vrednosti. Pri tem kaže posebno pozornost na- meniti razvoju panog z visoko dodano vrednostjo (papirništvo, lesna gradnja, zelena kemija ipd.), ozi- roma poslovnih usmeritev znotraj konvencionalnih verig vrednosti lesa z najvišjo dodano vrednostjo (npr. izboljšanje funkcionalnosti, ekodizajn). Javne politike pri tem lahko odigrajo vlogo pospeševalca in usmerjevalca razvoja zlasti z aktivno inovacijsko politiko (podpora zagonskim in mladim podjetjem, transparentnost in odzivnost postopkov certificira- nja ipd.), aktivno podporo za vzpostavitev moder- nih oblik predelave lesa, stabilnim poslovnim oko- 69 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Makroekonomski učinki proizvodnje in predelave lesa listavcev ljem, pa tudi z okrepitvijo politik za zagotavljanje potrošnje bioosnovanih proizvodov na osnovi lesa (npr. zelena javna naročila, izobraževanje javnosti in generična promocija). 6 POVZETEK 6 SUMMARY Slovenia has high potential in terms of exploit- ing the added value potential of hardwood assort- ments. This could be achieved with an increase in the economic use of roundwood within Slovenia and the transition to more advanced technologies of hardwood production. With the development and optimization of promising processing tech- nologies, hardwoods could be used for materials and products with higher added value. By building a national input-output model focusing on wood processing industries, we evaluated different pos- sible pathways for the future development of the wood-based bioeconomy, with the emphasis on hardwood processing. Through detailed analyses of inputs into production processes in 2015 and the opinions of sector-specific experts, we defined different structures of input requirements for the sectors of the wood-based bioeconomy, which dif- fer in terms of their technological complexity and the volume of wood processing. We have further defined five scenarios for the future development of the wood-based bioeconomy: the baseline sce- nario (Scenario A) based on the 2015 input and output table, a scenario with increased wood pro- cessing efficiency (Scenario B), a scenario with in- creased energy use of wood biomass (Scenario C), and a scenario with technological and capital in- tensive restructuring (Scenario D). Scenario D+ is very optimistic and (like scenario C) represents the theoretical limits of the system in terms of the po- tential of the total added value of the forest-wood bioeconomy. The results show that a hypothetical €100 million increase in final demand in the current (2015) Slovenian wood-based bioeconomy corre- sponds to €92.8 million in new output, 1,037 new employees and €19.2 million in new household in- come. Considering the high-tech- and capital-inten- sive restructuring of the wood-based bioeconomy, an increase in production value of up to 20%, an increase in the number of employees by 24% and an increase in household income by 19% can be expected compared to the baseline scenario. The development of the wood value chain in Slovenia has high potential. The forest- and wood-based bi- oeconomy in Slovenia could be improved according to scenarios B, D and D+ by increasing hardwood processing capacities. Greater wood processing ef- ficiency under scenario B could be achieved by in- troducing new and increasing existing capacities of sawmills producing hardwood lumber. The imple- mentation of scenarios D and D+ could be achieved through technologically advanced and high-tech improvement of hardwood processing. Part of the furniture and construction industry currently relies on imports of hardwood lumber and composites (e.g. CLT, LVL, I-profiles) that could also be pro- duced domestically. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Raziskavo sta financirala Javna agencija za raz- iskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), program Mladi raziskovalec (Domen Arnič), pro- gramski skupini P4-0107 in P4-0430, temeljni pro- jekt J4-2541 in ciljni raziskovalni projekt V4-2016 in V4-2014 (ARRS), ter Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano RS. VIRI REFERENCES Alavalapati, J. R., Adamowicz, W. L., & White, W. A. (1999). Distribu- tive impacts of forest resource policies in Alberta. Forest Scien- ce, 45, 342-348. Arnič, D. (2023). Vpliv podnebnih sprememb na prirast lesa navadne bukve (Fagus sylvatica L.) in navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in potencialne posledice za biogospodarstvo v Sloveniji. (Doktorska disertacija), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana. Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L. (2019). Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu. Gozdarski vestnik, 10, 375-393. Budzinski, M., Bezama, A., & Thrän, D. (2017). Monitoring the pro- gress towards bioeconomy using multi-regional input-output analysis: The example of wood use in Germany. Journal of Cleaner Production, 161, 1-11. DOI: https://doi.org/10.1016/j. jclepro.2017.05.090 Dhubháin, Á. N., Fléchard, M.-C., Moloney, R., & O’Connor, D. (2009). Stakeholders’ perceptions of forestry in rural areas—two case studies in Ireland. Land use policy, 26, 695-703. 70 Les/Wood, Vol. 72, No. 1, June 2023 Arnič, D., Prislan, P ., & Juvančič, L.: Macroeconomic impact of hardwood production and processing EUROSTAT. (2022). Symmetric input-output table at basic prices (pro- duct by product). URL: https://ec.europa.eu/eurostat/web/ main/data/database (10.4.2023) Hetemäki, L., & Hurmekoski, E. (2016). Forest products markets un- der change: review and research implications. Current Forestry Reports, 2, 177-188. DOI: 10.1007/s40725-016-0042-z Hurmekoski, E., Jonsson, R., Korhonen, J., Jänis, J., Mäkinen, M., Le- skinen, P ., & Hetemäki, L. (2018). Diversification of the forest industries: role of new wood-based products. Canadian Jour- nal of Forest Research, 48, 1417-1432. DOI: 10.1139/cjfr-2018- 0116 Keegan, D., Kretschmer, B., Elbersen, B., & Panoutsou, C. (2013). Cascading use: a systematic approach to biomass beyond the energy sector. Biofuels, Bioproducts and Biorefining, 7, 193- 206. DOI: https://doi.org/10.1002/bbb.1351 Kulišić, B., Loizou, E., Rozakis, S., & Šegon, V. (2007). Impacts of bi- odiesel production on Croatian economy. Energy Policy, 35, 6036-6045. Loizou, E., Chatzitheodoridis, F., Michailidis, A., Tsakiri, M., & Theo- dossiou, G. (2015). Linkages of the energy sector in the Greek economy: an input-output approach. International Journal of Energy Sector Management. Loizou, E., Karelakis, C., Galanopoulos, K., & Mattas, K. (2019). The role of agriculture as a development tool for a regional eco- nomy. Agricultural Systems, 173, 482-490. MGRTRS. (2022). Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelo- valne industrije do leta 2030. Ljubljana: Ministrstvo za gospo- darski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo. Miller, R. E., & Blair, P . D. (2009). Input-output analysis: foundations and extensions: Cambridge university press. MKORS, & MGRTRS. (2012). Les je lep: akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slove- nije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. MOPRS. (2018). Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Munday, M., & Roberts, A. (2000). Forestry industry network tran- sactions and regional economic development prospects. URL: https://www.econstor.eu/bitstream/10419/114792/1/ ERSA2000_117.pdf (10.4.2023) Munday, M., & Roberts, A. (2001). The role of the forestry industry transactions in the rural economy. Journal of Rural Studies, 17, 333-346. Stare, D., Ščap, Š., Mihelič, R., Mavsar, S., Mešl, M., Humar, M., Čr- nivec Osojnik, I. G., Križnik, N. B., Oven, P ., Juvančič, L. (2020). Ovrednotenje in karakterizacija biomase. URL: https://www. academia.edu/83723568/Ovrednotenje_in_karakterizacija_ biomase (10.4.2023) Straže, A., Gornik Bučar, D., & Kropivšek, J. (2023). Identifikacija verig vrednosti v slovenskem gozdno-lesnem biogospodarstvu. Les/ Wood, v tisku. SURS. (2022). Odkup lesa. Ljubljana, Statistični urad Slovenije. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1656402S. px (10.4.2023) SURS. (2023). Poslovanje podjetij po dejavnosti (SKD 2008), Sloveni- ja, 2005 – 2020.URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ sl/Data/-/1656402S.px (10.4.2023) SVRSREKP . (2015). Slovenska strategija pametne specializacije S4. Ljubljana: Služba vlade Republike Slovenija za razvoj in evrop- sko kohezijsko politiko. Ščap, Š., & Krajnc, N. (2021). Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Goz- darski vestnik, 79, (7/8), 251-258. Šooš, T., Lautar, K., Urbancic, H., Kobe Logonder, N., Kmet Zupancic, R., Fajic, L., & Culpa, N. (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Teischinger, A. (2017). From forest to wood production–A selection of challenges and opportunities for innovative hardwood uti- lization. Paper presented at the Proceedings of the 6th Inter- national Scientific Conference on Hardwood Processing, Lahti, Finland. Thomson, K., & Psaltopoulos, D. (2005). Economy-wide effects of fo- restry development scenarios in rural Scotland. Forest Policy and Economics, 7, 515-525.