TO VA

Izhaja 1. in 15. dne vsakega mesca, in velja za celo leto 8 gold. SO kr., za pol leta 1 gold. 30 kr.
Tečaj V. V IJubljanl 15. decembra 1865. fjist 24.

3Kar v s^rcu mojem zbudil se ljubezni svete plamen je — Za dom ljubezni svete žar, Seroe postalo je oltar.
Nebelka moč na n)em »vitli, Ki plamen vroči mi živi; In strastni piš, če bolj divji, Le huje mi oživlja ga.
O plami, plami, sveti žar! Ne vgasni v meni ti nikdar! Trositi, da bi mogel te, Še v bratovske zaveze vse!
Josip Cimperman.
Kdaj iu kako naj se začenjajo vaje v govorjenji in spisovanji; kako naj se pri teli vajah primerno napreduje od pol leta do pol leta v 4 razredih glavne šole, in kako v malih šolah, kjer je eden ali več učiteljev! *)
Spisal Peter Cebin.
Otroci, ki nam jili starši izročujejo v šolo, že znajo nekoliko govorili; poznajo reči, ki jih doma vidijo; vejo kako se rabijo, kakšen začetek in konec imajo, in vejo tudi vse izraze, ki jih doma slišijo; prinesejo tedaj precej lepo zbirko besedi in jezikove zmožnosti, ki potem v šoli posebno nekterim zelo nagaja-
*) Častiti gospod M. L., ravnatelj v glavni šoli v Kranji, nam je poslal v natis pričujoči spretni sostavek iz ondotnega učiteljskega zbora. Hvala !
Vredn.
Vendar je pa ta začetna vednost kaj pomanjkljiva in po okoliščinah oziroma na starše in okolico kaj različna. Otroci vejo naj več le tega, kar sami vjamejo na oči in na ušesa. Toliko pa družinsko življenje še ni izobraženo, da bi se ta ali uni družnik pravilno o tej in uni reči pogovarjal z otroci, ali da bi saj kaj čislal lepo besedo; tega se tudi tirjati ne more. Sola mora tukaj poprijeti in popraviti, kar najde sploh o poduku in v odgoji pomanjkljivega.
Za to naj se otroci napeljujejo že v pervem razredu, da dobe jasne zapopadke o rečeh, o njih djanji in stanji. Napeljujejo naj se, da bodo reči, ki jih obdajajo, na tanko ogledovali in za to, kar pri njih zapazijo, dobili prave izraze. Vselej mora se otroška poverhnost zaderževati in vsa njih pazljivost obračati na reč, ktera se poočituje. Da se otroci bolj zavejo reči in njih lastnosti, dobro je, da se jim postavlja še kakšna druga reč pred oči, da jo ogledujejo po enakosti in različnosti; vendar pa morajo pred prejšnjo dobro poznati. Vselej naj učitelj pazi na to, da mu otroci na vprašanja v celih stavkih glasno odgovarjajo.
Pervi razred nima slovnice, pa tudi spisja ne; ima pa široko polje, po kterem se giblje sim ter tje, kazaje in priprav-Ijaje se za spisje. Mladina nabira si tukaj zapopadkov in izrazov, ktere bode pozneje z umom obdelovala. Slovensko-nem-ški „Abecednik" je pri nas vsa učenost na začetnike, glede na jezik in spisje, ki je pa tudi razun nekterih berilnih spisov na koncu in vpletenih pesmic — izverstno sostavljen.
V drugi razred prinesejo otroci bolj vnanjega blaga, notranja umska moč je pa pri teh otrocih še kaj slaba; sicer znajo že nekoliko pisati, vendar samostojno še ne morejo spiso-vati. Otroci v drugem razredu so še bolj posnemovavci — in to naj bo učitelju v tem razredu vodilo. Pogovarjaje se z u-čenci zapisuje naj učitelj lastnost ali djanje kake reči v popolnih stavkih na tablo. Učenci vidijo, kako se zapisuje, kako se rabijo ločnice i. t. d.; prepisujejo naj potem in ponarejajo za učiteljem. Le poverhnost pri učencih je kriva, če prezirajo ločnice in pismenk prav ne rabijo, kar pa je treba vedno odpravljati tako dolgo, dokler otroci na tanko ne izdeljujejo svojih nalog.
Primerne vaje za ta razred nahajajo se v „Slovensko-neniški gramatiki" v tretjem oddelku. Sme pa se proti koncu
leta vplesti tudi kak pregevor, kake mične verstice, ali tudi kako prosto pismice, kar učenci znajo in zapisujejo, ker to jih zelo mika.
Otroci, ki pridejo v tretji razred, se še malo zavedo v jeziku. Vse njih slovniške vaje in vaje v spisji obsegale so gole stavke; v tretjem razredu pa se razširjajo ti goli stavki z mnogoverstnimi skloni imen s predlogom in brez predloga, z Iast-nostimi, z okoliščinami kraja, časa, načina, vzroka in z drugimi določivniki. Vse te vaje drugega oddelka v „Gramatiki" spremljajo primerne vaje v spisovanji, da se otroci vadijo misliti in da vnanje blago, ki so si ga pridobili po ogledovanji in po „Gramatiki", tudi znajo sami rabiti.
Pri takih vajah se uri um, daje kaj; vender pa so otroci še preokorni v spisovanji. Samosvojno svoje misli zapisovati, to jim še ne gre, saj množini ne. Ne morejo se še prosto gibati; nekoliko jih motijo stavki, ki jih še ne znajo vezati, nekoliko so pa še preveč navezani na to, da posnemajo, kar drugi delajo, da govore, kar drugi govore in da pišejo, kar drugi pišejo. Učitelj naj tedaj podpira učence še zmirom na tej strani. Zapisuje naj poočitovaje stavke ali sostavke saj v začetku kake vaje prav na tanko. Po teh naj učenci izdeljujejo enake, ali naj jih saj prepisujejo. Tako podučevanje je tudi primerno za slabejše glavice. Kdor večkrat v mlin pride, prijema se ga polisa , če se je še tako otepa; ravno tako se otrok malo po maleui uči, ako samo zglede prepisuje. Bolj razumnim otrokom je pa tudi po tem načinu njih delavnost neomejena. Vnanji uk stavi nam reči pred oči, pravilni jih pa vreduje, in iznajduje vedno nove resnice. Zamuda vnanjega uka se da popraviti; če se pa otrok mlad vadil ni misliti, se učil ne bode tudi, kedar bo star. Iz tega je jasno, kako važna je vednost, prav podučevati.
Šola mora skerbeti za vnanji in pravilni napredek v poduku. Za pervo izbrati mora reči, ki so ali bodo otrokom potrebne in koristne; za drugo morajo se pa tako obdelovati, da se zraven ob enem tudi izobražuje duševna umska moč. To je četertega razreda poseben namen. Tudi pravila, ki se jih sme po drugih razredih zelo ogibati, kjer se jih otroci veči del le iz glave uče — dobijo tukaj svojo veljavo, kar se tiče iz-peljevanja iz posamnih primer na splošnost, ali pravila obračati na druge primere, ker to posebno uri um.
Kakor cvetica iz semena kali, poganja bilko, jo razvija in
dozreva, ravno tako rastejo počasi in počasi duševne moči pri človeku — in mi tega ne vidimo, kedaj in kako. Dosti vna-njega blaga, dosti vaj v gramatiki, dosti berilnili spisov in njih razlaganja, tudi nekoliko iz številjenja po treh razredih — vse to je grelo glavice, da se je počasi zbujal in vterjal um. Otroci v četertem razredu so odrastli pervi mladosti; čas je tedaj, da jih vadimo samosvojno misliti. Poduk v spisji v pravem pomenu začenja se tedaj še le v četertem razredu. Vse dosedanje pisne vaje so bile bolj ali manj pisne , pravopisne in slovniške, tedaj kolikor toliko pripravljanje za pravo spisje.
Pred vsem morajo učenci vediti, kaj je, kaj ni — kaj more, in kaj ne more biti. Njih um mora biti toliko razsvitljen, da morejo samosvojno razsojevati — in to je delavnost duševne moči, brez ktere ni umnega sostavka.
Po mojih mislih prilikal bi se sledeči red oziroma na vaje v spisji v četertem razredu:
a.	Naštevati reči, ki spadajo v splošni zapopadek; n. pr.: živali: jelen, zajec, volk, lesica, serna, mravlja; muha, ovca, konj i. t. d. Domače živali: ovca, konj. i. t. d. Gojzdne živali: jelen, zajec, volk, lesica, serna. Vjed-11 e živali: volk, lesica. Lovske živali: jelen, zajec, serna. Merčesi: mravlja, muha. — Učenci pa naj se tudi vadijo zapisovati, kaj more kaka reč biti in kaj ne; n. pr.: lesica je žival; vsaka žival pa ni lesica.
b.	Popisati kako reč po njenih delih in lastnostih (Merk-male).
c.	Najditi in zapisati enakosti in različnosti dveh ali več
reči.
d.	Razločivno popisati kako reč; n. pr.: Klel je spodnji podzemeljski del hiše, odločen, da se nolri hrani vino, zelje, krompir i. t. d.
e.	Najditi in zapisati zapopadkom nasprotne zapopadke; n. pr.: življenje , smert.
f.	Razlagati v pomenu podobne reči; n. pr.: kruh, hleb , kos.
g.	Poiskati v stavku dvoumnost in popraviti njegovo nerazumnost.
h.	Uganiti in razložiti kako zastavico.
i.	Razlagati pregovore.
Vse te vaje razširjale bi se celega pol leta. Popisi zgo-
deb in druge opravilne pisma spadale bi v drugo polletje; učenci pa naj bi se toliko bolj vadili misliti in prevdarjati, kar je pri spisji zelo važno. Vsaki učitelj je že skusil in ve, da si, otrok ali odraščen človek, vnanjo obliko kakega pisma kaj kmali v glavo vtisne. Vse druga nadloga je pa notranja oblika t. j. misli in izraze vpodobovati in verstiti; to se pa potem ne da popraviti, ako se otroci niso popred dostojno vadili. Znabiti bi se nam potem tudi ne očitalo, da morajo v zgornjih razredih učence v prostih stavkih vaditi, ako bi se mi pri pervih vajah v spisji kaj bolj mudili. Dasiravno take očitanja ne zadevajo vselej šole , ne učitelja — vendar je tudi velikrat poverhnost kriva pomanjklivega poduka in nevednosti učencev.
Po šolah na kmetih ni mogoče, da bi učitelj tako obširno in tako na tanko podučeval," ker v takih šolali čas ne pripušča tolikanj pravilnega odgojevanja, pa ga tudi takim treba ni, ki ne stopajo v višje šole. Dosti je, da si naberejo ved, ki jih bodo potrebovali, in da se jih učijo prav rabiti; za drugo jih bode učila skušnja vsakdanjega življenja. Vse modrovanje v takih šolah bi bilo brez koristi. Poduk je tedaj tu bolj vnanji, dasiravno naj se gleda tudi tukaj na okoliščine kraja in časa, da se zbuja umska zavest.
Odbira naj si tedaj učitelj vaje v predpisani šolski knjižici, ali si naj pa poišče drugej primernih za svoje učence, posebno, ako so nekteri že odrastli posamnim razredom. Kopita narediti, da bi bile za vsako nogo prav, skoraj ni mogoče; ravno tako bi bilo prederzno, pravila vstanoviti, koliko in kako naj se podučuje v tem nauku v tnalih šolah. Vsak učitelj naj prevdari glede na okoliščine, kaj in kako se da po pameti dognati pri svojih učencih.
Pri vsakem podučevanji se človek nekoliko uči, če dru-zega ne, saj, kako se sme, in kako se ne sme podučevati.
Povem naj , kako sem jaz ravnal pri spisovanji v takih šolah! Imel sem navadno tri razrede pred seboj. Kazavni poduk v pervem razredu in spisovanje z večjimi učenci; učil sem ob enem — ali prav za prav — kar sem bil odbral za spisje večjih učencev, bilo je to tudi kazavni uk za male. Naloga za vse učence primerna je bila navadno na tablo spisana, ko se je šola začenjala. Tedaj se je naloga perve pol ure uslmeno reševala, in mali učenci so marljivo odgovarjali, kar so vedili, sicer je povedal kaki večji nčenec, ali sem jim pa sam razjas-
noval, kar jim je bilo neznano. Pri vseli stopnjah najdil sem dosti prilike, malim in večjim razjasnovati kako reč in buditi jim v sercih dobre čutila. Posebno mikavne so bile basni in druge povesti, pesniško obdelane. Naj manjši učenci so se jih včasi, posnemovaje večje, od besede do besede zapomnili in z veseljem govorili. Nauki, ki so se naslanjali na take predočbe, so bili bolj mikavni, in ostajali so jim tudi bolj v spominu, kakor ko bi jih jim bil pokladal suhe; pri tem se je pa tudi obdeloval jezik, in seje s tem nekaj časa prihranilo. Koliko se da pri pismih opravilnih in drugih govoriti o prijaznosti in poštenji! To pa pride za vse prav, in meni se zdi to tukaj bolj prilično, kot kje drugej, ker otroci tukaj djavno lahko pokažejo, kaj so si zapomnili. — Po tem so večji učenci zapisovali po ustnem vodilu , in sicer večji bolj obširno, manjši bolj posamno; ali pa so manjši prepisovali pesmi, basni i. t. d., da bi se jih doma iz glave naučili, in večji so to v prosto besedo ali na nemško prevajali, med tem, ko so se začetniki učili b»ati ali kaj druzega.
Navadno imajo šole, kjer en sam učitelj podučujo, glede na mladinsko izurnostdva oddelka; vendar pa mora učitelj posker-beti, da otroci, ki so dalje v drugem oddelku in tedaj več umejo , dobijo tudi kaj novega in kaj več opraviti, sicer bi njih delavnost zaspala, in bi zgubili veselje do šole. Ravno tako pa mora učitelj skerbeti, da se nauki o pravem času spreminjajo, in se otroci nobenega ne prenajejo. To pa ni tako lahko, kjer en sam učitelj več razredov ob enem podučuje. Marsikaj je treba vplesti, kar se ne nahaja v šolskih knjigah, pa tudi marsikaj drugače vrediti, kakor imajo v glavnih šolah.
Se manj obširno se pa morejo vaje v nedeljski šoli ver-stiti. Tako pičlo število ur in druge okoliščine res ne pripuščajo tukaj nikakoršnega posebnega reda v spisji. Zapisoval sem svojim nedeljskim učencem pervo polletje bolj splošne vprašanja, n. pr.: Kakšna dobrota je zemlji solnce? — Kaj vse si išče človek iz zemlje in iz vode za živež ? — Iz česa si ljudje napravljajo obleko ? iz česa si narejajo narodi stanovanja? — kaj vse rabijo ljudje za svečavo? — Kakšno moč ima voda, kakšno pa ogenj in kako ju obračamo v svoj prid? — Kaj nam je znano od naših preddedov? — kako bi se primerjalo zahajoče solnce umirajoči materi? — Kako je podobno naše življenje popotovanju? i. t. d.
Take vprašanja odgovarjali so nedeljci najpred ustmeno; treba pa je bilo marsikaj pomanjkljivega popraviti in marsikaj novega povedati, kar je bilo za nje zelo mikavno. Pogovori o vsakem posainnim takim vprašanji raztegnili so se tako, da so potem učenci celo uro imeli opraviti, preden so ga pismeno bolj ali manj obširno odgovarjali. Bilo mi je mogoče po tem načinu tudi v nedeljski šoli dva oddelka ob enem podučevati.
Drugo polletje kazal sem nedeljcem vsake baze pisma, kakor v četertem razredu, le bolj za navadno življenje.
Tako vpeljeval sem mladenče in deklice v pozneje življenje. Blagor mu, kdor vse prav ume, in ravna po pameti!
Podlaga vsega uka je kazavni poduk. S poznavanjem reč širi se razvid človekov, in ž njim raste zmožnost jezikova; z ravno tem uri se um in pamet.
Ker je pa vse človekovo prizadevanje brez blagoslova od zgoraj prazno in brez vspeha, navdaja naj tudi ta nauk ker-šanski duh. Kedar otrok ogleduje reči, ozira naj se na stvarnika, ki jih je vstvaril človeku v prid, in jih tako modro ohra-nuje; človek naj se varuje, da ne zaničuje božjih stvari, temveč obrača naj jih po pameti v svoj prid; človek naj spoznava veliko svojo prednost pred vsemi drugimi stvarmi; on naj se ne zmišljuje, kako bi svojemu bližnjemu delal nadlego in nepokoj , ampak obrača naj svoj um in svojo pamet v čast in slavo, Njemu, ki ga je tako lepo olepšal.
Pomenki
o
slovenskem p l s n n / /.
XLIX.
U. Poljaki, njihovi sosedje! To je soseska, da se smili Bogu! Ne vém, kteri delajo z besom in kteri z desom; to pa vém, da slovanska vzajemnost, ktere se nekteri tolikanj boje, že lukaj v šibre gré !
T. Smešno pa resno je, da je nekdo razlagal ime Bus iz lat. ,,r u s ruris", in tedaj bi pomenilo to, kar pomeni ime Poljec, Poljak, Poljanec, Poljanin, ali tudi Lech, Leh, pod kterim se i Poljaci razumevajo, in Miklošič ima pri obeh (Poljak' in Lçh') lat. polonus!
I/. V kteri razmeri ste imeni Leh in Poljak?
T. Pervo je obširniše. Glasi se Leh (Ijech), rnn. Lesi — Lehove, po Nestorju Ljach, Ljasi — chowe (cf. miasto n. m&sto). Imenovale so se tako posamne osebe, rodovine ali družine, in tudi ljudstva. Lgh (lat. lechita) je to kar z em an (zemljan, zemljak, Edelmann mit Grundbesitz). Izpeljuje se iz leha lat. areola nttaoia, agellus (Ackerbeet, Ackerlehen), in pomeni skorej to, kar zaznamnja Poljec, Poljak. Zdi se mi, da Madjar, Vlah, Turk, Grek Poljaka imenuje Leha omilil hp*« govori poljski). Zanimljivo je, da se v ruskih knjigah, namesti ljes'sky ljas'sky velikrat najde ljadsky, Ijacky; in v nekterih Lest'ko nam. :iiješko (Saf. II, 38. prim. Jezičn. Ill, 3.).
(7. Pri nas vemo le za Poljca ali Poljaka, za Leha pa ne. Zakaj pišejo nekteri Polak-aci?
T. Nekdaj so pisali razno: Bolani, Polani, Pulani, Bu-lani iz got. Bulanes, Poloni, Polonia („Inter alpes Huniae et oceanum est Polonia, sic dicta in eorum idiomate quasi Campania", pravi Celazi iz 1. 1211), Poljane (Nestor). Prava in domača oblika je Poljanin - enin, mn. Poljane-ene. Severni Slovani p. Cehi, Slovaci, Poljci sami pišejo Polak-aci, toda v starih knjigah te oblike ni. V jugoslovanskih jezicili se sploh bolje poda Poljec, Poljak, ker pišemo tudi polje, poljane itd.
U. In poljanci ali prebivavci ravnega polja so Leh i, kakor piše Terstenjak v „slovensko - horvaški povesti o Čehu, Lehu in Mehu, kjer pravi (Nov. 1858): Ceh je „heros eponymos", — inythiški očak (Stammvater) naroda, kteri je nekdaj stanoval po Čehih (prebivavci Čehov, kekov, kučajev, cacuminum); Leh pa je mythiški očak naroda, kteri je nekdaj stanoval po leh i h (lehah, prebivavci ravnic, polja, camporum), in Meh je mythiški očak naroda, kteri je nekdaj stanoval po mehih (hribih, bregovih).
T. Vendar pravi ondi naš Davorin: „Jaz te tri očake
—	Čeha, Leha, Meha — imam za mythiške osebe, ako-ravno so iz njih izpeljani rodovi zgodovinski". Med temi so zvonec nosili in ga še nosijo Cehi, torej na koncu svojih letošnjih pomenkov še o njih ktero reciva!
L.
17. Zvonec med vsemi narodi slovanskimi nosijo Čehi,
—	imajo pa tudi vrat za to!
T. Res, verliti in obračati se znajo, da malokteri tako, — in kar se je oporékalo nekdaj Kranjcem, velja vzlasti od njih, namreč: „Kam Čeh ne pride!"
U. Po vsem svetu gré, in sej pravijo, da so Kolumbu v Ameriko prišlemu že Čehi prigodli naproti ! — Od kod so prišli neki v svojo sedanjo lepo domačijo?
T. Iz Hrovatije, pravijo nekteri, toda iz ktere — to še ni prav dognano. Večidel učijo, da iz severo-vzhodnje zaTa-trami; slovensko-hrovaška povest pa je, kakor si prej omenil, da so došli od juga, iz nekdanjega Ilirika.
U. Slovenci pripovedujejo tako, pa kteri?
T. Bohorič že enako govori; zi sti smešno je pa, kar piše sloviti otec Marko, ki pravi, da se je staroslovenski jezik nekdaj zval ilirski, da bi se veči del sveta smel zvati Ilirija, da so Slovani selili se iz Ilirije proti severju in vzhodu — vse križem. V predgovoru svoje perve slovnice govori o tem, in beri nekoliko od tega, da vidiš, kako prebrisan jezičnik je bil Pohlin!
17. »Alle diese Ueberwanderer haben Dalmatien und das sogenannte 111 y r i e n bewohnet. Daheraus ist C z e c h der Böhmen, und Lech der Pohlen, Stammvätter gezogen, und wehrend des Zugs haben sie überall Leute ihrer Zunge, und Orte ihrer Sprache als Zeugen ihres Dagewesens zurück gelassen, auf dafs die Ueberwanderung, die Gemeinhabung, und Verständnifs der Landsmannfhaft nicht unterbrechen möchte. Und so wurden sie insgemein Illyrier oder Slaven, oder sonderheitlich hier Crainer, Kraynzi, in dem Dalmatien am nächsten gelegenen Lande wohnende, dort Wenden, oder Windifche Slovenzi! das ist: die glorreichen; itzt Sclavonier Saklavoni Sklavoni: die Feind Würger ; itzt Mährer Moravzi die Bezwinger ; bald Böhmen Bojemi die Fürchterlichen ; bald Pohlen Pojlaki die Feldlägerer, und wieder anderstwo Bayerling Vo-jarji die Feldfürsten; wieder anderstwo Pomerer Pomurjani die Seevölker; und so anderstwo Moscoviter Moshkowiti Klopfmänner, und ßeuflen Keffajeni die Zänker, oder weit ausgebreitete u. s. f. benamset«. (Vorr. 7.)!
T. Bohorič pa piše: »Mofhi, à Mo s Ii, quod virum fignifi-cat appellantur. Buteni seu potius Bufsi, volunt, quasi E o s s o j e n i, id est, disseminata, dici. Poloni à poj le, hoc est, a campo nomen habent. Bojein i ab Boj, quod bellum notât, dieti, vnde etiam Bavari, id est, Bojari vel Vojari, id est, duces. Moravi a flumine, Morava«. —
17. V teh rečeh je, kakor v marsikteri povestnici, toliko razlike, da človek na zadnje skorej ne vé, kaj je pravljica, kaj pripovedka, kaj zgodovina. — Kakor Poljaki, imajo tudi Cehi dvojno ime: Böhmen (Pemaki, Pemci) in Čehi.
T. Pcrvo je vnanje ali tuje, posneto po Bojih, v kte-rih deželo so se naselili Cehi, ter imenovali po tem Böhmen (Bojohemum, nem. Bojenheim, Böheim, Böhmen). Pisani so v starih listinah tudi Bohemi, Behemi, Boenii, Beemi, Boemanni i. t. d. — Drugo pa je notranje ali domače, slovansko: Ceh (Czech) in Čah (Czach, prim. Ljach), mu. Cechowe, slov. Čehi, Česi ali Čehovi, dežela Cechy, češka zemč, ces'skij, češska i. t. d. Zastran oblik čeiko in češko glej Jezičn. I, 13.
U. Večidel se bere, da se imenujejo tako po Čehu, svojem vojvodu; vendar kaj neki pomeni ime Čeh?
T. Šafafik misli, da je bilo to ime najpred splošnje ali občno, potem še le posebno in narodno. Dobrovski ga je izpeljeval iz glagola čnu, četi (čati, čal t. j. počnu ineipere), češ, da so Česi čeli t. j. začeli se seliti pervi ter so peljali seboj druge Slovane, poslednjič Sileze (po — sleze), kar pa ni res niti besedno niti djansko. Ravno tako Kollarju ne more obveljati izpeljava iz stebla tech (po-techa, iitčcha). Tudi se ne da poterditi, da bi Čah (n. Čeh) bilo razlagati iz čaju Cspero, expecto), kakor se reče čekam n. čakam, Česlav n. Časlav. Delo neprimerno je strinjati s tem imenovanjem besedo čechel (sudarium).
Cehi so prebivavci Čehov (cacuminum) t. j. hribovci, bregarji, je pisal 1. 1858 Terstenjak. Poprijel ga je zavoljo tega nekdo v češkem časopisu „Lumiru^, nezadovoljen z njegovo izpeljavo imena Čeh. Na to mu odgovori verli Davorin v Nov. I. 28. ter na koncu pravi: „Ceh more tudi pomeniti 1. prebivavca špičastih bregov, 2. svobodnega moža, kteri je smel dolge lase nositi = hazdiggs, 3. potomka Čeha, kteri si je ime pridjal po solnčnem bogu, bogu pastirjev, in Čehi so gotovo poprej bogate cede redili kakor so postali slaven „Kulturvolk". Vendar, ker Le h pomenjuje prebivavca leh, Meh prebivavca mogov mohovrrmehov, mohye, magur, tedaj Čeh pomenjuje tudi prebivavca ostrih gor, in češka beseda Čechman (po obliki kakor slov. racman, purinan), ktera izrazuje vraga, hudiča, izvirno tedaj pomenjuje ali bitje z ostrimi kremplji ali kodrastimi lasmi, ali pa bitje, ktero skita po Čehih, to je špičastih bregih, kamor narodne povesti rade hude duhe postavljajo".
U. Meni se zdi, da se tudi marsikteri jezičniki skitajo po hribih in bregovih v hudih duhovih! — Govorila sva od po-
«
vrsti, o „Cehu, Lehu in Mehu", da so bili trije bratje in očaki treh slovanskih rodov; pa se pripoveduje tudi „o Čehu, Lehu in Rusu", da so bili bratje in začetniki narodov, kteri se še zdaj po njih imenujejo.
T. Pripoveduje se tako, da se kaže sorodovina in bratrija med temi tremi slovanskimi narodi (vid. Stanislav Zaranski) > med kojimi pa še — žalostna jim majka! — pravega pobra-timstva ni. Da bi pač bilo skoro pobratimstvo pravo, po veri v duhu in v resnici, ne le med Čehi in Le h i, Ser bi in Sorbi, ampak tudi med Rusi in Bulgari, Hrovati in Slovenci Poljaki in Slovaki, ker vsi smo Sloveni — Slovani!
Iz dnevnika nekega starega učitelja.
6.	aprila. Neka poglavitna naloga vsakemu, posebno pa mlademu učitelju je, da si vstanovi pravi značaj. Učitelj stori več s tem, karje, kakor pastem, kar ve in zna. V tej reči naj huje greše nektere učiteljske pripravšnice, ktere nastopnim učiteljem vse kažejo, le tega ne, kar jim je naj potrebneje, namreč, da bi jim vterdile pravi značaj, brez kterega ne shaja noben pošten človek, naj menj pa učitelj in odgojnik v sedanjem času.
7.	aprila. Moje geslo je: Vse za Boga in domo-v i n o".
8.	aprila. Danes sem v neki slovniški knjigi bral, kako različne ljudstva poprašujejo, kako je komu. Stari Cicero je začenjal svoje pisma: „Si vales, bene est; ego valeo". To se pravi: „Kako se imaš? če se ti dobro godi, je prav; jaz se imam dobro". Ako pa se to poslovenja po pervem viru, se reče: „Kako si močan? če si močan** i. t. d. Moč in osebna hrabrost je pri Rimcih naj več veljala, ker so bili vojaško ljudstvo. — Francozi vprašajo: „Comment vous portez-vouz?" To se reče od besede do besede: „Kako se nosite (deržite)?" Če kdo ni popolnoma zdrav, ali če ga kaka druga nadloga tare, se ne more ravno nositi. Iz tega se vidi, koliko Francozi gledajo na vnanje obnašanje. — Anglež ima malo besedi, in pravi: „How do you do?" To se pravi po naše: „Kako je kaj kupčija?" To kaže, kako je Anglež vez zamaknjen v tergovstvo in obertnijstvo. Če se mu le kupčija dobro odseda, mu je vse prav. — Ko premišljujem lake različne misli in značaje, se ni-
kakor ne čudim, zakaj je tudi med posamnimi ljudmi kolikor glav, toliko misel.
Podučilo berilo za mladost. XII.
7. Elektrika.
Že dolgo pred Kristusovim rojstvom so Greki poznali kamen jantar, ki so ga imenovali elektron. Zasledili so, da ima (a kamen v sebi tako moč, če se dergne, da na se vleče reči, in jih zopet odganja. Pozneje se je zapazilo, da imajo tako moč tudi druge reči, če se dergnejo. Moč tedaj, ktera reči k sebi vleče in jih zopet odganja, se imenuje elektrika; reči pa, v kterih se zbuja ta moč, so električne reči. Mnogo reči pa je, v kterih se ta moč ne zbudi, akoravno se dergnejo; imenujemo jih neelektrične reči, h kterim se prištevajo posebno rudnine. Ako zelo dergneš steklo ali smolo v tami, se ti prikaže na teh rečeh nekaka svitloba; in če se take dergnjeni reči pritakneš s perstovim kolenčkom ali z kako rudninsko rečjo, se uterne živa električna iskrica, ki tudi nekoliko terkne invpersl zbode. To dela elektrika. Ta električna moč pa se tudi rabi pri telegrafu ali daljopisu. Po dratu, ki je napeljan pri cesti od mesta do mesta, šine kakor blisk električna iskrica, in po posebni napravi naznanja besede. Tako gre novica v enem trenutku po 40.000 milj daleč. Kar pa je pri električnih rečeh v mali meri, se godi v zraku o hudem vremenu v veliki meri. V različnih soparjih, ki so v zraku, se nabere toliko elektrike, da se nam kaže v blisku in gromu. Včasi električne iskre švigajo iz enega oblaka v drugega, in takrat pravimo, da se bliska; ako pa udari taka iskra na zemljo, pravimo, da treši ali da je strela udarila. Strela vleče naj raji v visoke reči, v zvonike, visoke hiše in drevesa. Kedar švigne električna iskra ali ke-dar se zabliskne, tudi zagermi; vendar ker se svitloba hitreje razširja do naših oči kakor glas, zato vidimo poprej blisk, in slišimo pozneje germenje. Blisk in germenje je božja dobrota, akoravno se ga bojimo. Po blisku in germenju je zrak bolj čist in zdrav in zemlja bolj rodovitna. Blisk in strela pa se
tudi po napravljenem strelovodu lahko vjanie in odpelje po železni šini v zemljo, da nikomur ne škoduje.
1 © Ti
Iz Trsta. „Ilirski Primorjan", poduči ven, o mi kaven in kratko časen list za slovensko ljudstvo. — Tako bi se imenoval list, ki bi ga jest rad na svitlo dajal v prihodnjem letu vsak mesec dvakrat na eni poli čednega popirja. Plačilo bi znašalo zanj v Trstu in v njegovi okolici le en goldinar in dvajset soldov na leto, tedaj 10 soldov na mesec in 5 soldov za vsak list posebe, zunaj Trsta in njegove okolice pa 1 gold. in 44 sold. na leto, ali 13 soldov na mcsec in 6 soldov za vsak list posebe. Pač majhen strošek!
Njegov zapopadek bi se natančno in ojstro ravnal po razumni moči, in pa po pravi potrebi našega ljudstva. Pisal bi se prosto, sicer pa v čistem slovenskem jeziku, bistro, razumljivo in primerno naravi našega lepega, gladkega in bogatega jezika, kakor se tudi spodobi. Kar se tiče državnih reči ali politike, bi se govorilo le o tem, kar je bolj znamenitega in znanja vrednega, pa vselej prav jasno in po domače. Objavljale bi se marsiktere novice, važniše, podučivne in tudi kratkočasne, pa ne predolge pripovedke in pesmi nove in pa tudi stare našemu ljudstvu morda še neznane. Pisalo bi se večkrat o po-Ijodelstvu, gospodarstvu, obrtništvu, zdravstvu, popravljenju našega, tu in tam še zmirom spačenega jezika, kakor tudi o cerkvenih in šolskih zadevah i. t. d. Bolj važne reči, ki jih ljudstvo težko razumeva, postavim, natorne (naravne) prikazni, ena ali druga važna in koristna znajdba, in še drnge, bi se razjasnovale na tanko v primernih vprašanjih in odgovorih, to je v dvogovorih med nekim učenim gospodom (Slavoljubom) in med neučenim , pa radovednim kmetom (Metevžem), kterega bi uni lepo podučeval. — Po tem takem bi se ta list lehko rabil ob priložnosti tudi v šolah, zlasti nedeljskih, in bi sploh bil pripraven za več odraščeno mladino — to nado naše prihodnosti.
Ker pa izdavanjc omenjenega lista mi je le mogoče, ako se poprej oglasi zadostno število bravcev (čitateljev), da se opravljejo stroški, se čutim prisiljenega iskati in zagotoviti si prej po njih zdatne podpore, da ne delam v en dan ali na srečo, in pa morebiti — sebi v škodo. Ljubi domorodci! vtisnite si dobro v serce, kar sem dozdaj rekel. (Gotovo ! Vr.) Premislite dalej, da po nesreči med našim ljudstvom še premalo, in po nekih krajih clo prav nič se ne bere sedanjih slovenskih listov in kakih si bodi drugih spisov ali knjig (uzroki te žalostne prikazni so razni, pa dobro poznani in očividni!), in pa da zlasti ravno zategadel še vedno tema nevednosti v važnih zadevah obdaja in za-grinja kmete našega slovenskega naroda. Prevdarite, vas prosim, vse to, in premislite poslednjič tudi, da se mora zares vsakemu Slav-janu žalostno pozdevati, ako vidi, da v tukajšnein mestu, kterega ime je pač slavjanskega izvira, iu kterega okolica je čisto slovenska, ravno kakor so tudi meječe se ž njo bližnje dežele, izhaja mnogo listov
v raznih jezikih, da pa tu v kakem slavjanskem še enega ni! Al ni to morda velika sramota za Slavjane sploh, in pa posebno za Slovence tržaške okolice? Kolikokrat se je sicer že govorilo o tej gotovo tehtni zadevi, in vendar do zdaj je bilo po nesreči vse - zastonj! Ljubi domorodci! podpirajte me, in po tem napredek naše narodnosti , da se izpolni v omenjenem oziru moja, in pa želja še tudi drugih tukajšnih Slovencev. Naročite se tedaj, iščite še drugih naročnikov, in dajte mi jih pa brž ko bo mogoče na znanje. (Pisma se bodo oddajale za-me v Trstu pod napisom: „Giovanni Piano presso ii famiglio della Šcuola inasehile all' Acquedotto", ali pa „in časa Svetina N. 38 I. piano Via Farnedo in Trieste". Pošiljajte mi, če je le mogoče, tudi kak primeren sestavek, zlasti kako lepo pripovedko, kako važno novico, kako posebno pesem, ki se poje med ljudstvom , ali kaj druzega, ki bi vtegnilo zanimati bravce. — Prosim tudi ob enem, naj se mi naravnost, in brez nobenega pomislika pove, če bi se v listu kake reči pogrešalo, da se temu v okom pride. Vain se priporočam. — Z Bogom!	Ivan PiailO,
Senoiečan, učitelj v tržaški okolici.
Iz Teržiča. (Slavnemu deželnemu zboru in ljudskim učiteljem v prevdarek.) Sveto leto je in sveti adventni čas, čas, da si nabiramo nezvenljivih zakladov. Kakor je že v stari zavezi v svetem letu sila pojenjala in se sprava povsod oznanovala, tako naj bi zasvetila tudi že skoraj našemu šolstvu mila zarja boljših časov; gotovo si želi vsak učitelj manj ali več kakega polajšanja, po-boljška ali kake podpore, ki je še do zdaj pa brez vspeha pričakuje. Kar se do zdaj ni moglo ali ni vedilo na bolje oberniti, je pa zdaj prav lepa prilika, da se po zgledu sosednjih dežel tudi nam učiteljem kaj da; v ta namen naj bi se s posobno prošnjo do deželnega zbora ober-nili, naj bi nam on pripomogel do tiste dobe samostalnosti, da bo ložeje dihalo šolstvo sploh in učiteljstvo posebej.
Iu s tem si slavni deželni zbor lahko postavi naj gotovši spominek, ki ga bo na veke slavil.
Koliko prosto diha učitelj, vsak zve, če položi roko na serce, ki ima opraviti s terdim kmetom, gosposko in pri vsem tem še z vsakdanjimi težavami, ki mu jih vzrokuje pičla, negotova plača in dragi časi. — Pri tem pa naj bolj velja: „kjer ni tožnika, tudi ni sodnika".
Da se naša reč kaj zboljša , prosimo in terkajmo neprenehoma , sej: „kdor sprosi, svobodno nosi".
Prošnja naj bi obsegala nekako sledeče točke in po okolnostih kraja še kaj več, sej vsak kraj ima posebne potrebe iu pomanjkanja:
1. Naj bi slavni deželni zbor poskerbel, da bi se saj tam, kjer se več ko eno uro podučuje v nedeljski šoli, določila in dobivlaa pri— merjena plača.
3. Naj bi se šolski denar (Schulgeld), kjer drugače ni mogoče plače določiti, pri davkarstvu pobiral in učiteljem izplačeval. —
3. Naj bi biro, kjer bi le moč bilo, spremenili v denar in pri davkih odrajtovali, da ne bo učitelj berač še za naprej, kakor je bil do zdaj.
4.	Naj bi se poskerbelo, da bi se denar, ki ga sini ter tje učitelj sam more od hiše do hiše pobirati, davkom prištel, da bi bilo tako pomagano učitelju in srenjčanom.
5.	Naj bi se mežuarija kolikor moč ločila od učiteljstva, da učitelj ostaja pri svojem opravilu.
6.	Naj bi kolikor moč kmali preskerbeli tam, kjer še trije učitelji učijo v glavni šoli, da še četerti pride na svoje mesto.
7.	Naj bi šolsko poslopja imele tudi stanovanje, kjer ga še ni in /.raven primeren vert, da bi se mladina mogla djansko podučevati v sadjoreji, in da bi učitelju ne bilo treba stanovanja drago plačevati in daleč v šolo capljati.
8.	Da bi bili učitelji zares narodni učitelji, naj bi se tudi mislilo na „učiteljsko semenišče"; učitelji bi bili bolje podučeni in bi z dušo in s telesom živeli za šolstvo, da bi narod potem zmiraj bolj napredoval in se likal.	L Knific. *)
Iz Polhovega gradca. — V predzadnjem listu „Uč. Tovarša" smo brali dopis iz Zagreba, kteri mora vsakega učitelja zelo veseliti, ako ima le količkaj blagega sočutja do svojih sosednih sobratov. — Tamošnji učitelji so tedaj vstanovili lepo društvo, kakoršnega tudi slovenski učitelji že imamo; toda mnogo imamo še učiteljev, ktere še ni pregreta ljubezen do te dobrotne naprave. — Nekteri pravijo: „Jaz bi pristopil k tej družbi, pa kako, sej ne vem, kako je ž njo". — Drugi zopet smehljaje pravi: „Kader se bom oženil, bom pa koj pristopil". — Tretji se opira na 397. politič. šolskih naredeb, kteri vdovam in sirotam zagotovlja primerjeno podporo. —
Še veliko bi lahko povedal, pa dobro vem, da tudi ti, „Tovarš", si že marsikaj tacega slišal, — hočem tedaj samo še neki primirljcj povedati. — Pretečeno poletje sem obiskal nekega oženjenega učitelja. Pogovarjali smo se o eni in drugi reči, in tako pride tudi govor od naše „družbe". Učiteljeva žena me popraša: „Prijatel! koliko ste že plačali v to družbo"? Odgovorim ji: 44 gl.! Žena se na ta moj odgovor silno začudi, in pravi: „Jaz pa bi bila za taki denar raji kupila dva debela prešiča!" — Odgovoril sem ji kratko in dobro, ali poboljšal je vender le nisem. Kaj praviš, „Tovarš", k takemu govoru?*) — Taki ljudje skerbe le za en dan naprej, za prihodnost pa Čisto niči —	Gradniki.
Iz Ljubljane. Na vrata nunskega samostana je letošnji Miklavž prinesel obleke za ubožne učenke. Bog daj, da bi bilo še veliko takih usmiljenih Miklavžev!
—	V Cetertek 7. t. m. je Njih eks. novi c. k. deželni poglavar sprejemal ljubljanske učiteljstva, in je živo kazal, da je prijatelj šol in učiteljev. Slava!
—	G. Fr. Gerbec, je zložil in v Pragi dal natisniti tri lepe božične nape ve, ki so naprodaj pri Giontinitu in Krcmžcrju po 25 kr. Kdor hoče o božiču kako novo zapeti, naj jih kupi! —
Res je, če ne bomo vedno terkali, se nam ne bo odperlo. „Kdor je silen, naj več dobi". Potrudimo se!	Vredn.
*") „Bob v steno."	Vredn.
sta»® îa raidis službe.
V ljubljanski škofiji. G. Ferd. Gdtzl, učitelj pri sv. Petru v Ljubljani, je šel v pokoj, in na njegovo mesto je postavljen g. Janez Vole, zač. učitelj na Berdu, — na Berdo pa pride g. France G o 11 m a i e r, poterj. pripravnik. — J5a terdno so postavljeni g. g. učitelji: Vinccnc Levstik na Dobrovi, Leopold Božič v Polhovem Gradcu, Janez Mandelc, dekliški učitelj vKamnikuinJanezŠkerbinecvDolu.
G. Anton Hribar, učitelj v glavni šoli v Vipavi, je dobil učiteljsko službo v normalni šoli v Gorici, in ta služba v Vipavi je razpisana s 330 gold. letne plače. Prošnje za njo naj sc ravnajo na si. c. k. deželno vlado, in naj se oddajajo do 10. jan. 18G0' 1. pri preč. konzistoriju v Ljubljani. Prosivec mora znati tudi orglati.
Zahvala in vabilo „Učiteljskega Tovarša".
Z današnjim listom „Tovarš" dokonča svoj peti tečaj. Priserčno se zahvaljuje vsem svojim dosedanjim milim podpornikom, in prosi, da bi ga tudi v prihodnjem lelu ne zapustili, ler ga prijazno sprejemali; obeta, da bo vedno spolnoval svojo dolžnost, ter skerbel za dobro narodno šolo, za domačo izrejo in sploh slovenstvo. Ce pa pri vsi svoji dobri volji vendar do zdaj še ni mogel vsem vstreči, naj mu tudi nasprotniki prizanašajo in v novem letu bratoljubno v roko sežejo. „Zedinjena moč je zlat obroč". Z Bogom! Tovarš velja za celo leto 2 gl. 50 kr., za pol leta pa 1 gl. 30 kr.
Listnica. G, J. R. v Šentj.: Hvaležni vam bomo za lepe napevc, če nam jih pošljete, toda sedaj jih še ne moremo prilagati; pa pozneje več.
Prt Jasllteah.
(T. tebi pridem, milo Dete, Ki na svet se nam rodiš. Poljubnjcm jasli svete. Kjer pohlevno zdaj ležiš.
Kak bi vredno tebe hvalil, Kaj podelil ti za dar? SArce bom ti vse podaril, Ne zaverzi ga nikar!
Sprejmi, prosim, serce nbogo, Ki ti ga darujem zdaj, Stori, da bo teb' podobno. Tvoja last na vekomaj!
(S^r* Pridjan je zavitek in kazalo.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.
Natiskar in založnik: Jož. Rudolf Milic.