AMERIŠKA v*. AMERICAN M SPOVT FOREIGN M LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 185 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 7, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIIL. A JNOVEJŠE VESTI ASHINGTON, D. C.—Odsek j Poslanske zbornice za dajatvi0 J'e odobril načrt, po kate-! se bo dobilo nadaljnih' Postaja očito, da ko je governer *'J°°>000,000 v davkih od kor- Bricker sklical izredno zaseda-Poraci.1. Davki bi znašali od ;n.l'e državne postavodaje, da loti 40 odstotkov od vsega jdeželno glasovnico od državne, °oička. Prizadetih bi bilo S1" je morda s tem zadal sam svoj žfiaJih 70.000 korporacij v de- ASHINGTON, 6. avg.-Zedi- Jne države in Rusija sta ponovili FOpet Razdeljena glasovnica bo škodovala Brickerju, je splošno mnenje politikarjev Columbus, O. — Vedno bolj svoj politični poraz. Od časa, kar sta se vršili narodni konvenciji obeh glavnih političnih strank, se je položaj močno spremenil. Republikanski politikarji že priznala eno leto. Rusija »i j vajo, da bo razdeljena glasovni-; e Pridržala pravico, da pre-j ca škodovala državnim republi- trgovsko pogodbo ki netr začel Sovino takoj, ko bi priprave LSh, . ° * 1 II U Lčl obrambne u T°virati izvoz. P^BUS, O.—Harold H. \ °n> kandidat za zvezne-teSenat°n'a, bo jutri odprl a . J^estu svoj glavni kamer £ stan in sicer v Desh-^•liekhotelu. a da A>~Kusija je sprejeli f68 Estonij° v območje Mad • Rusije. Estonska apad 'le pa izdala ukrep, da ivi , ? smrtni kazni vsak, ki iivi l'n°Zemstvu in ki se pro- v mozemst Via,/' domov na poziv Vlada bo zaplenila tu-Jlh Premoženje. h slovens°k . sko kulturo P^ist n° "— ustanovni član Yj'Pil k Glasbeni Matici Mr. ik„ in daroval vsoto v U $100. iS*6'80 Potopili kot usta- .. j ni: (po $10.00) Mr. in Lfi, Roitz, Mr. in Mrs. Telir' kanskim kandidatom. Governer Bricker je imel v spominu politično poplavo za Roosevelta v državi Ohio leta 1936. Takratna poplava je potegnila z seboj skoro vse demokratske kandidate, državne in okrajne. Bricker se je bal, da se bo isto zgodilo tudi letos, za to je nagovoril državno postavoda-jo, da loči državno glasovnico od predsedniške. Toda ko je republikanska konvencija nominirala Wendell L. Willkiea, se je položaj spremenil in Willkie, ki mu prerokuje zmago v državi Ohio, bi lahko povzročil zmago tudi za vse osta- le republikanske kandidate, če bi bil na čelu glasovnice. Tako pa, ker bo njegovo ime posebej na glasovnici, ne bo njegova popularnost prav nič pomagala državni in okrajni glasovnici, če bo, na primer, v državi Ohio politična poplava za Willkiea, ne bo imel governer Bricker nobene koristi od tega. Dtugo je pa tudi to, da denar, ki bo dan za Willkievo kampanjo, ne bo pomagal drugim republikanskim kandidatom, ker Willkie ne bo na čelu glasovnice. Nasprotno pa bo razdeljena galsovnica pomagala Martin L. Daveyu. Davey ne bo sil jen povedati svojega mnenja glede tretjega termina za Roosevelta, ker bo Davey stal na čelu glasovnice in bo agitiral samo za izvolitev vseh demokratskih kandidatov, od njega in doli do zadnjega kandidata. Tako bo mnogo demokratov, ki bodo glasova li za vso demokratsko glasovni co, a ne bodo glasovali za Roosevelta, ker bodo proti tretjemu terminu. Tako bo ostala demokratska državna in okrajna glasovnica lahko nedotaknjena. Se je obrnilo Mansfielcl, O. — Skoro vsakdanja zadeva .se je za-brnila in železnica toži ne7 kega avtomobilista, ki se je zaletel v vlak. fo se malokdaj prigodi, včasih se pa le. Northern Ohio Railroad Co. toži John Haasa za $588, ker se je z brzino 50 milj na uro zaletel s svojim avtom v lokomotivo na nekem križišču, poškodoval pri tem lokomotivo in signal na križišču. Italijani poročajo o velikih zmagah -0- Veliki poroti bodo predloženi dokazi o zaroti komunistov rike. Predsednik A. F. of L., William Green poroča, naj bi se z j prostovoljnim novačenjem pove-Los Angeles, Cal. — Okrajni l^alo ameriško armado za poldru-državni pravdnik Buron Fitts se'kri milijon mož. Da se doseže po- Delavske in verske organizacije so proti obvezni vojaški službi Washington, D. C. — Ameriška delavska federacija je prišla na dan z izjavo, da je proti ob-!za cilj angleška pristanišča Zei-vezni vojaški službi in sicer to-' liko časa, dokler se ne pokaže potreba za tako akcijo za obrambo, za varnost in ohranitev, Ame- je izjavil, da bo predložil veliki poroti dokaze, da so nameravali komunisti vreči ameriško vlado, da so hoteli umoriti Henry trebno moč ameriške armade, je rekel Green, naj bi se najprej poskusilo z ameriškim načinom, to je s prostovoljnim novače- Forda in druge velike industrij- "jem. 1. u ka- Miss Estelle Roitz, Jjg j Terbič, Mr. in Mrs. M" s; rince, društvo "Na- jktl5,s-N-p-J-'vsi iz .. a- Slovenska ženska lUn; S!dežem v Joliet-u, 111 LOl. ^dežem s So, |ija pUemaugh, Pa., društvo k p jagaj, št. 42, J. S. K. Jtojn k a> Colorado, društvo |R V? Jama>št- 138> S- N- -4ot ^rabane, Pa. 11 to) člani (po $2.00 AlbS° Pa pr'stopili sledeči: r,c wna Novak, Mr. Leo Zu-le jj £ Anton Marolt, Mrs. X p^o, Mr. John Copic, c'ety, št. 36, J. S. K. o" Sprevodnik je podal prvo izjavo z ozirom na železniško nesrečo v Cuyahoga Falls Akron, O. — Sprevodnik H. B. Shafer, ki je bil na potniškem vozu Pennsylvanije železnice, ki se je pri Cuyahoga Falls, zaletel v tovorni vlak, pri čemer je izgubilo življenje 43 oseb, je bil včeraj prvič toliko pri moči v bolnišnici, da je povedal, da sta imela on in strojevodja Mur-taugh naročilo, da zapeljeta voz na stransko progo za toliko časa, da odide tovorni vlak mimo. Naročilo, katerega vsak po en iztis sta imela z strojevodjem, se je glasilo, da se mora voz, ki je vozil potnike od Hudson, O. proti Akronu, pri Silver Lake zapeljati na stransko progo. Tam naj bi voz čakal toliko časa, da bi odpeljal mimo tovorni vlak, in ive^« Turk, Mr. Jakob Mary Marinko, Mrs. ii|ari^ances Hočevar (plačala dve leti), Mr. John | 'eti\ C članarino za ladaH VS' iz Clevelanda. •otMr" John Jamnik, iz Pasb ' ki SV0'ie čase Pel k tJ*11 Matici v Ljubljani, ■T JOi ipf. in, 'm e Erjavec iz J°- n t)'ivMr- John Anžiček, Mr. 1 Vrc' Mr. Anton Gabrov-* Up, eph Mr. An- j io, j Jne. vseh pet iz Girard, t*> h cv ?tvo št- 322- S. N. "f'^ben ' Minnesota p lePŠ0 »V&Iatica izreka vsem 5'faHval7hval0- Obenem se tu-ki je rtU]em° družini Martin-, ,ar°vala $3. — in Mrs n>so darovala $1. — ker 4»bene udeležiti piknik^ tatice. -o----1 ' in Lt^ie Nemčiji milijone nadaljevati vožnjo proti Akronu, ker je tukaj samo ena proga. Shafer pravi, da ne ve, zakaj strojevodja ni zapeljal voza na stransko progo. Pripoveduje, da je šel proti sprednjemu koncu voza, kjer je sedel strojevodja, ko je voz švignil mimo odcepi-tvene proge in takrat je videl, da prihaja nasproti tovorni vlak in da bodo trčili. Skočil je naglo nazaj v oddelek za prtljago in skočil z voza. Strojevodja je pa še v takem položaju, da se ga ne more spraševati. Sprevodnik ne ve še, da so izgubili življenje vsi potniki, razen njega, strojevodja in nekega železniškega uslužbenca, ker je zašepetal: "Edino, radi česar zahvalim Boga je to, ker so šele potem bi smel potniški voz se ostali rešili." Vlada generala Nov grob Včeraj zjutraj je preminil v University bolnišnici dobro poznani rojak Anton Kovačič, stanujoč na 21253 Miller Ave., star 52 let. Doma je bil iz Brežic na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo roj. špelič, dva sina Anthony in Ernest in tri hčere: Mildred, po-roč. Lapuh, Pauline in Josephine, poroč. Cunnan, v stari domovini pa mater, dva brata in dve sestri. Bil je član društva Car-niola Tent št. 1288- T. M., društva Zavedni sosedje št. 158 S. N. P. J., samostojnega društva Presv. Srca Jezusovega in član škrjančkov ter delničar SND na St. Clair Ave. Pred boleznijo je bil ranjki zelo aktiven pri pevskih, dramskih in kulturnih klu bih. ce, ki bi ne hoteli ž njimi sodelovati. Državni pravdnik pravi, da je Proti obvezni vojaški vežbi se je že prej izjavila delavska organizacija CIO. Proti so se iz- Kakor kažejo poročila, so se Angleži in Italijani zares pograbili v Afriki Cairo, 6. avg. — Italijanske namerava začeti z splošnim pro-čete so prodrle v angleški Soma-jdiranjem proti Egiptu in Suezu liland v treh sunkih, ki imajo iz Libije. Angleško poročilo zatrjuje, da se Somaiiland ne sma-la in Berbera na Rdečem morju, tra za posebno važno strategi-Na severni fronti so pa Angle- čno postojanko, ži vrgli nazaj laške čete. Angle- j Iz Rima se poro(5a, da so Ita-šlco časopisje poroča, da mora ijjanj pognali v beg angleške če-narod pripravljen na more- jte protj egiptovskem ozemlju iz Libije, da so zajeli dva bojna biti bitne laške uspehe v Afriki. Angleške oklopne čete imajo v popolni oblasti vzhodni del italijanske Libije na severu, kjer so se utrdili na italijanskem ozemlju, čeprav jim stoji nasproti mnogo močnejša italijanska armada. Italijanski general Graziani tanka, dva pa uničili. Glavni cilj Italijanov je Sueški prekop. Italijani se ustij o, da ko začno s pravo ofenzivo, da bo to nove vrste puščavski blitzkrieg, v katerem bodo nastopile nove bojne edinice, ki so zdaj še tajnost. vršil 22 mesecev preiskavo o de- j javili tudi skoro vsi ameriški ka-lovanju komunistov na pacifični' toliški škofje, ki pravijo, da bi obali, da sta bila aretirana že1 Zed. države postale s tem voja-dva važna člana komunistične država, stranke in da kaže pot komuni-' -o—--- stičnih aktivnosti tudi v filmsko I Ameriška letalska družba industrijo. Eden aretiranih je • • t„ji„ oaa__ 27 letni Brittain Webster, kate-'J® IZVedto 200 poletOV rega se dolži soudeležbe pri! V EvrOpO in nazaj umoru nekega Johna Rileya pred j New York. — Yankee Clipper petimi leti, ki je bil poznan kot od Pan ,.ameriške zrakpplovne velik sovražnik rdečkarjev. [duržbe ,je pravkar napravil svoj Pred veliko poroto bosta pri-j 200. polet preko Atlantika, ko je čala o gibanju komunistov dvajPrjstal s potniki na newyorškem moška, ki sta bila polni dve leti' pristanišču iz Lizbone, Portu-člana komunistične stranke sa- galska. mo z namenom, da izvesta vse njih tajnosti. --o-- Oblačilna unija je za Roosevelta New York. — Izvrševal ni odbor unije delavcev oblačilne industrije, ki spada k CIO je sklenil, da pozove vse svoje člane, da pomagajo do izvolitve predsednika Roosevelta. Unija šteje 260,000 članov. Izvrševal ni odbor namerava vprizoriti kampanjske seje pri svojih podružnicah v 32 ameriških državah. Naciji udarijo na London London, 6. avg. — Nemško glavna tarča bo gosto naseljeni Anglija obvladuje vzhod-Italija misli, da bodo Zed. no Sredozemsko morje države vzele Kanado Alexandria/ Egipt. — Angli-Rim. — ičiasopis Popolo d'lta- ja naznanja, da popolnoma ob-lia piše v svojem uvodniku, dalvladuje vzhodni del Sredozem-je še vedno možnost, da bodojskega morja in da ima popolno Zed. države vzele Kanado pod oblast nad Sueškim prekopom, svojo oblast. In če bi se angle-1 Zato so začele parobrodne dru-ška vlada preselila v Kanado, bi žbe oglašati, da bodo začele vo-to celo pospešilo aneksijo Kana-j žiti potnike in tovor v Ameriko. de od strani Zed. držav, trdi časopis. Pisec članka, neki Luigi Barzini, pravi, da sp je svoje čase razgovarjal z takratnim predsednikom Zed. držav, Theodor-jem Rooseveltom, ki je baje rekel, da naj bo Anglija previdna pri podpiranju japonske proti-ameriške politike, ker vprašanje Kanade je še vedno odprto in Zed. države jo lahko osvoje v par tednih. -o-- Lepe nagrade Na pikniku fare Marije Vne-Bil je tajnik Slovenskega bovzete na Pintarjevi farmi zad- Indijo in Avstralijo. Ves promet od tukaj bi se vršil skozi Sueški prekop. V Ameriko bi morale ladje okrog Afrike. V par dneh odpluje prva ladja proti Ameriki in sicer prva, odkar je Italija v vojni. Tudi letalske družbe naznanjajo, da sprejemajo potnike za v Anglijo in druge kraje angleškega imperija. Italija 5,000,- društvenega doma, pevskega zbo- Za pomoč v civilnf ra Slovan in Kluba Ljubljana. Pogreb se bo vršil v soboto :ijj_ t0t*sno Pa dolguje tudi vsota javnosti ni zjutraj ob 9:15 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in potem na po- ..ttJI> ^ ________^opališče sv. Pavla. Naj mu bo 0 * 1942, Se pr^ne odplačevati i lahka ameriška zemlja, preosta- jlim pa izrekamo iskreno sožalje. Ž > * je dobila že Pre" k<> je t!/n v španskih izdelkih dou v°ina. Odplače-sicejT taliJ'i bo trajalo 25 njo nedeljo so dobili sledeči nagrade: Joseph Stembal, 15255 Saranac Rd. je dobil nov krasen avto Pontiac izdelka. — Krist Cermelj, 704 E. 157th St. je dobil $50, po $15 sta dobila Mrs. Frank Grebene, 1044 E. 148. St. in M. Mihelich, 13901 Othello Rd. in $5 je dobila Mrs. J. Menart, 14911 Sylvia Ave. Ko je Clipper letel proti Ameriki, je došel ladjo Excalibur, ki vozi vojvodo Windsor in njegovo ženo. Poveljnik letala, kapitan Sullivan, se je z letalom spustil 200 čevljev nad ladjo, jo par-krat obkrožil in po radiu pozdravil kraljevsko dvojico. Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, je po radiu odgovoril nazaj, da se zahvaljuje za pozdrave in da želi srečno pot. Kapitan Sullivan je že štiride-setkrat preletel Atlantik. Poveljeval je letalu tudi na prvi vožnji, ki se je pričela 20. maja 1939. V tem času so letala pre.-J peljala 2,600 potnikov in 306,-1000 funtov pošte. Med potniki je najmlajši,star dva meseca, ! najstarejši 88 let. Parižan^daK^ci^ pozdrav po zvijači London. — Kako znajo Nemci izzvati od Francozov nacijski pozdrav, kaže naslednji slučaj. Nemška vojaška godba je igrala lepe komade na pariški ulici. Na tisoče naroda se je zbralo in poslušalo. Naenkrat je godba prenehala in oglasil se je močan glas po zvočniku: "Tisti, ki ne znajo nemški, naj dvignejo roke !" Na tisoče* rok se je dvignilo. V tistem hipu so pa aparati radijsko oznanilo iz Bremena je danes imenovalo angleško glavno mesto London kot "veliko tarčo" v prihodnjem nemškem masnem napadu z letali, ki bo pred-glasnik splošnega blitzkriega na Anglijo. Govornik je rekel: "Ne morem yam povedati, kdaj bo prišel napad in kako, toda povem pa lahko, da ne bo prišel v for^ mi, kot to pričakujejo v Angliji. Napadi bodo izvajani na pristanišča in industrijska središča in London." Angleži pa trdijo, da imajo zanesljiva poročila, da Nemci še niso pripravljeni za blitzkrieg, čeprav se vrše priprave v velikem obsegu. V splošnem se smatra, da bo prišel glavni napad v enem tednu ali dveh. V tem se pa .vrše neprestani napadi bombnikov, tako iz Anglije kot iz Nemčije. Včeraj so Nemci bombardirali po Valeškem, Angleži pa bojno pristanišče Kiel in pa Hamburg. Delavski vodja umrl kot milijonar Chicago. — Tukaj je umrl Mike Carrozzo, ki je načeljeval uniji cestnih delavce, ki šteje kakih 15,000 članov. Delavci mu nameravajo kupiti bronasto ra-kev, ki bo veljala $10,000. Carrozzo je prišel v Ameriko pred 34 leti kot reven naseljenec iz Italije in je umrl kot milijonar. Umrl je v starosti 45 let. Bil je absolutni car šestih unij cestnih tlakovalnih delavcev ter je imel popolno oblast še nad 18 drugimi unijami. Kolumnist West-brook Pegler ga je nedavno označil kot delavskega raketirja in gangeža. Odpotuje iz mesta Danes zjutraj se je odpeljala Lovrenc Leskovčeva družina proti zapadu na kratek oddih. Ker je Mr. Leskoveč bolniški tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so člani prošeni, da se do pondeljka obračajo v vseh bolniških zadevah na tajnika Mr. John Pezdirtza. CIO organizacija za Roosevelta St. Louis, Mo. — Delegat je avtne unije, ki spada k CIO, so po daljši in burni debati sprejeli resolucijo, da podpirajo kandidaturo predsednika Roosevelta za tretji termin. Nasprotniki so trdili, da bo to klofuta za načelnika John L. Lewisa, ki je proti tretjemu terminu. Te so zavrnili drugi rekoč, da bi bil Lewis to sporočil konvenciji, če bi bil želel, da se delegacija ne izreče za Roosevelta. Na obisk Iz Chisholm, Minn, so prišli na obisk k družini Mr. in Mrs. John Russ, 7203 Myron Ave. sledeči: Mrs. Julia Grahek, hči, njen soprog ter Mr. in Mrs. John Mihalko. Od tukaj se bodo podali v Kanado. Se jim prav dopade v Cleveland u. Pozdravi iz Penna. Iz Millvale, Pa. pošiljajo vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave: Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mary Stanonik, Anita Stanonik, Lončar in A. Nizič. KAMPANJSKI NAČELNIKI PRI MR. DAVEYU K molitvi Danes popoldne ob dveh naj se zberejo članice društvi Marije Magdalene št.. 162 KSKJ v Zakrajškovem pogrebnem zavodu k molitvi za pokojno sestro Mary Lenarčič, v četrtek zjutraj naj se pa udeleže pogreba. Druga vaja Druga skupna vaja pevskih zborov, ki bodo nastopili 18. avgusta v Gordon parku, se vrši v petek večer ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. vzeli slike in Nemci imajo filme, ki kažejo, kako Francozi z nav-,^ governerja na predkampanj-dušenjem "oddajajo" nacijski ski sestanek vse načelnike na- Sihoči je povabil Mr. Martin natančno ve, kakšna je bila ad-L. Davey, demokratski kandidat rainistracija sedanjega governerja, kar bo tudi natančno razložil v jesenski kampanji. Mr. Da- pozdrav. rodnostnih grup iz raznih krajev države Ohio. Najprej jih je pogostil s fino večerjo in potem je razložil načrt za bodočo kampanjo. Mr. Davey je predvsem pri- Več slik Kakor nam Mr. Grdina sporoča bo jutri večer pokazal na svojem vrtu še več premikajočih j poročal, da volijo demokrati za slik kot jih je bilo omenjenih v vse demokratske kandidate, naj-programu. Poleg že omenjenih si bo na deželni, državni ali se bo pokazalo še sledeče pare: okrajni glasovnici. Zgonec-GospodariČ, Skodlar in1 Mr. Davey je pokazal, da v teh Longar ter Stanovnikova iz (dveh letih, kar je bil iz gover- Bonna Ave. le pridite! Bo jako zanimivo, nerskega urada, ni počival, ampak je bil vestno na delu ter prav vey se je izjavil, da je prepričan o zmagi vse demokratske glasovnice v državi Ohio. Sestanek je bil v Tweenlake Country klubu pri Kent, O. Od Slovencev sta bila povabljena Mr. John L. Mihelich, ki je načelnik Daveyeve kampanje za Slovence za vso državo Ohio in urednik James Debevec. Od Hrvatov sta bila senator Wm. M. Boyd in Mr. Michael Cerrezin. Od ostalih narodnosti jih je bilo pa nad 50. "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER V v •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. BESEDA IZ NAIOM Ob 25 lenici SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland, and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clash matter Jlanuary 5th. 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878._____ No. 185 Wed., Aug. 7, 1940 Enakopravnost se je slekla Enakopravnost ne sklepa porazne sodbe o Rusiji, ker to dela vsa nazadnjaška ban da! Torej smatra Enakopravnost tudi Zed. države, predsednika Roosevelta in državnega tajnika Hulla za "nazadnjaško bando," ker prav ta dva sta prva izmed svetovnih voditeljev obsodila Rusijo radi njenega vpada v Finsko in jo obsodila sedaj, ko je pograbila baltiške province? Enakopravnost odobrava Stalin-Hitlerjev pakt, ker je bil prav ta pakt potreben za rešitev človeštva v obče! Torej Enakopravnost odobrava ta pakt, ki je omogočil, da je padla slovanska Češka, padla Poljska, da so padle države Norveška, Danska, Holandska, Belgija, Francija? Ali Enakopravnost odobrava, da ie prav ta Stalin-Hitlerjev pakt kriv, da se morajo Zed. države pripravljati na vojno in trošiti milijone in milijone za obrambo dežele, ker se boji boljševiških in fašističnih druhali. Ali Enakopravnost odobrava Stalin-Hitlerjev pakt, ki je vzel v svojo sredo še fašista Musšolinija, da ta trojica zdaj ukazuje po Balkanu in še posebej po naši domovini, kot bi bila ta zemlja njihova last? Ali Enakopravnost odobrava, da teče po vsej Evropi kri v potokih, da je milijone ljudi brez strehe, da jih milijone tava brez doma? __ To je vse ustvaril Stalin-Hitlerjev pakt, ki je bil po mnenju Enakopravnosti, "potreben za rešitev človeštva v obče?" Ali se rešuje človeštvo z mečem in bombami? Po mnenju Enakopravnosti, pač. Seveda, svetovne revolucije se vam hoče, stalinovci. To je igra, ki jo danes igra Stalin, ki čaka, da se pokoljejo narodi med seboj in potem bo sam planil na brezmočne in jih zasužnjil v boljševizem. D^i je prišla Enakopravnost končno kar odkrito na dan, da ne veruje v nezmotljivost papeža, je tudi prav. Zdaj ljudje vsaj vedo, kaj imajo v hiši. Zdaj katoliška društva vedo, koga podpirajo. Zdaj katoliški možje in žene vedo, kak list naročajo in mu pomagajo do obstoja. Pa zakaj, vprašamo Enakopravnost, jim je prav katoliška vera in njeni principi tako v želodcu? Zakaj ne pove, da se ne strinjajo z vero metodistov, protestantov, mormoncev in drugih raznih ver? Zakaj jim je ravno katoliška vera tako napoti? In vendar je list dobil že toliko lepih tisočakov ravno od katoličanov, od katoliških trgovcev ,od katoliških društev. Ne verjamemo, da bi imel kaj naročnikov, ki so kake druge vere, razen takih, ki nimajo nobene. Če Enakopravnost ne veruje v nezmotljivost papeža, ni nič čudnega, ker ne veruje tudi v druge dogme katoliške cerkve oziroma njeni uredniki ne verujejo sploh nič. Pa to je njih zadeva in njih pravica. Zato je tudi prav, da je to enkrat povedala javno in naravnost, da ne prizna principov katoliške Cerkve. Prav je, da so se enkrat pojmi ščistili in da narod ve, pri čem je. Slab katoličan pa je, če daje denar v to, da se vzdržuje list, ki piše proti njegovemu prepričanju. Iz dnevnih časopisov vidite, kako države preganjajo one, ki rovarijo proti obstoju države. V to so prisiljene, da prekucuhi ne strmoglavijo vlade, da ne prodajo dežele, kot se je to zgodilo v nekaj slučajih v Evropi. Ali bi delali mi, kot zvesti državljani Zed. držav prav, če bi podpirali ljudi, ki hočejo uničiti našo demokracijo, našo svobodno ustavo, našo demokratsko vlado? Gotovo ne! In prav tako je glede katoliške vere in Cerkve. Vi, ki podpirate brezverske liste, brezverske ustanove, ki hočejo izruvati iz vašega srca, iz srca vaših otrok katoliško vero, ste prav taki kot oni, ki podpirajo vohune, ki-rovarijo prot? obstoju države. Razlika je samo ta, da bi vas država zaprla, če bi zvedela to, katoliška cerkev vas pa ne bo zaprla, ker njena oblast ni od tega sveta. V prvem slučaju so izdajalci napram domovini, v drugem pa izdajalci napram veri. Izdajalci so pa oboji. Kazen ie v prvem slučaju začasna, v drugem pa večna. Bolj bi prav storila Enakopravnost, če bi priznala dogme katoliške Cerkve, kot pa če podpira "poslanstvo" boljševi-?ke Rusije. Katoliška Cerkev uči mir in ljubezen med seboj, boljševiška Rusija pa uči svetovno revolucijo, klanje in požiganje. Toda katoliška Cerkev nima armade, nima bombnikov in topov, da bi ubijala ljudem svoje principe v glavo/ Ona ima samo besedo miru in sprave in pri tem se zanaša na svoje vernike, da ji bodo stali na strani in pomagali, ne pa da pomagajo nasprotnikom te Cerkve, da razširjajo zmoto in poživljajo ljudi k odpadu. Katoličani, malo premislite o tem in bodite vendar zavedni, kot so zavedni naši nasprotniki, ki drže kot veriga skupaj in vzajemno nastopajo pri vsaki priliki, pa podpirajo samo svoje ustanove, samo svoje pristaše. Če bi bili mi katoličani tako zavedni,.kot so naši verski nasprotniki, bi se tem slaba godila in ne bi tako prešerno nastopali pa se zaletavali v naše verske resnice. Toda pri nas ni zavednosti, ne prave zavednosti. P-i nas je vera postranska stvar, zlasti kadar gre za kak groš. Poznamo takozvane napredne trgovce, ki ne bodo dali oglas v katoliški list, pa če bi morah radi tega zapreti trgovino. In katoliški trgovci ? Zato pa naši verski nasprotniki lahko žive, ker jih podpirajo v prvi vrsti njih pristaši, zraven pa še katoličani. Kadar naši verski nasprotniki kaj gradijo ali ustanavljajo, jim na vso moč pomagamo. Kadar je stvar gotova pa pravijo: to smo ustvaril: mi sami! Kadar katoličani kaj gradijo, ali dobimo kaj pomoči od njih? V nedeljo bo društvo Katoliških borštnarjev št. 1640 slavilo 25 letnico svojega obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. Točno ob sedmih zvečer se prične banket. Zato se vas vse, kateri se boste udeležili banketa, prosi, da ste gotovo že ob sedmih v dvorani. Ples se bo pričel pa ob pol devetih. Vstopnice lahko kupite za banket ali pa tudi samo za ples. Vstopnica samo za ples je 25 centov. Vabimo vse naše člane in prijatelje, da nas posetite omenjeni dan, Več naših slovenskih društev nam je že vrnilo denar za prodane vstopnice, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Sporočili so nam tudi, da se jih bo več udele-jžilo te naše slavnosti. Opozarjamo pa tudi vse naše člane, ki imate v prodaji vstopnice, da denar za prodane ali neprodane vstopnice gotovo prinesete jutri večer na sejo, da se bo odbor vedel ravnati in vsaj približno pripraviti. Nekateri člani so bili zelo pridni pri prodaji in so že večkrat prišli po vstopnice. Torej, kateri izmed članov še ni storil svoje članske dolžnosti, je pro-šen, da gotovo to stori in prav gotovo pride na sejo jutri večer. Vsi člani, brez izjeme, ste pro-šeni, da se udeležite te seje, ker je zelo važna. Odbor vam bo poročal kako se bo delalp in se lahko še kaj popravi in izboljša. Dragi mi člani, upam da ne bo člana pri našem društvu, ki bi se ne udeležil 25 letnice društva, saj to je vendar lepa in pomembna slavjiost. Ob tej priliki vam bomo predstavili tudi ustanovne člane našega društva in ta večer boste videli tudi prve uradnike društva!.; Videli" bomo1 kdo so bili ti člani in nam bodo tudi povedali ,kako so ustanovili to društvo. Zato pripeljite tudi svoje prijatelje s seboj, ker bo vsem ostal v spominu ta pomembni večer. Program tega dneva je sledeč: zjutraj ob 7:30 se zbero vsi člani v cerkveni dvorani in skupno odkorakamo v cerkev, kjer bo peta sv. maša za naše člane. Vsi skupaj se tudi udeležimo sv. obhajila. Pridigo pa bo imel naš duhovni vodja, msgr. Vitus Hribar. Na naši glavni seji je bilo tudi sklenjeno, da se ta dan odda 5 nagrad, katerih pa so lahko deležni samo tisti člani, ki se ucle-leže zjutraj z ostalim članstvom sv. maše in zvečer pa proslave v dvorani. Saj bo tudi lahko vesel tisti, ki bo deležen nagrade. Zato vas vabimo, da pridete, mogoče boste .ravno vi eden izmed tistih, ki bo dobil pet dolar jev v gotovini. Vsi člani, kateri imate svoje otroke v mladinskem oddelku, ste prošeni, da jih pripeljete s seboj na to slavnost, ker so oni ravno tako deležni nagrad, če so z nami. 1 Povejte jim kaj jih čaka in poleg tega pa jim povejte tudi, da bo igral Jankovičev orkester. Ponovno prosim članstvo, da se gotovo udeležite seje jutri ve čer, da bomo mogoče še kaj popravili, ko boste slišali naše poročilo, Če vam ne bo po volji. Upam, da je ta odbor storil vse kar mu je bilo mogoče, edino, kar sedaj želim, da bi tudi vi člani sedaj storili svojo dolžnost. Z bratskim pozdravom, Frank Martich, predsednik. -o-- Izredna slavnost v Newburghu ta in žene, ki imate narodno nošo. Stopite k nam v vrste, ker vas bomo z veseljem in ponosom sprejele. Zbirale se bomo ob pol dveh na šolskem vrtu kakor navadno. Tudi Po-graijc naj pride, tukaj se bo lahko postavil in tudi deklet bo lepo število in veliko, veliko vesele zabave. Pograjc, če te ne bo, te bo vse življenje pekla vest in ta veš da jamo koplje, pa kolikor jaz vem, ti še nisi pripravljen za v jamo. Zato le pridi v nedeljo k nam. Tudi Jakata bi povabila, a on vselej kadar je kakšna parada zleze na konja, da mu ni treba hoditi, ampak pri nas pa v vsej naselbini ni niti enega konja in zato mu ga ne moremo dati. Pa vseeno Jaka, le pridi, če boš SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagl, ni. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. fo^ Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31&t St., Lorain, Oh'0' ya| GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wi^ Prva podpredsednica Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., CSiev land, Ohio. " „ 0 Z: Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., Pittsburt Pa. Iznajdljivi kaznjenec Vročina je pa taka, da se mi kar črnilo užiga, ko to pišem. V resnici si želim malo tiste burje, ki je v marcu brila krog naših vogalov in je našla vsako, še tako majhno špranjo, da je pokukala tudi v notranjost in ^ ^ ^ _ ____; nas spomnila, da je treba nalo-1 JJJ^ v"o™ tg bomo' že deie žiti na ogenj. Vroče mi je, da kam y genco -n te % jegmenov. mi pot zaliva oči, a bom vse- c(jm hladile in s pohanimi be-eno skončala, kar sem se na- derci ge boš pQ grlu Vegetal, menila napisati, ker vam moram sporočiti nekaj veselega. Končno pa se podpisana in V nedeljo 11. avgusta bo pri Mrs. Hočevar vsem darovalcem nas v Newburghu s ta veliko za Baragovo okno prav lepo žlico -in tudi s ta globokega zahvaljujeva za vsa darila in krožnika. Da se pa ne bo sli- za prijaznost. Naj vas Bog na šalo kako bomo srebali in trli Baragovo priprošnjo varuje pohana bederca, nam bodo pri- vseh dušnih in telesnih nadlog, trkavali novi zvonovi. Naša Iskrene pozdrave in na veselo mladinska godba pa bo igrala svidenje v nedeljo 11. avgusta, lepe komade. Apolonija Kic. Saj vem, da vas že skrbi kaj | _n_ neki bo in da ne bi komu vsled skrbi kaj narobe hodilo, ali bi mogoče celo zbolel, da bi se 11. avgusta ne mogel nam pri-1 Enega najbolj nenavadnih družiti in tako povzdigniti naše primerov ponarejanja denarja slavnosti, zato naj vam sedaj je odkrila londonjska policija takoj povem ,da bo na omenje- pred nedavnim. Z neverjetni-ni dan blagoslovljena naša no- mi težavami je nekemu kaz-va cerkev. Vsi farani smo že Ljencu v parkhurstu uspe-s hrepenenjem pričakovali ta lo ^delovati v celici bankovce veseli dogodek. Mnogo je bilo pQ en funt> ne da bi stražno ose-faranov, ki pa jim ni bilo uso- bj-e imelo Q tem niti najmanjše-jeno dočakati tega srečnega I pojma Policija je postala dne, ker jim je neizprosna smrt pozorna šele tedaj; ko se je v pretrgala nit življenja in so se lki trgovini v bližnjem New-tako preselili v večnost. Spo- pQrtu pojavil ponarejen Jban-min na te naše dobre farane pa koyec 0sumili so nekega mo-naj ostane trajno v naših srcih. K w je ddal y kaznilnici) a Spominjam se, ko smo Se L- bil kaznjenec. Med preiska-pred par meseci z Mrs. Karo-1 se je' sum, da.:mora biti izde-lino Hočevar nabirale prosto- lovalnica bankovcev v kaznilni-voljne prispevke, da bomo tu- ^ ge potrdil> in sicer mora bi-di v naši cerkvi postavili do- y v kakšni obljudeni celici. Presto j en spomenik našemu roja- iskovalne oblasti (spočetka siku škofu Friderik Baragi, v ob-1 game gebi nisQ yerjele> gča. liki okna. Tedaj sem videla kako so ljudje veseli nove cerkve in tudi taki, ki ne spadajo v našo faro. Obiskali sva bili tudi rojake po sosednjih naselbinah in povsod sva bili prav prijazno sprejeti. Vsi tisti, ki ste kaj prispevali za Baragovo okno, pridite v nedeljo in si ga oglejte in se prepričajte, da je na mestu za kar ste tudi vi sami prispevali. Pridite vsi, tudi tisti, ki vam ni bilo mogoče takrat kaj prispevati. Slišala sem tudi več pritožb, da bi bil ta ali oni kaj dal, pa ni bilo nikogar okrog. Vsak, kdor je že kdaj kaj nabiral ali kolektal, ta bo že vedel, kakšno je to delo. Kjer si človek največ pričakuje, tam najmanj dobi in v nekatere hiše si pa človek ne upa in se kar boji vprašati za kaj takega. Kdor pa je pri volji, da bi rad kaj daroval za ta spomenik, ta še vedno lahko stori, kar v nedeljo pridite k blagoslovitvi in tam lahko darujete v ta namen, saj Bog plačuje po vašem namenu ter boste tako izpolnili svojo željo in s tem pa tudi povečali našo slavnost. Pridite vsi Slovenci in Slovenke od blizu in daleč, kajti ta dan vam bo gotovo ostal v prijaznem spominu, ker bo ta davnost res nekaj lepega in vam ne bo šla iz spomina. Posebno ste vabljena dekle- Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, M^j. Četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, C"1 Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich. Tajnica Mrs. Josephine Erjavec, 627 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Rauto St., Jloliet, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. pal Do PROSVETNI ODSEK: Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. 71st Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st) St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St.( La Salle, 111. SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland. Ore. Namestnica nadzornicam Jtosephine Seelye, 1228 Addison Rd., Clevelan r+A se »Hi ike, si Jtarr Kolosalen uspeh Zlate kampanje Vsa poročila Slovenske ženske zveze v Ameriki za pet mesecev so se sukala okrog Zlate kampanje in naše ^ ljenje je bilo namerjeno le proti enemu cilju in to je k $' uspehu. In sedaj po zaključku dobe, katera je bila od'0 za Zlato kampanjo, s ponosom poročamo širni javnosti, d* pridobile sijajno število 1471 novih članic namreč 1097 v odrasli in 370 v mladinski oddelek, i dej, od tega lepega števila je pristopilo 653 članic samo v ® ^ juniju. Kakor je bilo že naznanjeno se je vršila Zlata lilija, na čast zlatega jubileja ustanoviteljice in ves čas t predsednice ter spretne voditeljice, gospe Marie Prisland jubilej je slavila 21. junija in članice so pridno delale pretege, da bi čim lepše izkazale svoje globoko spoštovan gospe Prisland in ji poklonile pomenljivo vezilo, "lepo * novih članic," kar se je tudi uresničilo. Naša vrla vodi' gospa Prisland in sploh vse, ki se trudimo za lep naprel ugled edine slovenske ženske katoliške organizacije v . Ameriki, smo srčno vesele lepega odziva na mnoga pri^f < Že smo pozabile na ves trud, delo in požrtvova b« k soma pa so ugotovile, da so iz ginjale fotografske leče, tenki papirji in drugi pripomočki, ki se lahko rabijo pri izdelovanju ponarejenih bankovcev. Vsi dvomi so končno padli, ko so preiskali celico nekega jetnika in so našli v njej cele šope spretno ponarejenih bankovcev, ki jih je policija seveda takoj zaplenila. iniiiiiiiiiiiiiiiiii & če verjamete aF pa ne imiiiiiimiiiimi Hiša prijatelja šublja je zbudila mnogo zanimanja, zlasti med ženskim svetom, ki podaja razne komentarje radi tega, ker se hiša drži drugih. Radi tega bi Tone ne mogel po stari slovenski tradiciji poditi žene okrog hiše, zato se pa raje ne oženi. Toda prefrigane ženske so pogruntale še drugo. N.agajivka iz Sheboygana pravi, da ni re£ da bi se Tone ne mairdl žen(iti, ampak je Ibolj res, da Toneta nobena ne mara. In to prav radi njegove hiše, ki se drži drugih. Vsled tega ima namreč hiša samo pročelje in zadnjico, hočem reči zadnjo plat, torej nima štirih vogalov, kot jih ima ali bi morala imeti vsaka krščanska hiša. In ker nima štirih voga nja. DIHU JJU^CVk/IAC v^o "U«, ... JBfclj sedaj imamo v mislih samo kolosalen uspeh, ki je P0' 1 prave sestrske sloge in vzajemnosti. Gotovo zanima širšo javnost katera podružnica ^ ^ najbolj agilna v Zlati kampanji, zato je na mestu, da" hvali najpridnejšo podružnico, ki je že v drugič v tem 1 družnica št. 20 v Jolietu, kjer so pridobile 124 novih čla11'. je drugi uspeh te podružnice letos, prvi je bil meseca ja! ko je šla na delo tamošnja tajnica in glavna blagajnik spa Josephine Muster, ki je rodcm Clevelandčanka iz ^ Menartove družine iz Norwood Rd, ter mnogim dobro P. ^ tudi v Clevelandu, ki je že v svoji mladosti pokazala di'11' nadarjenost in sedaj pridno deluje v jolietski naselbin1 'Ka Th edj raz 'on "avi 'Pri ud So\ »ti Op, m pi ed< 6] illa K < Ce bo Ji aifli ic 1P< 1 \ 1 Zato so pa naši nasprotniki veliko na boljšem, ker dobivajo podporo od svoje in od naše strani. Manj jih je kot nas, veliko manj, a so organizirani in zavedni. Nas je pa velika večina, pa sa ne moremo zanašati sami nase, to je, da bi podpirali samo svoje. Zato pa je tako, da se nasprotniki lahko norčujejo iz naših verskih čuvstev, ko pa vedo, da jim tega ne štejemo v zlo in da jim celo kupujemo tinto in papir, da lahko mažejo še naprej čez to, kar je nam sveto. Zato pa je tako hudo na svetu, ker rvi prave vere, ker ni prave zavesti pri onih, ki bi se morali izkazati, ki pravijo, da verujejo v rimsko katoliško Cerkev, ki uči najlepše nauke. (Dalje prihodnjič.) ni več kot prav, da naš clevelandski dnevnik prinaša t0,* o tej ugledni društvenici kakor tudi o marljivosti naših ? v Jolietu, kjer pravijo, da so po številu prvi za Clevel In to nas prav vse veseli! Naše čestitke,!. S , ^ Na drugem mestu v Zlati kampanji je pa podružnici ^ ki je napredoval'a za 84 novih članic, št. 25 je naj^'e družnica pri Zvezi, ki sama šteje preko tisoč članic in ^^ tekla že večkrat tudi prvo nagrado v kampanjah. Na , mestu je pa druga največja podružnica pri Zvezi, to Clevelanda, kjer so pridobile 75 novih članic. Podruf 10 je dosegla več sijajnih uspehov v zadnjem letu in S a1( pridno pripravljajo za veliko slavnost vežbalnega ki"0^ ^ se vrši 1. septembra na Holmes Ave. Na četrtem mest^ kampanji pa najdemo podružnico št. 14 iz Nottingha^, so pridne odbornice in članice pridobile 67 novih član^ ^ >b Vsa čast in no z mladinskim oddelkom šteje št. 14 že preko 500 el^ je imenitno za tamošnjo okolico, kjer sta pridno na del11, gi dve podružnici, namreč št. 32 in 49. ^ vsem neumornim delavkam za Zvezo in še posebna Poll-(T Jl tistim, ki stoje zvesto za našimi načeli in ki so z pono!' stopile v naše vrste. ^ ^ Torej v mesecu juniju je naša Slovenska ženska ^ f ^ šla "do števila 100 podružnic, kjer je včlanjenih 11 tis°c(, članic v obeh oddelkih in premoženje je narastlo na ^ ^ štiristo dolarjev. Te visoke številke same govore, ].' lahko doseže med našim narodom v tej razkropljeni de^ ^ prebivamo v razdaljah do tri tisoč milj narazen in ve J mn j-------------------- - - , cžBii. si želimo ob tem času je zdravja in lepe zastopnosti j(| lujemo skupno kot ena žena, ena dekle, ena Jugoslova'1 ^ je dičnost na katero se lahko zida marsikateri uspeh & s tem blagoslovljene, potem lahko stremimo še za visi brez strahu ali brez obupa, ker ledina je zorana in n obširnem polju ženskega napredka bo čedalje več sa ^ bo doprinesel bodoči generaciji lepši obstoj in dolgo ^ lavk, ki bodo polje pridno negovale v prid človeške dru Kot voditeljica Zlate kampanje mi j' bi žena tudi ne mogla podpirati, delovali za lep zaključek ter najtoplejše pozdrave treh, kot je to naloga vsake ! pristoplim z iskreno Cldni feti, slovenske žene. Če bi hotela žena podpreti Tonetovo hišo, bi, podprla obenem tudi sosedovo in tega bi pa nobena Slovenka ne marala. Torej to je i venske ženske zveze v Ameriki! Živele! Albina Novak, urednica glasila "Zarj ^ -O A ^ rl s. Delo 50 let V Plevni na Bolgarskem živi pravi vzrok Tonetovega pečla- vdova'nekega trgovca, katera je renja. Pred Par leti dokončala prepro- Kakor je videti, bomo mora- go, katero je tkala vsak dan sko-li Tonetu hišo prodati, če ga zi 50 let. Preproga je izdelana bomo hoteli pravdansko ože-' po najboljših orijentalskih vzor-niti. I cih in meri 162 kvadratnih čev- Ob ljev. Gospa je začela progo takoj po svoji P0'j 1885. Uporabljala j« 1 volno in najlepše ba^ ga izdelka noče prodat1!^ denar, ampak ga j® svoji oporoki Narodu01 ju v Sofiji. k talker je medtem že stopil a konja. Nisem videl njegove' ta obraza, pa menda naju je jI0 začuden gledal. je tale človek?" je polj'1 Winnetou na Walkerja. p°ber človek, moj prijatelj ii» aiiiiiiiiii»tiimmmii»i»itiitni»»ini»mmiiiiiiiiiniimimii»»ni»mt WINNETOU r* nemlkem Intralka K. May» Jako mu je ime?" The thick Walker," sem re(ial po angleško, da bi na-prazumel tudi Fred. °nudil mu je roko in ga po-favii. riktelj mojega prijatelja Utii moj prijatelj! Skoraj Se bila Zg0(iiia nesreča. Pa je spoznal glas moje e' Prav kakor bi bil tudi sPoznal glas njegove pu- Potujeta moja prijate- ražnika zasledujeva. Tu-avi vidiš njegovo sled. it Sov; !q . pa&l sem jo šele pred ne-Jutami. Od vzhoda sem Prišel k tejle vodi. , e bai-ve1 so možje, ki jih kujeta?" „,,eli so in trije rdeči rodu "'»alia," so se mu nasršile. Po- roko $ia svetli toma- ; ki mu je tičal za pasom, feJal ; 8 ^'novi rodu Ogellalla so ža-e PHdejo iz svojih lukenj, »brvi II Ai Pohodil! smem s svojim bratom i ^m, da vidim Ogellal- it< [ič 4 t h ni moglo biti bolj njegova ponudba. Win- pij v . . "aim zaveznik, to je po- 0 Prav toliko, kot da se era pridružil° dv&jset iz-if ^estmanov. Upal sem me ne bo kar zapustil, HiSrZe dolgo časa nisva vider j« b/m Pa pričakoval, da na-^ Ponudil svoje spremstvo. , v®sel sem mu odgovoril: jSe}^' Poglavar Apačev je -> ^ nama kakor solnčni v hladno jutro! Naj bo • ^^hawk najin tornada K ltl3emu debelemu Fredu je °brazu videti kako silno a0^vala na njega Apa-bi 6 nost- Vsakemu druge-paSe bilo prav tako godilo. Utei le Winnetou res tu-6®en vzor pravega In- L. ln vsakemu westmanu viteški in sa-en> zapovedujoč v svo-astoPu, vsaka ped na b "Uboji / red se je menda pač tfi vSe" da se na Indijan- i % n SVeti in blešči, da niti 1 obl v&ge ni videti na nJ'e" pibi 1 in ne na njegovi o-t^k nJegovi rjavi očesci Keto° izrazito plesali med '"r^ov^110"1 in menoj, da sem ^isli prav lahko uga- š M i Hibrata naj sedeta! Ka_ '' ta z menoj pipo mi-'«dli ^ Povabil. , v travo ob robu go- lnetou si je odvezal od vratu calumet, okrašen s peresi, segel za pas po tobak, pomešan s konopljinim listjem, kakršnega navadno kadijo Indijanci v mirovni pipi, nadeval in prižgal. Obred mirovne pipe je bil po običajih Indijancev neobhodno potreben, potrdil je sklenjeno zvezo in nobene besede bi ne bil zinil Winnetou o naših namenih, preden ni opravil obreda mirovne pipe. Ko je pipo prižgal, je vstal, puhnil dim proti nebu, potegnil in spet puhnil dim zemlji, se priklonil proti štirim delom sveta, obenem štirikrat potegnil dim in ga puhnil za vsakim poklonom, pa spet sedel in dal pipo meni. "Veliki Duh čuje mojo prisego! Moji bratje so, kar sem jaz, in Winnetou je, kar so moji bratje! Prijatelji smo!" Vzel sem calumet, vstal, ponovil obred in povedal: "Veliki Manitou, ki ga vsi častimo, vlada zemljo in zvezde. Moj oče je in tvoj oče, o-Winnetou, bratje smo, v vsaki nevarnosti si bomo pomagali. Pipa miru je obnovila najino zvezo." Dal sem calumet Walker ju. Puhnil je dim proti nebu in proti zemlji in na štiri strani sveta, prav kakor midva, in dejal : "Spoznal sem Winnetoua, najslavnejšega poglavarja Me-scalerov, Mimbrenjev in Apačev, pijem dim iz njegovega ca-lumeta in sem njegov prijatelj. Njegovi prijatelji so moji prijatelji in njegovi sovražniki so moji sovražniki. Naj nikdar ne preneha naša zveza!" Sedel je in dal pipo Apaču, ki jo je sam kadil dalje. Opravili smo obred, zadostili običaju, smeli smo se svobodno pogovarjati. Winnetou je povzel besedo. "Moj brat Charli naj mi pripoveduje, kaj vse je doživel, odkar sva se ločila, in kako je naletel na sled Ogellall!" Kar sem doživel po ločitvi v San Franciscu in kod vse sem hodil, to sem mu lahko pozneje pripovedoval. Popisal sem mu le, kako sva se srečala z Walkerjem in kaj sva doživela ob železnici. In potem sem dejal: "Tudi moj brat Winnetou naj mi pove, kaj je doživel, odkar sva se ločila, in kako je prišel sem gori v lovišča Siou-xov, daleč od svojega wigwa-ma!" Molče je puhal dim in kadil pa povedal: "Dež prinese vodo iz oblakov in solnce ga spet dvigne proti nebu. Tako je tudi s človeškim življenjem. Dnevi prihajajo in izginejo. Kaj naj Winnetou pripoveduje o solncih, ki so minila? Poglavar rodu Dakota je razžalil Winnetoua, Winnetou ga je zasledoval in mu vzel skalp. Njegovi ljudje so zasledovali Winnetoua, Winnetou pa je zabrisal svojo sled, se vrnil v njihov wigwam, si vzel znamenje svoje zmage in ga naložil na poglavarjevega konja. Tamle stoji!" Kako preprosto in skromno je pripovedoval junaštva, ki bi za nje drugi rabili cele ure! Pa tak je bil! Zvedel sem pozneje, kako je bilo. Zasledoval je od mej Mehike daleč na jugu pa do Milk Riverja na severu Zedinjenih držav svojega sovražnika po pragozdih in prerijah, ga došel, premagal v možatem boju, šel v tabor sovražnika in si vzel najdragocenejši plen. Nihče drug bi ne bil zmožen takega junaštva in vsak bi se bil hvalil, Winnetou pa je pripovedoval o njem tako skromno in kratko —. (Dalje prihodnjič) Med krokodili Vedeti morate, da pridete v hišo plazilcev v pittsburškem zoološkem vrtu čez mangrov-sko močvirje, kjer domujejo največji krokodili sveta. Ti ležijo na vlažnem obrežnem pesku, so dolgi po šest metrov in čez, sleherna cola teh zverin pa je gr dobi j a zase. Oči so jim napol priprte in zaspane, žrelo reži na stežaj, kakor bi bile te zverine do dna prepričane, da bodo prikorakali pečeni golobje ali kak pujsek, ali pa zamorček, ki se ne zmeni za svarila svoje mame in misli, da bo globoko v krokodilovem žrelu trgal marjetice. Niti ne trenejo ti ne, tile krokodili. Ležijo tiho in nepremično. Skoraj da so podobni uradnim odposlancem na sejah Društva narodov. . . . Nad mangrovskim močvirjem se boči brv iz trsja, in na tej^ brvi sta stala Mac Intosh in O'Flanaghan. Ta dva sta spadala k družbi popotnikov in bi morala prav za prav v družbi posebnega vodnika iti skozi hišo plazilcev. A ker sta zvedela, da je treba vodniku plačati posebno pristojbino, in ker je to nasprotovalo njunim načelom, sta se ločila od družbe, ki je še obsedela v pivnici zoološkega vrta, in sta jo na lastno pest mahnila dalje. "Tako sva si prihranila dolar," je dejal Mac Intosh s pogledom na skupno blagajno. "Zato si bova mogla, če bova hotela, privoščiti v pivnici dvoje tistih izvrstnih kombiniranih sendvičev." Takšen kombiniran sendvič vsebuje popolno zbirko vseh ostankov z omakami in zelenja-dnim vrtom vred vsega tistega tedna v taki množini, da gre človeku, ko ugrizne vanj, vsa tista šara v manšeto noter, a pri podpazduhi ven. "To bi bila pač potrata, če bi si privoščila kombinirane sendviče;" jeniodvrnii 0'Flana- posledica kombiniranih sendvičev, marveč je bilo v zvezi z napeto dramatiko tega trenutka. Toda Macintosh je bil človek imenitnih domislic. Plaho se je ozrl krog sebe, z naglim sunkom je izdrl trsovo palico iz ograje, na en konec je pripe-čati žvečilni gumi in je skušal na lepljivo konico prilepiti izgubljeni dolar. Tiho in nepremično so ga opazovali krokodili. Celo tedaj so hranili svojo samozavest, ko se je zgoraj pod pritiskom naslonjenih teles zlomila ograja in je O'Flanaghan, ki mu je sledil Mac Intosh, te-lebnil v močvirje. Tiho in trdo so ležali krokodili. Mogoče je smehljaj obkrožil njih žrela, saj ne vemo nič zanesljivega o psihologiji živali. Le to bi se dalo domnevati, da mora biti živalim jako težko, da ostanejo resne, ko počenjajo ljudje toliko in takšne neumnosti. Oglejmo si Mac Intosha in O'Flanaghana! Ali — če vam je všeč kak dober svet — si ju rajši nikar ne oglejmo! Človek naj bo pozoren samo na lepe prizore v življenju, pa ne na take, kakršna sta bila ta dva moška, ki sta tičala do kolen v blatu in sta bila drugod po telesu takšna, kakor da bi ju bili dolgo časa obstreljevali s kombiniranimi sendviči. "Bodi za kritje na pohodu, jaz pa se bom medtem povzpel po grmič ju kvišku in bom poklical pomoč," je O'Flanaghan siknil tovarišu v uho. Hkrati je kihnil vanj precejšnjo porcijo brozge v obraz, kar bi bilo že to slehernemu človeku, ki mu je kaj odi pameten, Mac, tebi se ne more nič zgoditi!" To besedičenje, ki so mu krokodili popolnoma brezbrižno prisluškovali, je O'Flanaghan končal z nemilim sunkom, ki je njegovega sotrpina pahnil za korak nazaj in z obema rokama na pesek tik pred žrelo največjega krokodila. Mac Intosh se je spet pognal kvišku. Divje se je oddaljeval od nepremične pošasti in se je oklenil O'Flanaghana, ki je visel na grmovju. Oba sta telebnila kakor zrel, težak sad s krhkega vejevja v umazano mlakužo in sta, srdi- srce, kakor je včasih zapisano v | to se boreč drug z drugim, po-velikih romanih. Razen tega julžirala toliko brozge, da bi se V francoskih kolonialnih četah so podaniki kolonialnih ze-melj, ki so raztresene po štirih delih sveta. Te čete, v katerih so črnci, Arabci in drugi temnopolti vojaki, so v današnji vojni kar upoštevanja vredne, saj štejejo že več kot 100,000 mož. Nekega majhnega moža pozdravljajo spoštljivo vsi ljudje ki ga poznajo. Ta mož, oblečen v skoraj starinsko obleko kakor kak profesor v podeželskem mestu, z naočniki na ostrem nosu, s pravilno in skrbno počesano prečo po sredi glave, je francoski kolonialni minister Georges J. Mandel. JJil je že sodelavec 'znamenitega Clemen-ceauja. — Vsem je znana njegova neumorna delavnost in ne-odjenljivost na poti k cilju. In če govore kjer koli v Franciji o uspehih kolonialnega gospodarstva in o njegovih koristih za narodno blagostanje, je slišati vedno isti, skoraj prislovič-ni stavek: "Temu se ne čudimo, kajti Mandel je Mandel!" (Sedanja vlada v Franciji pa ga bo skoro gotovo obsodila na smrt. Opomba ured.) Že leto in dan se je Mandel podrobno bavil s kolonialnim gospodarstvom, kajti slutil je vojno. Severna Afrika daje Franciji pšenico, fosfor in rud nine; Srednja Afrika les, olje in kakao; Indokina riž, premog in zlato. In vse kolonialne posesti pošiljajo svoje sinove je davilo v grlu, kar pa ni bila'bilo vsakršno barje osušilo, sa- francoski domovini na pomoč. Republikanski predes&hiški 'kaiididat, Wendell L. WillMe, na oddihu v Colorado Springs, kjer se pripravlja na govor, ki ga bo imel 17. avgust® v svojem domačem mestu, Ehvood, Incl. Na sliki ga vidimo z njegmw piiikilne tajnica, kateri narekuje sprejemni govor. > Sicer je Francija vse to že prej dobivala, preden je vstopil Mandel v kolonialno ministrstvo. Toda on je vse to pospešil, dogradil in izpopolnil. . . . Ob izbruhu sedanje vojne je bila zaradi tega vojaška in go spodarska mobilizacija francoskega imperija le vprašanje nekaj dni. Ta izrek svojega velikega u-čitelja Clemenceauja je imjel navado Mandel pogosto ponavljati, celo kadar je sedel pozno v noč pri svoji pisalni mizi v pogovoru s poveljnikom kolonialne armade, sivolasim generalom Buhrerejem. Medtem, ko sta ta dva bila odgovorna voditelja kolonialne posesti, zapovedovala uradom in tovarnam na vseh koncih sveta, medtem ko so gradili ceste in praznili pristanišča, je tisoče in tisoče milj daleč od njiju korakala ena največjih črnih armad, kar jih pozna zgodovina. Kako Francozi lahko prepeljejo iz Dakarja, največjega francoskega kolonialnega pristanišča, na tisoče črnih voja-kov-senegalskih strelcev, kakor se imenujejo v vojaškem izrazoslovju ti vojaki? V lahkotnem teku se vkrca-vajo na ladje, nosijo telečnja-ke na glavah, puške in plinske maske čez ramena. Prihajajo iz ogromnega, večinoma pustinj skega ozemlja Afrike, ki je velika skoraj za polovico Evrope, ima pa samo 15 milijonov prebivajcev. To je francoska Zapadna Afrika. Pokrajine tega ozemlja kot Sudan, Mavre-tanija, Senegal, Slonokoščena obala, Volta in Gvineja, so sprejele v onih dnevih belo naborno komisijo in je bil ta dan za ondotne prebivalce praznik domovinske ljubezni, zlasti še ko so istočasno razglasili vojno. Najpomembnejša moža te dežele sta Galandou Diouf, črni zastopnik Senegalcev v francoskem parlamentu, in cesar Mohro Naba iz Mossija, katerega predniki so vladali že pred tisoč leti dvema milijonoma ljudi. Oba sta storila svojo dolžnost takoj, ko je izbruhnila vojna: Diouf je v odprtem avtomobilu imel v svojem domačem narečju navduševalne domoljubne nagovore na Senegal-ce in Sudance, v katerih je opozarjal na njihove dolžnosti do domovine. In tudi v Ougodudu, ki je glavno mesto cesarstva Mossi in ki šteje več tisoč prebivalcev, je cesar Mohro Naba oznanil, potem ko je udaril na starinski gong, sveto vojno s strehe svoje palače. Z zadovoljstvom se je cesar smehljal naborni komisiji belcev, ko je kot prvega prostovoljca potrdila njegovega najstarejšega sina-prestolo-naslednika. Danes, nekaj mesecev kasneje, je princ že kot poročnik pehote na poti v Evropo. V samem Ougadugu, kakor tudi v drugih številnih mestih Zapadne Afrike, so čez noč nastale vojašnice, kjer so se izobraževali mladi črni novinci. To seveda niso vojašnice po evropskem zgledu. To so lesene hišice s jslamo kritimi strehami, v kakršnih so vojaki pač navajeni prebivati doma. Praktični in teoretični pouk in vse vsakdanje življenje poteka kar na prostem. Za večino vojakov je vojaška uniforma prva obleka, ki so jo nosili v svojem življenju. Posamezni deli uniforme, kakor škornji, ovojke in razni pasovi, dalje rokovanje s plinskimi maskami — vse to je tem novincem zelo nepriročno. Častniki in podčastniki, pri katerih se še vedno javlja prirojeni črni element, živijo z vojaki, skrbijo za pravilno prehranjevanje,. oblačenje in drugo. Se-negalski strelci so namreč odlični vojaki, znano pa je tudi iz prejšnje vojne, da mnogo trpijo zaradi evropskega podnebja in morajo biti izredno toplo oblečeni. Ker so zapadno-afriški črnci izredno dobri strelci, zato jih je vrhovno poveljstvo brez nadaljnjega dodelilo k strojnicam in k topništvu. Kolonialna armada gg. Mandela in Bu-hrerja je samostojna edinica, kateri so prideljene vse vrste orožja. V novih "kraki"-uniformah z rdečimi čepicami na glavi, s te-lečnjaki, orožjem in plinskimi maskami nastopajo po nekaj mesecih priprave ti črni vojaki pot proti zbirališču v Dakarju, ki je najzapadnejša točka Afrike. Odtod dalje se pričenja dolga vožnja več tisočev milj tja do bregov Mosele in Rena. Še na ladjah se čujejo zvoki njihovih starinskih glasbil, s katerimi si krajšajo čas in gongi jih opozarjajo, da so jim njihovi kralj in poglavarji oznanili sveto vojno. IZ DOMOVINE —Mura je naplavila truplo v vasi Krogu pri Soboti. DVa posestnika iz Bakovcev sta pri stranskem rokavu reke Mure našla truplo in ga potegnila na suho. Iz krstnega lista in vojaške knjižice, ki ju je imel utopljenec pri sebi, je razvidno, da je to Alojzij Nekrep rojen 1., 1905 v Sladkem vrhu, občina Velka, okraj Maribor levi breg. Iz dejstva, da je imel preko ramen zvezane čevlje in klobuk zataknjen za telovnik, je razvidno, da je hotel v domačem kraju preplavati reko, pa je v deroči in mrzli vodi utonil. Morda je k temu pripomogel tudi alkohol, saj je imel utopljenec v žepu še steklenico s pol litra žganja, V žepu je imel še 5 mark in pa poziv k vojaškim vežbam v Mariboru. Morda se je hotel odtegniti vojaški službi. Truplo je moralo ležati v vodi 1-2 tedna. Prepeljali so ga na pokopališče 'v Krog. — Občinska zaklonišča je sklenila zgraditi jeseniška občina. Predvidenih je 6 zaklonišč: tri notranja in tri zunanja. Notranja bodo v carinarnici, ljudski in meščanski šoli. Javna zaklonišča, v katera se bo lahko zateklo po 100 oseb, se bodo pripravila pred ljudsko šolo, za železničarskimi hišami in ob cesti k župni cerkvi. Občina je takoj pristopila k uresničenju teh del in sta zdaj v delu dve zaklonišči. Posestnike večjih gozdov ie občina naprosila, da bi darovali potrebni les. MALI OGLASI Perilo se sprejme Na dom se sprejme perilo z likanjem ali brez likanja. Za naslov se poizve v uradu tega lista, (187) I)elo dobi Fant, ki je prost šole, dobi delo v trgovini z avtomobilskimi potrebščinami. Oglasite se na, 15300 Waterloo Rd. (186) Išče se delavec za na farme; plača po dogovoru. Oglasite se na 1115 Norwood Rd. (185) Fin mizar (cabinet maker) za razna mizarska dela v hiši znotraj, bi rad dobil delo. Računa samo 60 centov na uro. Oglašal bo samo dvakrat. Kdor potrebuje res dobrega in pridnega mizarja za kako delo, naj vpraša za naslov v uradu tega lista. (185) DRUŠTVO KATOLIŠKIH BORŠT-NARJEV DVOR MARIJI! POMAGA.? ŠT. 1640, CmMNWOOD, OHIO. Zavaruje čiane od 1. do (30 leta za $1,000 do $10,000. Zboruje drugi Se'rtek v mesecu v cerkveni dvorani. V slučaju bolezni se morajo člani javiti pri zapisnikarju,. Predsednik: Prank Martich, 707 E. 162nd St.: tajnik Frank Trepal, jr., 15406 Holmes Ave.; zapisnikar: Anton Grošel, 15615 School Ave.; blagajnik Albert Germek, 1188 E. 176th St. PIJTE! clover dairy "APPROVED DAIRIES MILK" 1003 E. 64th St. Telefon ENdicott 432« Pokličite nas in pripeljali vam bomo na dpm! Mislila je, da je omedlela, toda začutila je, kako sta jo Simon in duhovnik dvignila. Inga je nekaj vpila, uzrla je preplašeno očetovo obličje in slišala, kako duhovnik razglaša, naj nihče ne verjame tej presku-šnji, saj, človek na tak način ne more zahtevati božjega pričevanja — tedaj jo je Simon odnesel iz izbe in po stophicah navzdol. Simonov hlapec je stekel v hlev in kmalu nato je sedela Kristina, še vedno napol nezavestna, spredaj v Simonovem sedlu, zavita v njegov plašč, on pa je odjahal v dolino, kolikor so konja nesle noge. Bila sta že prav blizu Jo-rundgaarda, ko ju je dohitel Lavrans. Ostanek spremstva je s topotom prihajal daleč zadaj po poti. "Ne povej ničesar materi,"' je dejal Simon, ko jo je odložil pri hišnih vratih. "Nocoj smo slišali preveč čenčanja; zato se ne čudim, da si bila nazadnje še ti ob pamet." Ragnfrid je ležala zbujena, ko so vstopili, in začela je povpraševati, kako je bilo pri mrliču. Besedo je povzel Simon in odgovarjal za vse. Da, bil je tam duhovnik — Tormod z Ul-svoldena — o gospodu Eiriku je slišal, da je že pod večer odhajal v Hamar, in tako so bile odstranjene težave s pogrebom. "Naročiti moramo mašo za fanta," je" dejala Ragnfrid. "Bog daj Ing| moči — težko preizkuša dobro, vrlo ženo." Lavrans je udaril na struno, ki jo je bil uglasil. Simon, in kmalu nato je ta dejal, da bo vsem treba k počitku: "Zakaj Kristina je trudna in žalostna." Kmalu nato, ko je bila Ragnfrid že zaspala, je vrgel -La- Kristinino roko in mehko, mehko dejal: "Zdaj mi pa povej, otrok, kojiko resnice in koliko laži je v govorici, ki jo raznaša Inga." Ihte mu je Kristina povedala vse, kar se je bilo pripetilo tisti večer, ko je Arne odjahal v Hamar. Lavrans je bil redkih besed. Tedaj je zlezla Kristina bliže k njemu, se ga oklenila z rokami okrog vratu in tiho za-ječala: "In vendar sem kriva Arne-tove smrti — saj je le res, kar je rekla Inga." "Arne sam te je naprosil, da bi prišla na sestanek z njim," je dejal LavFans in ji z odejo ogrnil gola ramena. Bilo je pač nepremišljeno od mene, da sem vaju pustil toliko skupaj, toda mislil sem, da je fant bolj pameten. Nočem vaju obtoževati —razumem, da težko prenašaš te stvari. Čeprav nisem nikdar mislil, da bo katera izmed mojih hčera prišla na slab glas tu v dolini — tudi materi bo ft bridko pri srcu, ko izve o tem. Ampak, da si šla s to stvarjo h Gunhildi in ne k meni, to je bilo tako nespametno, da mi ne gre v glavo, kako si mogla tako neumno ravnati." "Tu v dolini mi ni več obstanka," je zajokala Kristina, "ni ga človeka, ki bi se mu upala pogledati v oči — pa še vse tisto, kar sem prizadela ljudem na Romundgaardu in Finsbrek-kenui" "Tako Gyrd kot Sira Eirik bosta kajpada morala poskrbeti za to, da se te laži o tebi pokopljejo-skupaj z Arnetom. Sicer pa te bo mogel Simon An-dresson najbolj ščititi v tej stvari," je dejal in jo v temi pobožal. "Ali se ti ne zdi, da se je te po in pametno lotil te stvari?" "Oče," — Kristina se je pri- vrans nekaj obleke nase, pri- vila k njemu ter ga bridko in is- stopil k postelji svojih hčera in sedel na rob. Našel je v temi V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA FrankV.Verbiča ki je zatisnil svoje mile in blage oči dne 7. avgusta, 1939. Trata zelena Ti .le za odejo, pokojno spiš večni zdaj sen, pozabljen Se nisi od svojih predragih, v spominu si nam dan za dnem. Ljubi sopiofi in dragi naš ata, nikoli ne boš pozabljen od nas. veseli se gori v nebeških višavah in prosi pri Bogu za nas. Žalujoči ostali: CHRISTINE, soproga. ESTHER, hčerka. V stari domovini sestra Poldi Bizjak, po pol brat John Verbič in po pol sestra Ana Pluder. Cleveland, O., 7. avgusta, 1940. kreno prosila, "pošlji me v samostan, oče. Poslušaj vendar — dolgo sem premišljala, morda Ulvhild ozdravi, ako grem jaz namesto nje. Ali še pomniš čevlje z biseri, ki sem jih sešila zanjo v jeseni? Tako sem si ranila z iglo prste, krvaveli so od ostre zlate niti, sedela sem in jih šivala, kajti mislila sem si, da je zlo, ker nimam toliko rada svoje sestre, da bi šla za nuno in ji s tem pomogla — Arne me je nekoč o tem vprašal, če bi bila tedaj pritrdila, bi se vse to nikdar ne zgodilo." Lavrans je zmajal z glavo. "Lezi zdaj," ji je velel. "Sama ne veš, kaj govoriš, ubogi otrok. Sedaj poskušaj zaspati." Toda Kristina je ležala in čutila bolečino v ožgani roki in o-bup in ogorčenje nad lastno usodo sta divjala v njenem srcu Da je bila najbolj grešna ženska na svetu ,bi se ji ne moglo huje goditi; in vsi bodo pač verjeli — ne, ona ne more in ne more ostati v domačem kraju. Strah na strah jo je prešinjal — a ko bo mati zvedela — sedaj je kri med njimi in župnikom, sovraštvo med vsemi, ki so ji bili prijatelji vse življenje. Toda najhujši, je obšel, ko strah jo je pomislila na Simona, kako jo je vzel in odpeljal in kako se je doma potegnil zanjo in ukazoval, kot bi bila njegova last. Oče in mati sta stopila zanj v ozadje, kot bi bila že bolj njegova kot njuna. Nato se je spomnila Arnetove-ga obraza v cerkvi, bil je mrzel in strašen. Pomislila je> da je zadnjič, ko je šla iz cerkve, vi-zevajočo jamo, ki je čakala na mrtveca. Izkopane kepe so ležale na snegu, trde, mrzle in sive kot železo — tja torej spravila Arneta —. Zdajci ji je prišel na misel poletni večer pred mnogimi le-. Stala je na podstrešnem mo-stovžu na Finsberkkenu, pred isto izbo, kjer jo je danes zvečer podrlo na tla. Arne je bil žogo z dečki na dvorišču in žoga je priletela k njej na mostovž. Skrivala jo je za hrbtom in mu je ni hotela izročiti, ko je Arne prišel ponjo; tedaj je poskusil s silo - rvala sta se zanjo, na mostov-žu in po kašči med skrinjami, in mehovi z oblekami, ki so viseli od stropa, so ju tolkli po glavah, kadar sta med dirjanjem zadevala obilje. Kako sta se smejala in podila s tisto žogo —. In bilo je, kakor da se šele zdaj jasno zaveda, da je mrtev, da je daleč nekje in da ne bo mogla nikdar vej videti njegovega lepega, krepkega obraza in čutiti njegove tople roke. Ona pa je bila tako otročja in brezsrčna, da ni nikdar pomislila, kako bo njemu, ko jo izgubi. — Obupno se je razjokala in zdelo se ji je, da zasluži svojo nesrečo. Nato pa je morala zopet razmišljati o vsem kar jo je še čakalo, in tedaj se je razjokala, ker se ji je zdelo, da je vendarle pretrda kazen, kar jo bo še vse zadelo. Ragnfridi je Simon povedal, kaj se je' bilo prejšnji večer pripetilo pri straženju mrliča na Brekkenu. Stvari ni prisojal večjega pomena, kot je bilo treba. Toda Kristina je bila tako zmedena od žalosti in pre-čute noči, da je občutila kar brezumnlo ogorčenost do njega, ker je mogel o tem govoriti, kot bi ne bilo prav nič strašnega. Razen tega je v njej vzbujalo silno nejevoljo še to, da so starši Simonu dovoljevali, da se je vedel, kot bi bil gospodar v hiši. "Ali kaj verjameš, Simon?" je boječe vprašala Ragnfrid. i Kristina se je ozrla zaročen-Ne," je odgovoril Simon, cu v male, odločne oči. Že je bi- "Mislim tudi, da ga ni človeka, ki bi to verjel, saj vsi poznajo vas in njo in tistega Benteina; toda v tem zakotju se le malo-kaj zgodi, o čemer bi bilo vredno govoriti; zato je zelo verjetno, da si bodo ljudje privoščili ta mastni grižljaj. Nu, pa jim bomo že pokazali, da je Kristinin sloves predobra hrana za tukajšnjo kmetsko drhal. Slabo pa je bilo to, da se je dala oplašiti od njegove siro-vosti in da ni prišla naravnost k vam ali pa k Siru Eiriku samemu. Mislim, da bi tedaj ta vlačugarski duhovnik kaj hitro začel prisegati, da ni imel v mislih nič hujšega kot nedolžno šalo, ako bi ga bil ti, Lavrans, pozval na odgovor." Stara dva sta dejala da ima v tej stvari Simon prav. Kristina pa je vzkriknila in zacepetala z nogami: "Saj me je vrgel na tla — saj še sama ne vem, kaj mi je storil — bila sem vsa iz sebe — ničesar več se ne spominjam — vse, kar vem, je to, da je že mogoče, kar pravi Inga — odtlej nisem bila noben dan več zdrava in vesela." Ragnfrid je kriknila in tlesknila z rokami; Lavrans je planil kvišku in tudi Simonu se je obraz spremenil. Ostro jo je pogledal, stopil k njej in jo prijel za brado. Nato se je zasmejal: "Bog s teboj, Kristina. — A-ko bi ti bil kaj storil, bi se že spominjala. Saj ni čudno, da je bila potrta in medla od tistega nesrečnega večera, ko se je vendar tako hudo prestrašila ona, ki je dotlej vsekdar sreča-vala edinole dobroto in naklonjenost," je. dejal prisotnim. "Kdorkoli ni hudobnega srca in ne verjame rajši slabemu kot dobremu, ji more brati v očeh, da je devica in ne žena." -;—t—;- la napol dvignila roke — hotela mu jih je oviti krog vratu. Tedaj je vnovič spregovoril: "Nikar pa sedaj ne misli, Kristina, da bi tega ne mogla nikdar več pozabiti. Ni moj namen, da bi se takoj naselila na Forum in da bi ti nikdar več ne prišla iz te doline. Nihče nima iste barve las in misli v dežju kakor v soncu, je dejal stari kralj Sverre, ko so njegovim opričnikom očitali, češ da so se v sreči prevzeli." Lavrans in Ragnfrid sta se zasmejala; zabavno jima je bilo poslušati, kako je mladi mož govoril, kot bi bil moder, star škof. Simon je nadaljeval: "Kaj malo bi se spodobilo, da bi učil tebe, Lavrans, ki naj mi postaneš tast, toliko pa si morda upam reči, da so nas, moje brate in sestre bolj strogo držali; mi nismo smeli tako prosto občevati s služinčadjo, kot sem videl Kristino. Moja mati je imela navado govoriti: Kdor se igra z bajtarjevo deco, nazadnje rad uši dobi — in nekaj je na tem resnice." Na te besede sta Lavrans in Ragnfrid molčala. Kristina pa se je obrnila proč, in želja, ki jo je bila za trenotje obšla, da bi se vrgla Simonu Darreju okrog vratu, jo je povsem minila. Proti poldnevu sta vzela Lavrans in Simon smuči in sta odšla ven, da bi pogledala po nekaterih pasteh zgoraj v gozdu. Bilo .je lepo vreme, sonce je sijalo in mraz ni bil več tako hud. Mo;žema je dobro delo, da sta ušla žalosti in joku v hiši, zato sta jo mahnila daleč, prav gori na goličave. Počivala sta pod neko pečino na soncu ter pila in jedla. Nato je Lavrans nekoliko pripovedoval o Arnetu; zelo je imel fanta v čislih. Simon mu je pritrdil, pohvalil rajnika in dejal, da se mu ne zdi čudno, da Kristina žaluje za sorejen-cem. Tedaj je Lavrans rekel, da jo morda ne smejo preveč siliti, temveč naj ji privoščijo nekaj časa, da se bo umirila, preden bodo obhajali zaročno slovesnost. Omenila je, da bi rada za nekaj časa v samostan. Simon se je vzravnal i'1 go žvižgal predse. "Mar ti to ni všeč?" je'1 šal Lavrans. (Dalje prihodnjič) podpirajte s lov eft trgovce Velika nakupovalna razprodaja Posrečen nakup zaloge Frank Suhadolnikove trgovine na 6107 St. Clair Ave., ki je bila kupljena za del nje vrednosti, nam omogoča dati te cene. — Čevlji za vso družino in sicer popularnih izdelkov kot Crosby Square, Air Steps, Roblee, Buster Brown, Red Goose in drugih dobrih izdelkov. Se mora razprodati takoj za žrtvovalno ceno. Pridite, prihranite 40 - 50% Razprodaja se prične v četrtek, 8. avgusta m bo trajala samo 10 dni. Spodaj navajamo samo nekaj cen iz obilne zal oge. Tukaj si boste kupili dva in tri pare čevljev za ceno enega. En lot finih ženskih čevljev strap, pump, ali ties, vredne do $5.00, na razprodaji __ _ En lot ženskih Čevljev vredne do $4, na razprodaji 481 _ En lot ženskih belih sandalov, pump, ties, reg. cena $2.98, sedaj 24$ En lot otroških čevljev strap in oxfords 44£_ En lot otroških Čevljev Buster Brown, Red Goose reg. cena $2.95, sedaj _$1.39 En lot ženskih air step Čevljev v raznih modelih, reg. cena $6.00, na razprodaji $1.48 • En lot moških belih oxfords fina kakovost, raznih vzorcev, reg. cena $4.00, sedaj $1.88 moški čevlji, kid oxfords, arch suport vzorcev, reg. cena $6.00, na .razprodaji $3-88 ženski sliperji iz klobuce vin^e En lot ženskih finih belih Čevljev jako fina kakovost, reg. cena $3, $4, se morajo prodati po 58jf> deški tenis Čevlji vseh mer, razprodajalna cena 44^ moški policijski čevlji reg. cena $2.95, na razprodaji $1.95 moški delovni čevlji ali oxfords, reg. cena $2.95, na razprodaji $1.69 moški praznični Čevlji pristno telečje usnje, črni ali rujavi, reg. cena $5.00, na razprodaji $2.88 En lot moških prazničnih ' oxford Čevljev črni ali rujavi, reg. $5.00, na razprodaji $1.88 POPREJ FRANK SUHAD0LNIK0VA TRGOVINA OBUVALA 6107 St. Clair Avenue Pod novim vodstvom MANDEL SHOE CO. NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je prišla nemila smrt ter zahtevala življenje in ja za vedno za* tisnil svoje trudne oči preljubi jeni in nikdar pozab' ljeni soprog in očim John Frančič ki je sprevideli s svetimi zakramenti v St; Luke's bol" nišnici nanagloma izdihnil svojo blago dušo dne 6. )"' lija, 1940, v starosti 48 let. Po spremstvu iz Anton Grdina in Sinovi pogreb' ne kapele in opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Pavlf' smo ga položili k večnemu počitku dne 9. julija, 194" na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčnf zahvalimo Rev. Michael Reagan za obisk v bolnišnic Enako tudi Rev. Joseph Misichu za podeljene sve'{ zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obff de. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili1 tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbo'' težkih in žalostnih dnevih, Obenem tudi iskrena hv9' la"vsem, ki so ga prišli pokropit, ki so čuli in molili krsti ter vsem, ki so se udeležili svete maše in P0" greba. Globoko hvaležni se želimo prisrčno lepo zah\'J' ^ liti vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasi'1 krsto s krasnimi venci in sicer: Mrs. Frances Mu^ njak, Mr. in Mrs. George Soptich in družina, Mr. A" thony Soptich in družina, Mr. Vladimir Kupina, in Mrs. Joseph Verbič in družina, družina Kekič, MT!' js Agnes Bukovec, Mr. in Mrs. Stanko Ratkovic, Mr? Butorajac in hčer Anna, Mr. Filip Guncic, Joseph lfl John Yuratovich iz Kansas City, Kans., Mr. Geofl Juratovich, društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi sledeči, ki darovali za svete maše: Mrs. Frances Muzenj^' Mrs. Josephine Polis in družina, Mr. Matt Braided' Mrs. M. Tomsic in družina, Mr. in Mrs. Albert Cf rach, družina Misja, Mr. in Mrs. Joe Verbic, Mr.1' Mrs. Anton Jurcic, Mr. in Mrs. Katosic, družina V"1 grin, Miss Anna Maglich, Mr. in Mrs. Anton Maro'1, družina Fred Jazbec, E. Hammerly, Mr., in Mrs. vach Frank, Miss Mary Durket. Nadalje tudi iskrena hvala vsem, ki so dali SVOJI*, avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu : ^ Jos. Adamovich, Mr. Thos. Krivacic, Mr. Joe Kambefl Mr. John Poje, Mr. Joe Birk, Mr. Rudolph Nov«*' Mr. Vinko Benci, Detroit, Mich.; Mr. E. Hammer'!. Mr. Joe Yuratovich, Mr. Albert A. Vaughn, Mr. JaC Dragan, Mr. J. Tramsak, Miss Anna Maglich. Prisrčno se želimo zahvaliti tudi vsem tistim, ^ so prišli sem izven mesta in se udeležili pogreba.' Lepa hvala članom društva sv. Vida, št. 25 KS^, za udeležbo pri pogrebu, posebno pa nosilcem krste' ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Naša iskrena zahvala naj velja pogrebnemu 7f vodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno posti'®2' bo in za izvrstno vodstvo pogreba. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma izpust'' lo, prosimo oproščenja ter se jim ravno' tako pris^' no zahvaljujemo. I ■S 41 ic 2; 1 ! |J< k k Tebi, preljjubljeni in, nikdar j?o£abljehi soprog očim, ki si nas moral tako naglo za veidno zapusti*1' pa v globoki žalosti želimo, da počivaš Jhirno v zas1"' ženem počitku in ohranili Te bomo za vedno v-kem spominu. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj ^ bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: ELIZABETH FRANČIČ, soproga. NICHOLAS RESCIC, pastorek. Cleveland, O., 7. avgusta, 1940., so UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega MGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: \ Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. $2.00