Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 15. februarja 1936
Štev. 38. Leto X. (X¥0.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
in uprava: Maribot, Goapoaka ul. 11 / taiafon uredništva 2440, uprave 246L Uhaja raz on nadalja in praznikov vaak dan ob 14. uri / Velja mesečno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po caniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.406
99
JUTRA
99
E- L. Gangl.
SokaH m
Načelstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je odredilo, da naj se pete savezne smučarske tekme letošnjo zimo jzvrše na Pohorju, na tem klasično lepem ]'i veličastnem ščitu našega Maribora.
Na teh tekmah bodo sodelovali člani in Ranice, moški in ženski naraščaj. Običajno so nas na dosedanjih smučarskih tekmah obiskali bratje in sestre s seve-ra. Letos so prišli le člani Ruskega sa-Veza. Maribor, naš severni sokolski grad, •'e z resnobnim navdušenjem, pozdravil vse te borce, kakor je že njegova tradi-BOnalna navada.
Tla, ki so bila do nedavnega časa vulkansko vzvalovljena, so dobila osnovno Nadino in neporušen temelj v nacionalni zavesti, ki ji je duh sokolske žilavostiin sokolskega bratstva pognal čvrste korenite v globino duš in src. Pohorski gra-n‘t se je prevalil v junaške grudi. Vse je ‘'staljeno, ponosno vzravnano, pripravljeno za odpor in borbo. Tak viteški o-'Jraz nosijo v sebi samo Sokoli, ki v svo-Jeni realnem življenju izpričujejo zdrave Plodove sokolskega vzgojnega delovanja.
( To delovanje je po svojem stremljenju-k izpopolnjevanju vključilo v sokolski de-Wni načrt tudi smučanje, ki ga je že v »fenih letili samorodna narodova potreba Uvedla v lastna prometna sredstva. Spominjam se svojih najmlajših let, ko sem ^oral svoji materi v zimskih dneh po •Jioko v dedov mlin, ki je klopotal v ni-z‘ni pod našo hišico. Nihče od nas ni imel ])red več kot petdesetimi leti niti pojma, *aj so in ali so sploh kje na svetu smuči, "a škornjice sem navezal deščice in se S0ustil po bregu navzdol do mlina, čuvaje se s palico, da me ni kam zaneslo ali Vrglo ob plot ali breg. Nazaj pa — z Vrečico na rami — po bregu navzgor, o-torajoč se ob palico — kakor starikav ^Potnik s širokimi koraki...
laki ali slični so bili nemara prvi po-petki smučanja povsod po naših krajih, *°der danes hite za lovorovimi venci na-* smučarji v preprostih smukih, v ele-?a'itnih likih in v smelih skokih z zasneženih vršcev k določenim ciljem. Sodni-1 štejejo minute in sekunde, računajo, °čno beležijo in razglašajo ocene in u-sPehe. In z zasneženih obronkov in i^ljan poganjajo vedno nove in sveže vejice priborjenih zmag.
Spričo tega je razumljivo, da se je toučarstvo razširilo skoro že na vsem °dročju našega Saveza. Iz »Sokola« z (15. decembra 1935. 1. posnemam, da ,.°Je smučanje vse naše župe izven Ce-lnla, Splita in Šibenika.
. * vsem jugoslovanskem Sokolstvu šte-®n'o sedaj na ^temelju Istega izkaza c -385 smučarjev, in sicer 2685 moške de-, ženske dece, 1954 moškega na-1 Čaja, (510 ženskega naraščaja, 3411! anov in 1093 članic. Skupno število je ^raslo v teku enega leta za 2349. Po i iv'lu smučarjev je najjačja župa Mariju r’ ki šteje 2418 smučarjev. Nad tisoč štejeta še župi Ljubljana (1913) in ^e'-'e (1754). Je torej povsem pri-te, l,0> a tudi pravično, da jo za letošnjo mo določena župa .Maribor, ki prvači Številu. Naj dokaže, da prvači tudi po t*^ravljenosti in sposobnosti, a takisto 1 Po organiziranju vsega, kar je s tekstni v zvezi.
® Kranjein-Stražiščeni, za Rohinjemin i Loko prihaja sedaj na red Mari-l r- Ua je vse tekmovalce in tekmoval-spremljala zavest, da smo tudi v tej
vsem v Dolonoru. Vznemirjenje je pov zročiia vest, da je ruska vlada pozvala svoje državljane v Mandžuriji, naj se vrnejo v domovino.
Protivojne demoostraeije v Itoliji
Oblega Makale — Tudi Italijani poročajo o deževju — Abesinski protest v Parizu — „Hočemo domov"
ADIS ABEBA, 15. februarja. Iz verodostojnih virov se iloznava, da so -esinski oddelki popolnoma obkolili Makalo, ki se bo morala radi pomanjkanja hrane predati, četudi je preskrbljena z najboljšimi topovi.
LONDON, 15. februarja. Reuter poroča: V Ogadnu se razvija borba in se pričakujejo večje operacije. V abesinskih krogih se šušlja o ofenzivi na tigrej-ski fronti. Abesinska vlada je baje protestirala pri francoski vladi, ker ne dovoli prevoza vojnega materiala na progi Džibuti—Adis Abeba.
RIM, 15, februarja. »Gior/iale d’ Italia . piše, da je pričelo deževati pc vsej tigrejski fronti in gornjem delu Eritreje. Dežuje kakor v sezoni najhuj šega dežja. Računa se, da bo letos deževna doba preje začela.
DUNAJ, 15. februarja. V nekaterih italijanskih mestih so bile protivojne demonstracij?. V Messini je vzklikala množica >Dol z vojno!« 50 oseb, med njimi ženske, je bilo aretiranih. Tudi v Forlinu so bile pred odhodom transporta v Afriko protivojne demonstracije. Na kolodvoru v Veroni je vzklikalo 150 topničarjev pri odhodu vlaka: »Dol z vojno, hočemo domov!«
razTMMi
153 : 110 : 47.
Pri včerajšnji seji Narodne skupščine je glasovalo za prehod na dnevni red in za vlad® 153 poslancev, proti vladi za predlog opozicije 110 poslancev, 47 poslancev pa -se 'je glasovanja zdržalo in da je pričelo deževati po j je del teh pred glasovanjem zapustil dvorano.
Jodba v HPxu en Provence pravomoina
KRALJ, RAJIČ IN POSPIŠIL SO SI GLEDE PRITOŽBE PREMISLILI. — NA POTU NA OTOK ILE DE RE. — V MARCU NA HUDIČEVE OTOKE.
DR. KOROŠEC BOLAN.
Zagrebški »Obzor« poroča, da je noti a pr/ k c i • v i, , ■ r,	•	.	pranji	minister	dr.	Korošec	lalmo	obolel.
1 ARIZl.15- fe,,rllarja-. Ker se Kralj, Rajtc m Pospuil .»so proti raz- ki pQ odre(U)i zdravllikov za par dui
ZAKLJUČEK KONFERENCE JNS.
Vodstvo JNS je včeraj po štiridnevni razpravi končalo svoja posvetovanja iii sprejelo primerne sklepe, ki se bodo objavili danes v posebnem komunikeju in ki se bodo v posebni okrožnici sporočil’ vsem organizacijam JNS.
sodbi pritožili in ker tudi državni tožilec ni vložil priziva, je postala sodba v Aixu en Provence pravomočna. Vsi trije obsojenci so se odpremili iz zaporov v Aixu v trdnjavske zapore na otoku Ile de Re pred Marsejem, kjer bodo počakali na prihodnji transport na Hudičeve, otoke, ki se bo izvršil predvidoma začetkom marca.
Politična influenca v Parizu
RAZPUST DESNIČARSKIH BORBENIH ORGANIZACIJ. HIŠNE PREISKAVE PRI ROJALISTIČNIH VODITELJIH. KONCENTRACIJA POLICIJE. — BLUM MORA ČUVATI POSTELJO.
PARIZ, 15. februarja. »Havas« poroča, da je Sarraut razpustil v svojstvu notranjega ministra »Action franCaise«, Nacionalno organizacijo rojalistov in Studensko federacijo »Action frantaise«. Izvršile so se tudi hišne preiskave v stanovanjih desničarskih voditeljev Charleta, Madrasa in Leona Daudcta. Aretiranih je več oseb, ki so izvršile napad na socialističnega prvaka Leona Bluma, ki mora na nasvet zdravnikov ostati delj časa v postelji. Gospod Sarraut je ves večer ostal v ministrstvu notranjih zadev, ker se računa s proti-manifestacijaini pariških levičarjev. V zvezi s tem je odrejena koncentracija varnostnih sil v Parizu. Zdravniki so ugotovili, da je zadobil Blmn nekoliko ran na obrazu in glavi, ki izhajajo od udarcev z nekim topim predmetom. Radi tega je Blumu počila žila, kar je povzročilo notranjo krvavitev. Vodstvo organizacije »Action francaise« se bo pri državnem svetu pritožilo radi razpusta. Levičarji zahtevajo, da se vistavi list »Action franCaise« in da se aretirata Mauras in Doudet.
sme zapustiti svojega stanovanja.
PASIVNI KRAJI.
Včeraj popoldne je bila seja odbora za prehrano pasivnih krajev, ki se je p-1 preložila na ponedeljek.
ODLOŽENO!
Seja finančnega odbora je potekla včeraj precej živahno. Ministrski predsednik in finančni minister sta pred zaključkom zapustila sejo, nakar se je seja prekinila 111 preložila na nedoločen čas. Tr-i. j di se. da opozicija nikakor ni voljna, da bi nosila odgovornost za predloženi proračun.
Mars koraka na Dainiem vzhodu
JAPONCI »PACIFICIRAJO« ŠE NAPREJ MONGOLIJO. — ODGOVOR SOVJETOV: 10.000 NOVIH LETAL IN 113 NOVIH KRIŽARK. — RUSKI DRŽAVLJANI MORAJO IZ MANDŽURIJE DOMOV. — PRED PRELOMOM?
TOKIO, 15. februarja. Japonci so zasedli karavansko cesto iz Urge v Kal-gan, ki predstavlja glavno prometno žilo med zunanjo Mongolijo In severno Kitajsko. To pomen; usoden udarec za trsovino zunanje Mongolije. Japonski krogi javljajo, da gre samo za pacifika cijske mere v Mongoliji in da ni niti najmanj misliti na vojno s sovjeti. V resnici pa so japonske priprave za popolno okunacijo severne Kitajske dokončane. Kitajci so pristali na imenovanje japonskih svetovalcev. Očividno je namen gospodarsko zajeti severno Kitajsko in strateško do podrobnosti pripraviti vojno proti sovjetski Rusiji.
RIGA 15. rebvuarja. Sovjetska vlada vrši oboroževanje, ki postavlja vse dosedanje v senco. V načrtu je v 12 mesecih gradnja nadaljnjih 10.000 letal, tako da bo skupno 20.000 vojnih letal na razpolago. Število oddelkov tankov se pomnoži za nadaljnjih 62 eskadrov. V vzhodnih sibirskih vodovjih se pripravlja se pripravlja gradnja 40 križark ter 73 takozvanih U-križark.
PEKING, 15. februarja. Poostritev položaja v Mandžuriji je pospešilo paga-janja med japonskimi ter severokitajskimi poglavarji. Istočasno pa se pripravlja pomembna koncentracija japonskih oddelkov po vsej severni Kitajski, pred-
NIČ SE NE GANE...
»Trgovski list« z dne 13. t. m. piše v uvodniku: »V še večji stiski je naša lesna proizvodnja, a ne po lastni krivdi, temveč zaradi italijanske in druge politike, ki je favorizirala avstrijski les na škodo našega. Sankcije pa so ji zadale sedaj še smrtni udarec. Kaj bi bilo treba storiti, da bi se naše lesno gospodarstvo kljub vsem tem udarcem vsaj za silo opomoglo, je bilo povedano že mnogokrat, posebno mogočno pa na zadnjem zborovanju v Ljubljani. Toda od takrat so minuli že tedni, a nič se ne gane.«
panogi Sokoli na prvem mestu v državi in da smo mi dali prve učitelje naši vojski, ko je začela uvajati smuči, ki so danes našim planinskim polkom bistveni del njihove obrambne opreme.
In ko ste se popneli na Pohorje, vas je spremljala volja, da hočete s svojim vzor nim nastopom in s svojim zglednim ve-
denjem dvigniti naše svetlo ime in s svojimi krepkimi rokami po grebenih in pobočjih razviti in v našo zemljo zasaditi našo trobojnico, da bo — zmagovito, smelo in ponosno vihrajoč — vidna na vse strani, čuvana od vseh iti od vseh spoštovana!
MRLIČE SEŽIGAJO’.
Tukajšnja »Delavska politika« piše v današnji številki: »O sežiganju mrličev bo predaval v nedeljo, dne 16. t. m. ob 16. uri popoldne (to je ob 4. uri) v dvorani kapucinskega samostana v Studencih duhovnik prof. dr. Hohnjec. V Studencih vlada namreč sedaj med občinstvom radi upepeljitve pokojnega šolskega upravitelja g. Hrena velikansko zanimanje za kremacijo. Mi prav priporočamo našim čitateljem, da se za to predavanje g. dr. Holmjeca zanimajo in nam potem poročajo, kaj je povedal.«
PRITOŽBA.
Nameščenci zagrebške občine so So pritožili proti znižanju plač, ker odstotek teh stroškov ni velik v primeri z drugimi me’sti v državi in Inozemstvu.
,.Cm&ite 3ugos^?ijoMi
Stran 2.
Mariborski »Vccernifi« Jutra
——m i > ii iiimii m—i ii rti imunima
3
V. smuške Jkektne ea ,peveu-
sim SK} m P^k&tju
ira ški bol v teku in smuku
Živahna razgibanost in navdušenje na pohorskih vrhovih — Ostra konkurenca med Jeseničani in Mariborčani
Prelesten zimski dan je bil včeraj, ko se je sokolska smučarska armada iz .Ruš in z Reke povzpenjala na zasnežene pohorske vrhove. Med tekmovalci jih je bilo mnogo, ki še niso imeli prilike občudovati zimskih krasot našega Pohorja. Zato je bila razgibanost med tekmovalci, ki so v navdušenju pozabili na naporna hojo tem večja. Še bodo prišli tako so vedno znova zatrjevali domačim bratom in sestram, ki so žareli v veselju, da se bodo tekme tako sijajno in v zadovoljstvo vseh izvršile.
Živahno vrvenje je bilo sinoči pozno zvečerv Mariborski in Ruški koči ter Pohorskem domu, kjer so dobili tekmovalci in tekmovalke streho preko noči. V Ruški koči je bila sinoči še seja. vrhovnega vodstva, ki jo je vodil vrhovni vodja tekem br. Jeras. Na seji so določili vse, kar je bilo še potrebno za brezhibno organizacijo in disciplino. Sanitetna služba je bila v rokah naše Sokolu naklonjene vojske in so bile postavljene patrulje na vseh nevarnejših točkah.
Rano pa so bili davi naši Sokoli - smučarji na nogah. Ob pol 7. uri je bil še zdravniški pregled za nekatere tekmovalce, ob 7. uri pa je bil zbor članstva po žiUpah na odrejenih mestih. Tekme so se pričele točno ob 8. uri. Prvi se je pojavil na startu član mariborske Matice br. B r o z i n a, ki je dobil pri žrebu prvo šte viiko. V pol minutnih presledkih so nato
drseli tekmovalci drug za drugim na 18 km dolgi progi. Ob 8.21 se je pojavil na startu član krškega Sokola br. Ljuban Mušič. Ob 8.30 so se pričele tekme naraščaja na progi 6 km, ob 9. uri pa tekme članic na progi 5 km. Ob 13.30 so se pričele tekme v smuku na progi 2 km za naraščaj, naraščajnice in članice. Start je bil pri Ruški koči, cilj na Glažuti. Ob 14.30 pa so se pričele tekme članov v smuku na progi 5 km. Nastopno mesto je bilo Ruška koča, cilj pa pri Martinovem domu.
POZDRAVNI VEČER IN RAZGLASITEV REZULTATOV.
Tekmovalci in tekmovalke se pripeljalo drevi ob 20.30 iz Ruš v Maribor. Mariborsko Sokolstvo jim bo priredilo svečan sprejem na glavnem kolodvoru. Z vojaško godbo na čelu bodo krenili tekmovalci in tekmovalke v sprevodu k »Orlu«, kjer bo pozdravni večer in razglasitev re zultatov smuških tekem na Pohorju.
POZIV SOKOLOM IN JAVNOSTI.
Mariborska Sokolska župa poziva član stvo vseh mariborskih Sokolskih društev in vso nacilonalno javnost, naj se udeleži drevi ob 20.30 ob prihodu koroškega vlaka v čim večjem številu svečanega sprejema tekmovalcev saveznih smuških tekem. Po sprejemu bo skupen odhod k »Orlu« kjer bo pozdravni večer in razglasitev rezultatov. — Zdravo!
neuklonljivo voljo, porojeno iz bridkih izkušenj, ki smo jih črpali iz zgodovine učiteljskega stanu in jih sami doživljali, da hočemo vztrajati na začrtani poti in voditi učiteljsko organizacijo v borbi za ohranitev in izvojevanje učiteljskih pravic po strogo stanovskih načelih, docela nezavisno od strankarsko-političnega življenja. Pozivamo tudi vse poedince, da se strogo drže načel, sprejetih v »Deklaraciji o smeri stanovske politike JUU«. Pri tem nas vodita prepričanje in zavest, da imamo vsi učitelji, ne glede na diference v svetovnih nazorih, docela iste pravne in materialne interese in da je organizacija na strogo stanovski osnovi najbolje in edino sredstvo za izvojevanje vsemu stanu potrebnih dobrin. Z obžalovanjem ugotavljamo, da je del slovenskega tiska v zadnjem času popolnoma brez vsakega čuta odgovornosti izvajal sistematično gonjo proti učiteljstvu in mu s pavšalnimi sumničenji, podtikanji in ob-dolžitvami jemal ugled pred narodom. Ta gonja proti učiteljskemu stanu se prenaša tudi na politična zborovanja in jemlje na nečuven način ugled šoli in učiteljstvu ter sistematično ščuva narod proti njemu. Obžalujemo, da niti cerkvena tla niso ostala nedotaknjena pri izpadanju in ustvarjanju nerazpoloženja proti učiteljstvu.
C" l ' •E-'***
Komorna glasba pri nas nekoč
Minulo je od tistih dob že 46 let, ko so se znašli v Mariboru štirje slovenski uči-teljiščniki, ki so se s kaj predrznim zaletom lotili v majhni sobici še sedaj stoječe pritlične hišice v Gosposvetski ulici št; 15 Mozartovih kvartetov. Poleg teh so igrali i Haydna ter Mendelssohna, da, leta 1892. so celo nastopili v ptujskem Narodnem domu na koncertu z enim Men delssonovim kvintetom (2 violi). Gojili so slovenski učiteljiščniki istočasno še drugo glasbo za godalni kvintet — po pretežni večini češke skladbe — v sobici, ki ni imela okna, najskromneje so jo razsvetile steklene duri na hodnik, in cesto je pri vajah ugasnila petrolejska luč. ker zmanjkalo je kisika, ko so se sestajali poleg izvajalcev še drugi prijatelji glasbe v tej borni, pritlikavo majhni sobici. Končani študij je razpršil to vneto glasbeno armado na vse vetrove; n dva člana prvotnega kvarteta sta učite-Ifcvalu v neposredni skupni bližini in vzniknil je kvartet v Ptuju, ki mu pa zaradi premestitve dveh članov ni bil sojen daljši obstoj. Izvanredno srečen slučaj pa je hotel, da je dobrotljiva boginja glasbe porodila naravnost vzoren godalni trio, ki se je kaj kmalu razširil v kvartet, nazadnje celo v klavirni kvartet in kvintet, in to v majhnem, brezpomembnem Ormožu. Vsak teden po dvakrat so sedeli na večer za pulti pri resnem delu po nelahkem dnevnem opra-
vilu; eden izmed članov se ni ustrašil niti dolge, dveurne hoje, ki mu je ni zagrenilo ne brezupno blato, ne dež, ne sneg. In tako je to bila do izbruha vojne čvrsto strnjena glasbena družina, ki je radevol-je z ljubeznijo in nesebično vztraj nostjo pridobljeno si znanje nudila v mno gih javnih nastopih prijateljem resnejše glasbe. Zastopani so bili med avtorji izvajanih skladb:	Beethoven, Binder,
Haydn, Mozart ter slovanski mojstri: Ča.ikovsky, Dvorak, Zd. Fibich, Omačka in Smetana. — Vojna je uničila tudi ta res lepi sestav.
Komorno glasbo so pred vojno s presledki gojili tudi Slovenci v Mariboru, ki so jim v to svrho priskočili v pomoč tudi člani z dežele, kar pa je žal oviralo resnejši in trajnejši razvoj ter obstanek. V počitniškem času pa sc je kaj marljivo udejstvoval klavirski trio v bližnjih Rušah.
In kako se goji ta panoga glasbene umetnosti pri Slovencih v Mariboru sedaj, ko se lahko ponašamo s toliko odličnimi glasbeniki v našem mestu? Izluščite se vendar iž vsakdanjih morečih skrbi ter dvignite v to poklicani tako bogati zaklad komorne glasbe, ki nam je rodila tudi že toliko prekrasnih slovanskih biserov. Če nikdo drugi, ukaželjna mladina vam bo hvaležna.
Ljubitelj komorne glasbe.
Ugotavljamo, da narod ni proti učiteljstvu. To so pokazali mnogi plebiscitni j ciplinskem postopku primeri. Pokazali bi pa še drugi. Sklice-1 rodnih šol.
vanje na »voljo naroda« je potvorjeno, ker je nerazpoloženje majhnega dela naroda le plod gori označenega sistematičnega ščuvanja in gonje poedinih agitatorjev v posameznih krajih. Naglašamd, da je povsem deplasirano tolmačenje, kakor da bi ne bila želja učiteljstva, delati v soglasju s starši in voditi šolo jv duhu narodovih kulturnih potreb. Številne kmetske in gospodinjsko nadaljevalne šole in ves pouk v osnovni šoli pričajo, da učiteljstvo ni nikdar zanemarjalo slovenskega duha pri vzgoji naroda in mladine, ter je v zvezi z njim gojilo čut verske strpnosti in narodne vzajemnosti do bratskega srbskega in hrvatskega naroda. Zato odklanjamo, da bi se radi tega smatralo učiteljstvo za »osat, plevelj in plezalko« ter da bi se radi tega moralo preganjati. Ob neštetih prilikah je organizacija obsodila vsako denuncianstvo. Obsoja ga tudi danes ter odločno odklanja pavšalno obrekovanje učiteljstva z de-nuncianti.
Ne izogibamo se nobeni kritiki. Zahtevamo pa, da je ta kritika konkretna in pravična. Vse očitke, ki se pavšalno na-perjajo danes proti učiteljstvu, je treba s konkretnimi primeri objektivno ugotoviti in dokazati.
Vztrajamo pri svoji zahtevi po stalnosti na službenem mestu in reviziji zakonskih predpisov o premeščenju in dis-za učiteljstvo na-
Zeiezničarji vpokoienci na braniku svojih pravic
Dne 8. t. m. je bil v društvenih prostorih XI. redni občni zbor upokojencev U. J. N. Ž. B. Zbor je otvoril predsednik tov. Petek Anton. Po pozdravu na zastopnika policije g. Smodeja in predsednika podružnice tov. Vokač Joška je podal besedo tov. tajniku Bačniku Jakobu. Ta je po prečitanju zapisnika o X. rednem letnem občnem zboru omenil, da je leto 1935 prineslo v pokret poseben pretresljaj v redukciji prejemkov, ki so ponekod globoko vrezale v življenjske razmere. Na drugi strani pa moramo zaznamovati važni pridobitvi: dovoljenje nabave premoga po režijskih cenah žel. vdovam in še en vložek, to je 24 voženj po režijskih cenah. Nadalje se je v vznesenih besedah spominjal prerane smrti prezasluženega od vsega početka pa do
smrti aktivno delujočega predsednika tovariša Rebol Antona. Tov. Vokač se je med drugim dotaknil tudi volitev o nabavljalni zadrugi uslužbencev drž. žel. Razmotrival je, da mora udruženje postaviti lastno listo, ker so strojevodje, kurjači, U.Ž. Č. socijalni demokrat; sestavili lastno kandidatno listo, tako imenovano kvalicijsko listo, neodvisneži, to so Tumpejevci, pa lastno. Dolžnost vsakega discipliniranega člana, in kot tak mora biti vsak udruženjaš, je, da se brezpogojno pokorava ukrepom in navodilom oblastnega odbora. Te volitve ravno bodo pokazale moč udrtrženja na eni strani, na drugi pa bo izkazalo omahljivce. Pri nato sledečih volitvah se je izvolil za predsednika tov. Bačnik Jakob.
0mi§e
S	fs&kte
— — fnmmm
Naše uiitelistvo za svole pravice
Spomenica predsedniškega zbora JUU, sekcije za drav sko banovino v Ljubljani
učiteljski stan. Razmere se vkljub vsem naporom organizacije niso izpremenile na
Iz navedene spomenice povzemamo: Zastopniki JUU, sekcije za dravsko banovino, zbrani na zborovanju predsednikov sreskih učiteljskih društev z upravnim in nadzornim odborom dne 9. februarja 1936 v Mariboru smo že v svojih spomenicah z dne 1. februarja 1931., 6. novembra 1932. in 18. avgusta 1934- ugotovili kvarne vplive na šolo in
bolje, marveč so postavile šolo in učiteljstvo v tako težek položaj, da smo primorani zopet in zopet povdarjati. kako potrebna je za šolo in stan čista in neodvisna stanovska smer učiteljstva in njegove organizacije. V tej situaciji se čutimo dolžne še enkrat povdariti svojo
Kdo bo zmagal : Železničar ali Rapfd?
V Mariboru se bo jutri odigrala prva letošnja nogometna prvenstvena tekma
Že nekoliko let sem so prvenstvene tekme med SK Železničarjem in SK Ra-pidom nekakšen višek v lokalnem nogometu, in se radi tega imenuje tudi »der-by«. Slučaj je nanesel, da se ta »derby« odigra že prvo nedeljo v letošnjem prvenstvenem tekmovanju, prav tako kakor v Ljubljani, kjer se bosta srečala Primorje in Ilirija.
Železničar je letos dosegel nekaj prav lepih uspehov, in sicer v metropoli slovenskega nogometa — v Ljubljani. Moštvo SK Železničarja ima za seboj dober kondicijski trening ter gre v jutrišnji boj pripravljeno. Pa tudi Rapid se je temeljito pripravil, tako da lahko pričakujemo napet in zanimiv boj, katerega izid je za
oba nasprotnika velike važnosti. Kdor bo iz jutrijšnjega boja izšel kot zmagovalec, ni lahko reči. Znano je, da se stara rivala vedno borita z vsemi silami in kar je značilno, z izredno požrtvovalnostjo-Za ljubitelje nogometnega športa bo nedeljska tekma med Železničarjem in Ra-pidom gotovo užitek, želeli bi samo, da se oba nasprotnika borita fair in v mejah dovoljene igre.
Tekma se bo vršila na igrišču SK Železničarja in se bo pričela ob 15. uri. Sodil pa bo g. Ramovš iz Ljubljane. \ predtekmi ob 13.30 pa se bosta srečali rezervi SK Železničarja in SK Rapida v prvenstveni tekmi.
Sladkorni baroni hočejo podražiti sladkor
Te dni je bila dokončno določena cena, ki jo morajo plačati sladkorne tovarne proizvajalcem sladkorne repe. Repa se plačuje proizvajalcem v dveh obrokih. Prvi obrok se mora plačati v enem mesecu po dobavi repe tvornicam, in sicer dobe takrat proizvajalci 16.5 Din za 100 kg. Drugi obrok pa se mora plačati do 1. marca. Takrat dobe proizvajalci plačano razliko med prvim plačilom in kočno ceno sladkorne repe. To določi posebna komisija na podlagi sladkorja, ki ga vsebuje repa. Letos je sladkorna repa posebno dobre kakovosti in ima do 15"/» sladkorja, to je za 1.5®/» do 2 % več ko lani. Zato so komisije ceno repi zvišale in bi morale sladkorne tvor-
nice plačati proizvajalcem od 21—24 Dh1 za 100 kg repe, dočirn so jim lani plačali samo 16 do 21 Din. Ker ima letos sladkorna repa več sladkorja, bi seveda tvornice proizvajale več sladkorja in s tem bi bila tudi plačana višja cena repe-
Preteklo nedeljo pa je bila v Beograda seja direktorjev sladkornih tvornic in na tej seji je bilo sklenjeno, da povišajo tvor nice ceno sladkorja za 30 par pri kg, >° sicer za grosiste. Kako se bo cena slad' korja povišala tudi v prodaji na drobno, se sladkornih tvornic ne tiče.
Tvornice utemeljujejo ta povišek cene z višjo odkupno ceno proizvajalcem' kar pa ne drži, ker se zaradi boljše k3' kovosti znižajo tudi proizvajalni stroški tvornic. V resnici bodo tvornice plačam proizvajalcem prav toliko ko lani. Nasprotno bi bilo edino utemeljeno, da s® cena sladkorja zniža, kadar je obrodil3 repa dobro.
Htodtotske in dteliške mcvUc
Rezervni častniki v zboru!
K otvoritvi vojaško strokovnih predavanj uspelo otvoritveno predavanje
Krasno
V četrtek zvečer je bilo v nabito polni dvorani prejšnjega kina Apolo letošnje otvoritveno predavanje iz strokovno vojaškega cikla, namenjeno mariborskim Rezervnim oficirjem. K predavanju so pri-rezervni častniki v krasnem številu 'a so dvorano dodobra zasedli. Prišli so Mi številni aktivni častniki in višji častmi, njim na čelu mestni poveljnik majorski general Milenko Milenkovič, ki )e v krasnih in toplo zajetih uvodnih iz-y3Janjih raztolmačil pomen takšnih vojaško strokovnih predavanj, ki se naj jih Mariborski rezervni častniki udeležujejo CIrn polnoštevilneje. Tudi je dodal nekaj jokovno strateških opazk k sedanji voj-M v Vzhodni Afriki ter podal nato be-
sedo predavatelju.
Kapetan I. ki. Lazar Kerečki je v pol-drugournih izvajanjih najpreje teoretično obdelal snov o obrambi ter nje glavnih elementih, to je ognju, zemlji in manevrom, nato pa v sijajno izvedeni taktično strateški rešitvi danega problema ob naši meji seznanil navzočne s tovrstnim praktičnim postopkom v obrambni akciji. Njegova izvajanja so navzočni sprejeli s toplim aplavzom, nakar je general Milenkovič v zaključnih prisrčnih besedah pozval rezervne častnike, da se v čim častnejšem številu in disciplinirano udeležujejo letošnjih poučnih predavanj iz vojaške stroke.
Torišče plemenitih src
K občnemu zboru sreskega odbora Rdečega križa — Bilanca človekoljubnega dela
je podal g. Emil Vodopivec. Sreski odbor je lani prispeval počitniški koloniji 14.000 din. Izdatki blagajne so bili približno za 10.000 Din večji kakor do-
V lovski sobi pri »Orlu« je bil sinoči Mni zbor sreskega odbora Rdečega
ki so se ga razen članstva udeležili Mi zastopniki krajevnih odborov RK er nekateri predstavniki drugih humanih Manizacij. Navzoč pa je bil tudi zastop-p banovinskega odbora RK gosp. dr. ^rejči. Občni zbor je otvoril in vodil Mdsednik sreskega odbora narodni po-Miec g. dr. Jančič, ki je uvodoma to-. J Pozdravil vse navzoče, nato pa podal Mrpno poročilo o delovanju sreskega Mx>ra Rdečega križa v preteklem po-s‘°vnem letu.
V svojem poročilu je med drugim po-Mej orisal pomen organizacije RK in ^razumevanje širokih plasti ljudstva za ^ človekoljubno organizacijo. Pri tej priliki je omenjal vse težave, ki jih je Mel sreski odbor pri ustanavljanju obeskih odborov RK na deželi kakor tudi ‘evilo pripadnikov Rdečega križa, katera glavni kader tvorijo državni usluž-
enci, dočim pogreša organizacija zani-Mpje naših industrijskih, trgovskih in Mdniških krogov, kakor tudi zanimanje Mvatnega nameščenstva.
.Nato je povzel besedo predsednik novskega odbora RK g. dr. K r e j č i, ki !e v stvarnih izvajanjih orisal globok ®°men in plemenito poslanstvo človeko-Mbne mednarodne organizacije Rdeče-1 križa. Zanimiva so bila njegova izva-Va o težavni službi Rdečega križa v JMi, in ob velikih katastrofah, ki prete Meštvu s poginom.
tNedila so poročila ostalih društvenih Mtcionarjev. Tajniško poročilo je podal djir. Zorjan. Sreski odbor šteje nad Članov, ki so povečini sami državni , Mžbenci. Preteklo poslovno leto je od-J3t Posvetil največjo skrb organizaciji ob Pskih odborov RK na deželi, ni pa imel 3 Mm zaželjenega uspeha. Področje mavrskega sreskega odbora RK je najve-v državi, saj štejeta oba sreza nad s0.000 prebivalcev. Odbor je doslej or-Mifciral devet občinskih odborov in Sem poverjeništev. Blagajniško poročilo
hodki, tako da je moral odbor načeti svoj rezervni sklad. O bolničarskih tečajih je poročal g. dr. Vrečko. Tečaj je uspešno dovršilo 23 za orožje nesposobnih obveznikov, ki so se izvežbali za sama-rijansko službo. Za Pomladke Rdečega križa, ki so organizirani na vseh mariborskih šolali, pa sta poročala g. Rav-t e r in upokojeni nadzornik g. Tom a-ž i č. Pomladek je poslal lani na morje 80 siromašnih, Okrepčila potrebnih otrok.
Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. Jančič, predsednik, primarij dr. Černič, podpredsednik, dr. Zorjan, tajnik, E. Vodopivec, blagajnik, podravnatelj Pfeifer II.
bo nastopila s. klasičnimi, plastičnimi rn s fantastičnimi plesnimi kompozicijami. Na klavirju jo spremlja komponist B. Ignatjev. Ves ostali program ruskega večera je sestavljen iz del ruskih komponistov. Sodeloval bo tudi pevski zbor »Jadrana« pod vodstvom prof. Ufealda Vrabca. Zbor bo pel ruske narodne pesmi. Nastopil bo tudi tenor zagrebške opere Anatol Manoševski, ki bo pel operne arije iz skladb Čajkovskega in Korza-kova. Spremljal ga bo naš domači mojster dr. Klasinc. Dr. Klasinc bo nastopil obenem tudi z odličnim čelistom prof. Šedlbauerjem iz Ptuja.
Predavanje za fotoamaterje
V dvorani Zadružne gospodarske banke je bilo sinoči predavanje o pravilni uporabi panhromatičnega foto materiala,
ki ga je priredil g. Branislav Ditš iz Zagreba. Zanimanje za to prireditev je bilo precej veliko in se je zbralo lepo število naših fotoamaterjev. Predavatelj je seznanil in tolmačil značaj in uporabnost panhromatičnega foto materiala ter o predpisanih razvijalcih za Gevaertov panhromatični material. Izvajanja gosp. Ditša so bila poučna, zlasti glede razvijanja in pravilnega snimanja slik. Predavanje je ponazorjevalo okoli 100 krasnih diapozitivov, iz katerih je bila jasno razvidna prednost panhromatičnega materiala, ki omogoča zares brezhibno sliko Predavatelj, ki je nedvomno strokovnjak na polju fotografije, je žel za svoja temeljita in poučna izvajanja toplo priznanje.
Tragika mariborskega izvoška
V včerajšnji številki smo poročali o tragični smrti znanega mariborskega iz-voščka 491etnega Konrada Pukla, ki so ga včeraj ob pol 12. našli obešenega v konjskem hlevu v Taborski ulici 49. Kakor znano, je bil Pukl v obupnih življenjskih razmerah. Lani jeseni je zažgal hlev v Jezdarski ulici ter se v gorečem hlevu obesil, toda plameni so vrv obžgali, Pukl ie telebnil na tla in urno stekel iz gorečega hleva. Pred meseci pa je Konrad
MO
733
Tekmovanje za prvenstvo LNP Jutri, v ne*Mjo 16. t. m. ob 15. uri na igrišču Železničarja, prvenstvena tekma
SK Železničar: SK Rapid
Ob 13*30 predtekma.	 Ob	vsakem vremenu S
blagajnik, dr. Vrečko delegat v banovinski odbor RK, šolski nadzornik Tomažič delegat v mestni ubožni svet. Odborniki-mestni župan dr. Juvan, bivši župan dr. LipokJ, sreska načelnika Popovič in dr. Štška. garnizionar M. Nikolič, kanonik Umek, šolski nadzornik Alt, mestni fizik dr. Novak, san. referent dr. Jurečko, gim. ravnatelj M. Mastnak, glavni urednik U. Kasper, Stenovec, Minarik, dr. Hribar, Ravter, gdč. Stupanova, župan Volk, šol. upravitelj Cvetko in dr. Bedjanič. Nadzorstvo tvorijo vpok. sreski načelnik dr. Senekovič, Z. dr. Ravnikova, ravnatelja Pogačnik in dr. Kovačec.
Zatem se je gospa Ivanka dr. Lipol-d o v a v prisrčnih besedah zahvalila odboru za ljubeznivo podporo Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju, šolski nadzornik Alt pa je naglašal pomen Rdečega križa za socialno vzgojo mladine.
primat v kraljevski igri
Četrto kolo tekmovanja ia šahovsko prvenstvo Maribora
Preložene partije pa se bodo odigrale v nedeljo dopoldne v kavarni »Central«.
^ ^ kavarni »Central« je bilo sinoči na-Mjevanje šahovskega turnirja, ki ga 'redj Mariborski šahovski klub za Tvenstvo Maribora, in sicer se je oddalo četrto kolo. Rezultati sinočnega »M so bili naslednji: Mešiček je premami ^obrilo, Lešnik Koniča, Kukovec Str-<lr{	pa	Perglerja. Partija Bien:
Lippai se je prekinila, dočim se parti-% , MmŠušter ni vršila ter se bo od-v Ma šele v nedeljo dopoldne. Stanje po ^ rt&m kolu je naslednje: Bien 3 (1), Ku-2 ^ec 3, Lippai 2 (2), Stupan 2 (1), Konič d.Mbkov 2, Mešiček 2, Šuster 1 in pol T^Hik 1 in pol, Pergler 1, Stemiša ^ D). Dobrila pol točke. Peto kolo ss
hr.QcMralo v torek 18. t. m., in sicer se ,°do
L7T srečali: Stupan:Mešiček, Dobrila: Sfe	Pergler:Bien,	Lešnik	:Šušter,
MiišacKonič in dr. LippauKuko^vec. —*
Maša Arsenjeva v Mariboru
Ruska matica, ki je bila ustanovljena lani tudi v Mariboru, pridno deluje. Kakor lani, bo mariborska Ruska matica tudi letos pripravila mariborski javnosti užitka poln kulturni ruski večer danes ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze in spodnji kazinski dvorani. Ruski ma tiči se je tokrat posrečilo pridobiti za sodelovanje tudi bivšo članico beograj skega Narodnega gledališča go. Mašo Arsenjevo, voditeljico lastne šole za ba let in plastiko v Dubrovniku. Ga. Arse-njeva si je v zadnjih letih pridobila ve lik sloves s svojimi turnejami po Dalmaciji, Bosni in Srbiji. Na ruskem večeru
Pukl sedel na zatožni klopi radi požiga in je bil obsojen na 7 mesecev zapora, pogojno. Konrad Pukl je svojčas živel v dobrih razmerah, saj je fijakarska obrt takrat uspevala. Toda od štirih kočij je prišel na eno samo. Vse to mu je šlo zelo k srcu in ko ni imel denarja, da bi se poročil, kar je zelo želel, se je začel baviti s samomorilnimi mislimi. Imel pa je nekajkrat smolo, ob včerajšnjem poizkusu pa vrv ni popustila. Mariborskega izvo-ščka Konrada Pukla so našli obešenega v njegovem hlevu.
V banovinsko službo je sprejet kot dnevničar zvaničnik pri banovinskem zdravilišču Rogaška Slatina Vinko Snoj.
Iz sodne službe. K sreskemu sodišču na Brdu je premeščen izprašani sodniški pripravnik Karel Košenina dosedaj pri okrožnem sodišču v Mariboru. I< sreskemu sodišču v Ptuj je premeščen Miro Skarabot, izprašani pripravnik pri tukajšnjem sreskem sodišču.
Danes ruski veier!
Začetek koncerta točno ob 20. uri Potem zabava z Jazz-om.
GRAJSKI KINO. Danes, soboto, krasen dunajski velefilm
»MARIJA BASKIRčEVA«
Glbvne vloge Lili Darvas, Hans Jaray. Pride »Žena za 1000 rubljev«.
Kino Union. Danes petek prekrasni film »Zaljubljenci«. Gustav Frbhlich m Renata Miiller po Gothejevem romanu Herman in Doroteja.
Iz zdravniške službe. Za uradnega zdravnika v banovinskem zdravilišču v Rogaški Slatini je imenovan dr. Rudolf Leskovar, za zdravnika združene zdravstvene občine Št. lij dr. Maksim Sevšek, za zdravnika združene zdravstvene občine Dobrovnik v Slov. Krajini pa dr. Jerko Goršič.
Od katastrske uprave v Mariboru je premeščen k finančni direkciji v Banjaluki višji katastrski inšpektor Vladimir Vitelj.
Bančni uradniki so zborovali. V dvorani Delavske zbornice je bil sinoči občni zbor podružnice Saveza bančnih in sorodnih nameščenskih poklicev, ki ga je vodil predsednik g. Senica. Sauezno cen
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 14 februarja, 5. razreda. 31. kola, so bHi
izžrebani sledeči dobitki:
Din 100.000: 98226 Din 80.000 : 86079 Din 40.000: U497 19165 Din 20.000: 16150
Din 10.000 : 3911 7614 13980 15204 23308 41435 58173 72328 76741 78084 80089 80577 83614 85999 91886 98900 Din 8000:	5l44	11797	25874	29771	31424
47026 52164	53951	7'46ll	82826	83614
Din 6000:	1346	10747	33199	39167	40374
48719 50836	51168	62707	68673	72094	72213
73592 81608	81939
Din 5000:	10307	20979	24290	38395	38697
39549 40767	42559	57897	62157	63636	66539
72338 73240	75a50	77967	87413	96666
Din .3000 :	5107	6106	8396	9586	11433
12197 18923	21597	22684	26750	33702	35209
37252 37280.	.39420	53313	55599	64651	66241
74619 78151	95518
Din 2000:	2437	3384	.3935	13284	14167
16569 17372	18919	25438	33989	34785	38616
40524 46264	47684	50542	54627	55187	577.32
59447 65832	70797	73512	76239	78667	79151
86376 87746	9.3982	94250	96108	98314	99419
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor,
___________Gosposka	ulica_____________25.__________
UdettJdei
v palači GRAJSKEGA KIMA
tvrdke	645
% Hovak-fHmi&n
Koroška c. 8, Vetrinjska ul. 9.
tralo v Zagrebu je zastopal g. Martinek, Ljubljansko pa g. Vrančič. Tajniško poročilo je podal g. Godnik. Iz njegovega poročila je bil razviden, v lanskem poslovnem letu lep porast članstva. V podružnici je organiziranih 97 članov. Bla-gainiško poročilo je podal g. Kurnik. Sledila so nato poročila o pokojninskem in blniškem zavarvanju nameščencev. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: Franc Bezjak, Rudi Senica, Marjan Godnik, Oton Vreča, Vlado Vrtovec, Drago Senica, Tomislav Viskanič, in Via dimir Mesinger; v nadzorni odbor pa Josip Bratož. Viktor Giegja in Stane Koprl.
Drevi v gledališču premiera operete »Ples v Savoyu«. »Ples v Savoyu« je med najboljšimi sodobnimi operetami ih tako v pevskem, orkestralnem, kot tudi v vsebinskem oziru odgovarja zahtevam sodobnega okusa v največji meri. S svojimi, danes že kar popolarnimi situacijami bo ta opereta brez dvoma osvojila tudi mariborsko občinstvo, posebno še, ker gled. uprava ni štediia s sredstvi, da pripravi res dostojno uprizoritev. Režiser je A. Harastovič. ki je naštudiral tudi šte vilne plesne aranžmane.
Na dobro rejo! Zbujati zanimanje za gojitev in varstvo domačih in tujih živali, skrbeti za strokovno izobrazbo članov potom predavanj, društvenega glasila in knjižnice, dajati članom prezplač-no nasvete o pogledu reje in vnovčeva-nja živali, in deliti živali svojim članom. Prirejati društvene razstave športnih in pasemskih živali ter potrebščin, ki se ocenijo event. tudi nagradijo. Vse to je naloga društva »Rejcev malih živali«, ki se ustanavlja tudi v Mariboru in katerega ustanovni sestanek bo jutri v Narodnem domu. V omenjenem društvu se lahko udejstvujejo vsi. ki se pečajo z rejo kanarčkov, golobov, kuncev, kokoši, ovc, koz, fazanov, psov in ostalih malih živali. Na dcbro rejo!	,
Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Albaneževa lekarna. jutri v nedeljo pa Minafikova in Savostova.
Vremenske zadeve. Vedno boli oblačno. Možnost, da 1» snežilo, temperatura bo najbrže padla. Tako pravi dunajska vremenska napoved. _________
jtauoiniaiieje CMD
Stran 3.
Marfliorski »V e cef mi It« Julra
,V Marifioru. dne 15. II-
Predavanje v francoskem krožku
V torek 11. t. m. je predavala v francoskem krožku gospa K. D’Akaro o francoskih vplivih na prosvetni in politični razvoj predvojne Rusije. V kratkem pregledu najstarše ruske zgodovine je pokazala predavateljica, kako je bila Rusija do 11. stoletja povsem pod vplivom Carigrada. Toda že v 11. stoletju išče Ivan Modri stikov s Francijo in hoče celo poročiti svojo hčer Ano s Henrikom I. Notranji nemiri in mongolska poplava prekinejo te prve poizkuse. Šele v reformah Petra Velikega, ki je na svojih potovanjih tudi sam bival v Franciji, se uveljavi zopet vpliv francoske kulture. Elizabeta, hči Petra Velikega, že uvede francoščino kot dvorni in diplomatski jezik in pospešuje razvoj umetnosti, posebno arhitekture, pod francoskim vplivom. Svoj največji razmah pa doseže francoska kultura v Rusiji pod vlado Katarine II., ki posnema v svoji presto-lici in svojih gradovih sijaj in razkošnost francoskega dvora; ki pa tudi stalno do-
pisuje s francoskimi enciklopedisti. Mon-tesquieu, Rousseau in Diderot ji dajo glavne ideje za njene pravne, vzgojne in literarne reforme, Racine, Corneille in Moliere' se igrajo na dvoru in v gradovih velikašev, francoski arhitekti gradijo ■Peterhof po vzorcu versajskega gradu, francoski kipar Falconnet ustvari znani kip Petra Velikega, francoski emigranti vzgajajo mladino ruskih vojnih šol in kolonizirajo južno Rusijo. Po Napoleonovih vojnah je francoščina tako razširjena, da v višjih krogih popolnoma izpodrine ruščino, kar izzove odpor zadevnih ruskih književnikov. Toda še v celem 19. stoletju, tja do svetovne vojne, ostanejo stiki med Francijo in Rusijo tako mnogovrstni in plodonosni kakor redko kedaj med dvema narodoma.
Vse to je podala gospa D' Akaro v več kot enournem, vzornem francoskem govoru, ki mu je sledilo občinstvo z občudovanjem in napeto pozornostjo.
Zsodba o izginulih 36 jurčkih
Pred sodniki mariborskega malega kazenskega senata je danes dopoldne sedela na zatožni klopi 35 letna kuharica Leo-poldina Buchmanova iz Kramarovcev, ki jo ie državni tožilec obtožil, da je svojemu gospodarju Viktorju Voglerju v Cankovi ukradla .36.000 dinarjev. Vso tatinsko zadevo slika obtožnica takole: Leopoldina Buchmanova je že 4 leta poročena, v tem času pa jc bil njen mož pri vojakih. Da ne bi bila sama doma, je šla v službo, in sicer kot kuharica h gostilničarju Viktorju Voglerju v Cankovi. Omenjeni posestnik je trgoval tudi z žitom in je imel radi tega velik denarni promet. Denar je imel običajno spravljen v železni blagajni, ker pa ni imel vedno časa blagajne odpirati in zapirati, je imel denar tudi v miznici, ki se nahaja v privatni pisarni. Nekako meseca junija 1935 pa je Vogler opazil, da mu izginja iz miznice v privatni pisarni — bil je namreč tudi predsednik občine — denar. Ker je imel Buchmanovo za jako pošte-
no, ji je to svoje opazovanje sporočil ter ji naročil, naj pazi na druge uslužbence. Toda tudi to je liilo zaman, denar je še vedno izginjal in sicer v zneskih od 100 do -100 dinarjev. Dne 3. decembra 1935 pa je izginil tisočak in je Vogler takoj osumil tatvine Buchmanove. ki je čistila pisarno. Ko je Buchmanova čutila, da jo gospodar osumi, je prinesla tisočak ter dejala, da ga je našla. Gospodar jo je seveda takoj ostro prijel ter mu je Buchmanova končno priznala, da mu je ukradla zneske do 50 dinarjev; miznico da je odprla s ključem, ki odpira njen kovčeg. Tudi je končno vrnila gospodarju Voglarju 22.500 dinarjev, za 12.500 dinarjev pa mu je dala zadolžnico, ki ji jo je sopodpisal tudi njen mož.
Pri današnji obravnavi je Buchmanova priznala, da je ukradla svojemu gospo-j darju Voglerju le okoli (8000 dinarjev, za ostali znesek pa ne ve, kje da je.
Razprava ob času poročila še traja.
V gostilni Krempl, fureš itd., izborna
vina.
Obrtna razstava v Mariboru se bo
v tekočem letu vršila. Glavni razstavni odbor je že določen. Obrt, trgovina in industrija, kakor tudi vsa širša javnost, se na to velevažno prireditev opozarja. — Odbor.
Drevi pohitite vsi na pustno rajanje
pevskega odseka »Drave« h Grmeku v Studencih.
Restavracija Trije ribniki J. Kliček purani, domače klobase dobra vina, sveže pivo.
Gostilna Mautner v soboto in nedeljo
pojedina klobas.
Halo! Halo! Kam 15. februarja 1936?
Delavska godba tovarne Ehrlich priredi, dne 15. II. v vseh prostorih gostilne Renčelj na Pobrežju veliko maškerado. Redni in podporni člani, kakor tudi prijatelji društva prisrčno vabljeni, vstop prost. Začetek ob 19. uri zvečer. Odbor!
Gašpurja so obsodili. Kakor smo že včeraj poročali, se je vršila proti vlomilcu v poslovne prostore tvrdke Zupanc v Aškerčevi ulici Ivanu Gašpurju ter njegovemu pomagaču Hermanu Tropu razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem. Senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Tombak, je Gašpurja obsodil na dve leti robije ter triletno, izgubo .častnih državljanskih pravic, Tropa pa na deset mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo od dveh let.
V zlato svobodo. Danes zjutraj so pripeljali v dolgi procesiji na policijo 53 kaznjencev, ki se jim je zopet zasmejala zlata svoboda in so jih izpustili na pogojni dopust. Med njimi je mnogo težkih zločincev. Z malo izjemo so skoraj sami u-bijalci; le neznatno število je tatov in goljufov. Med odpuščenci je tudi znani
REPERTOAR.
Sobota, 15. februarja ob 20. uri: »Ples' Savoyu. Premiera.
Nedelja, 16. februarja ob 15. uri: »lra,1‘ ka«i Zn.žane cene. Ob 20. uri »Majda*’ Globoko znižane cene.
Ponedeljek, 17. februarja: Zaprto. Torek, 18. februarja ob 20. uri: »Ples ' Savoyu«. Red C.
V nedeljo dve predstavi po znižal cenah. Popoldue ob 15. uri ponove »Trafiko«. To je učinkovita in zabavna veseloigra, ki jo je napisal mnogo igrani dramatik L. Bus Pekete in ki žanje povso velike uspehe. — Zvečer uprizore KoZj* novo opereto »Majda«. Tega uajprivlafi’ tiejšega dela dosedanje glasbene sezofle zdaj del j časa niso uprizorili in bo to to; rej prva ponovitev po več tednih. — Pfl obeh predstavah veljajo znižane cene.
vlomilec v Petelnovo trgovino, kjer ;e odnesel za preko 40.000 dinarjev ur 13 zlatnine. Po natančnem popisu in fotožfa firanju jih bodo odpremili v domovins«e
občine.
Žrtev groznega uboja na državne® mostu, Terezijo Konradovo, so pokopa1 včeraj popoldne na mestnem pokopališč na Pobrežju ob ogromni udeležbi. V P0-! slednje slovo ji je pekovski pevski zb°! j pod vodstvom zborovodje Rakože odPe [ turobno žalostinko.
Hazarderja. Zaradi hazardne igre VIlS' ki mariborski gostilni sta bila včeraj noldne aretirana Eman 1. in Šaban P’ Perilo kradejo. Karlu Jakobu v Fraff. kopanovi ulici je neznani storilec vče$ ukadel s podstvrešia več kosov perila, * se je tam sušilo.
. -	-v	~tr
Zveza vpokojenih častnikov, vojaških uradnikov njih vdov in sirot v Mariboru. Letni občni zbor se vrši dne 23. febr. 1936 ob 10. -uri v dvorani Nabavljalne zadruge državnih nameščencev na Rotovškem trgu.
Obisk iz Anglije. Angleški krožek v Mariboru vabi vse svoje člane in vse prijatelje angleškega jezika na prijateljski sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 17. tm. ob 20. uri v lovski sobi pri Orlu, kjer bo Mrs. Ethel Le\vis, ki prihaja iz Londona, recitirala in pela angleške narodne pesmi. Ne zamudite tc izredne pri-Jike! Vstopnine ni!
Redna letna skupščina. Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru sklicuje v ponedeljek, dne 17. februarja 1936 ob 19. uri v prostorih Gambrinove dvorane v Mariboru svojo redno letno skupščino, kar se teni potom cenj. mojstri in mojstrinje oziroma članstvo gorajšnega združenja vabi in naproša ločne in sigurne udeležbe.
Danes zvečer gremo vsi na Primorski ples v Narodni dom. Ples se začne točno ob 9. uri. Dolžnost rojakov iz Primorja in prijateljev našega društva je, da se plesa udeležijo. Dobiček je namenjen za revne emigrante. — Nanos.
Tradicionalno otroško rajanje SSK Maribora bo letos v soboto, 22. t. m. ob 15. uri v spodnji dvorani Kazine, na<kar že danes opozarjamo.
Kolesarski klub »Perun«, sekcija Tezno. priredi pustno veselico danes zvečer v prostorih gostilne Barič. Prijatelji »Peruna« dobrodošli.
Nedeljski izlet v avtokarom na Semmering! V krasoto zimske pokrajine na Semmeringu nas povede Putnikov avto-kar v nedeljo, dne 23. t. m. Odhod od hotela »Orel« ob 5.30, povratek s Semmeringa ob 18. uri. Vozna cena Din 190. Prijave sprejema potovalna pisarna Pltrtnik v Mariboru in Celju.
Opozarjamo cenjeno občinstvo na krasno urejeno izfložibo pomladanskih damskih plaščev tvrdke Maoun, Gosposka ulica.
Slov. Bistrica. Naše Sokolsko društvo pridno dokončuje priprave za veliki maskirani in kostumirani ples, ki bode v soboto. zvečer, dne 22. februarja 1936 v vseh prostorih Okrajne hranilnice. Za to prireditev vlada veliko zanimanje ne samo pri Sokolih, nego tudi pri vseh drugih meščanih. Mnogo jih je do sedaj prijavljenih tudi iz bližje in daljne okolice, kar pomeni, da bo ta prireditev letos na vrhuncu. Igral bo dobro znani akademski jazz iz Maribora. Za dobro kaplico z naših priznanih vinogradov jc preskrbljeno, isto tako je tudi kuhinja v najboljših rokah. Razen izbornih mask, ki bodo nagrajene bomo imeli priliko videti najrazličnejše narodne nošnje. Pravijo da nas bo obiskal tudi »Bodljakavi jež« s svojim duhovitim humorom. Vsi, ki se žele en večer dobro in neprisiljeno zabavati so. vabljeni in dobro došli. Ob 12. uri bodo razdeljene nagrade najlepši in najoriginalnejši maski in kostimu.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru. Obrtništvo Maribora vabi vse tovariše in prijatelje obrtništva na svoj družabni večer s plesom, ki se vrši v soboto. 15. februarja t. 1. v Zadružni gospodarski banki v Mairboru, Aleksandrova cesta. Začetek ob 20. uri. Cisti dobiček j£ namenjen za ustanovitev Obrtniškega doma.
Rdeči križ Radvanje ima svoj občni zbor v soboto ob 19. uri. Člani in prijatelji Rdečega križa pridite polnoštevilno! Odbor.
Od danes nova salonska godba z odlično pjevačico solistko v »Grajski kleti«.
Veseli pustni prizori v prid Počitniškega doma Kraljice Marije na Pohorju. Na pustno nedeljo, dne 23. t. m. priredi Mariborsko slov. žensko društvo s prijazno pomočjo naših dekliških narodnih in meščanskih šol v Narodnem gledališču v Mariboru vesel pustni popoldan za našo mladino. Vršili se bodo razni zabavni nastopi s petjem, plesi in deklamacijami. Sodelujejo tudi mali harmonikarji. Opo zarjamo že danes stariše na to mladinsko prireditev. Žensko društvo.
$msm Mmfkdi
Zaščita stanovanjskih najemnikov!
Beseda povodom nedeljske konference stanovanjski najemnikov v Zagrebu
oddal od svojih dohodkov za najemnin11' Vprašanje zaščite stanovanjskih najerf nikov, ki tvorijo največji odstotek Pre' bivalstva. ni prav nič manj važno, kako* zaščita kmeta in drugih slojev prebiva1' stva. Zaščita najemnikov je v intere^ celote, ki danes vsled nesorazmerno vl' šokih najemnin trpi samo škodo. Z oiflej jitvijo višine najemnin bo pretežni “e‘ prebivalstva lahko postal boljši konsU' ment, ker bodo dohodki najemnika komerno razdeljeni na vse življenjs*4 potrebščine. Z zaščito najemnikov bi ^ pospešil proces urejevanja prilik v v? šem gospodarstvu in njegovo oživljaj’ ker bi večji del dohodkov posameznik0^ ki so danes umrtvičeni, prešel v gosPr darstvo.	v
Tako prof. Katunarič! Ima gotovo rmiogočem prav, dasi bi velik del hi^ posestnikov danes z ozirom na ogro«1^' obremenitev hišne posesti z državnimi^ samoupravnimi (in še raznimi drugh111^ dajatvami vedel zapeti tudi še svojo P sem. Gotovo so vse obsodbe vredni hišni posestniki, ki domnevajo, da rajo doseči amortizacijo v hišo vložc^ ga kapitala že v 5 do 10 letih, mesto . kakor so to delali od nekdaj solidni I1*5 posestniki — v 15, 20 ali 25 letih.
Še na eno okolnost pa moram gled nedeljski konferenci resnici na ( bo opozoriti: ni še minilo četvero kar je takratni minister scijalne polit1, _ g. Pucelj predložil Narodnemu predste ništvu nov zakonski načrt o pobijaj draginje. Skupščinski odsek, ki je n*c0 pretresal, je vnesel v načrt tudi P°s. točko glede zaščite stanovanjskih nikov in je tako predelani zakonski 11
A 1
Jutri 16. t. m. se bo sestala v Zagrebu konferenca zastopnikov vseh organizacij stanovanjskih najemnikov iz cele države. Konferenca bi se bila morala vršiti že v času zadnjih božičnih praznikov, pa .ie bila odložena.
Predsednik Zveze društev stanovanjskih najemnikov kraljevine Jugoslavije, prof. Marin Katunarič jz Splita, ki je konferenco sklical, je povodom sklicanja podal zanimivo izjavo o gledanju stanovanjskih najemnikov na stanovanjsko vprašanje. Stanovanjski najemniki so po ogromni večini državni in zasebni nameščenci ter slabše situirani mali obrtniki in trgovci. Vs ti .so danes v težkem položaju, se morajo povečini posluževati stanovanj v tujih hišah in plačevati še vedno razmeroma visoke najemnine, ki požro v premnogih slučajih tretjino in celo polovico plače. Tako baš ti rnateri-jelno najšibkejši sloji doprinašajo največje žrtve za skupnost. Ako bi bile cene stanovanj v takšnem razmerju s plačami. da bi posameznik samo šestino svojih dohodkov dal za najemnino, bi mu bilo z ostankom mogoče kriti tudi ostale potrebe. Danes pa ogromna večina najemnikov tega ne zmore, nima sredstev za najnujnejše potrebe, ker previsoke najemnine — previsoke v razmerju z dohodki! — onemogočajo ravnotežje v gospodarstvu ter rodbin in slabe gospodarsko cele sloje našega prebivalstva. Zakaj zmanjšana kupna moč teh rodbin naravno upliva tudi na splošne gospodarske prilike. Posledica tega je, da oni sloji naroda, ki bi sicer mogli dajati denar v promet in tako oživljati gospodarski stroj vedno z novo krvjo, proti svoji ■volji še bolj zmanjšujejo promet in delo, ker morajo levji del svojih prejemkov dajati za najemnine. Treba torej iskati načina, da se odstrani zlo, ki obstoja v pretirani višini najemnin v razmerju z dohodki ogromne večine stanovanjskih najemnikov.
Zato bodo odposlanci društev stanovanjskih najemnikov na nedeljski konferenci v Zagrebu iskali načine in poti, kako bi bilo mogoče tudi stanovanjske najemnike zaščititi ^zakonom, ki naj bi odredil vsoto, katero bo najemnik lahko1
črt predložil plenumu skupščine.
delu so bile zopet gotove tajne si_le; ^ so tudi dosegle, da je zalkon izg'111 dnevnega reda in vkljub ponovnim vP1’ šanjem in zahtevam, da se zakon P°wj, vi na dnevni red, se to ni zgodilo- ™ nistrstvo socijalne politike je na zadev vprašanja molčalo ko grob. To sem srl..f) tral za potrebno povedati v ilustrac prilik in dogodkov, kadar gre za za^Jl, gospodarsko šibkejših slojev lU,r Upam, da bo tokrat drugače!
L. J. B
h$uMjei*a s§w
Kriminalna z sr o d b a.
II.
»Kaj pravite na to?«
»Glede obeska? No, da je bil pač do-v°lj dragocen, da bi marsikoga zapeljal v skušnjavo. Krasen dijamant svetle rožnate barve s tenko modro progo po sredi.«
»Že zopet se oddaljujete. Bodite previdni!«
Lestrova se ozre v sobesednika. »Zdaj razumem. Vi mislite, da sem jaz ukradel dragotino?«
»Seveda!«
»Res moje sumljivo vedenje tisto noč, Pa moji dolgovi pri kartah ...«
»Ki tvorijo le majhen del vaših ostalih dolgov!«
»Točno! Aha, zdaj razumem..Vi in vaš Golčeči prijatelj, za menoj sta ... oprode .. - tatova juvelov, morda celo čla-jte širokorazpredene tatinske organ zaci-!e- Vaš izborni nadziralni sistem je brez
Mariborski »Večerni k« Jutra
———MIIL M
dvoma v skladu z vašo metodo. Ono noč ste si hoteli prisvojiti orgije, imeli ste ga takorekoč že v žepu in vas je razjarilo, ko ste videli, da ni nič z njim. Zdaj vem, zakaj ste me tako nenadeno posetili in se potrudili preiskati moje skromno stanovanje. Zal vam moram priznati, da nisem jaz vzel grofičinega obeska, in tudi nimam pojma, kdo ga naj bi ukradel.«
»Lažete!«
»Ne.«
»V vašem stanovanju nismo našli dija-manta. Opazovali smo vas že od nedelje in smo prepričani, da ga niste dali iz rok. Torej ga morate še imeti.«
»Ne.«
»Svetujem vam, da te besede ne ponovite več!«
Lestrova jo je baš hotel ponoviti, a se je pravočasno previdno premislil.
»Pretehtajte dobro,« nadaljuje mož s krinko, »dam vam deset minut na razpolago. če po preteku tega roka ne dobim dijamanta, pritisnem na petelina.«
»Uverjen sem,« odvrne Lestrova, »da mislite resno.« Zazeblo ga je po hrbtu.
Kaj naj storiti? Lestrova se nagne nazaj in zapre oči.
Deset minut življenja še! Natančno čez
deset minut bo iz ozke cevke planila smrtonosna krogla in njegovo življenje bo ugasnilo kakor sveča.
Giuseppe Lestrova si je bil popolnoma v svesti svojega obupnega položaja. Dejal je sam pri sebi:
»če jima izročim dijamant, si rešim življenje. Ali dijamanta nimam. Ga sploh nisem nikdar imel.
Preostaja mi ♦ torej le, da ga najdem. To pa ne bo baš lahko. Spreten dedektiv bi mu morda prišel na sled, a ne v desetih minutah. Potreboval bi v to deset dni, morda deset tednov. Jaz imam na razpolago le deset minut — in še teh ne več. Kdo izmed gostov bi utegnil biti — stoj! Srečna misel mi je šinila v glavo!« Lestrova se zamisli. ■
»Še pčt minut!« javlja neizprosni glas.
Lestrova ga ne čuje. Možgani mu delujejo z intenzivnostjo kakor še nikdar v življenju.
»Tri minute!«
Lestrova zgane ustnice, a nobena beseda se ne izvije iz njih.
»Dve!« *
»Takoj.« zamrmra Lestrova, »takoj ga dobim!«
»Ena minuta!«
Lestrova odpre oči. »Nikar se ne razburjajte,« odvrne mirno. »Dijamant boste dobili; zdi se mi, da že vem, kdo ga je ukradel.«
»Prokleti norec, mislite, da naju boste na ta način prevarili?«
»Nimam namena varati vas. Dijamant boste dobili, dobili ga boste, predno boste ostavili to sobo. Tako se je glasil vaš pogoj, ne? Streljate če hočete, a prej me poslušajte!«
Moža s krinko se pogledata.
»Mislite, da se tam dal ustreliti radi dijamanta, ki ga imam?« nadaljuje Lestrova. »Poslušajte! Tisto noč se je nekaj dogodilo, kar je ušlo pozornosti vašega opazovalca. Namreč to-le: Ko sem šel po balkonu, sem z nogo zadel ob trd predmet. Bilo je natančno pred vrati grofičinega budoarja. Pobral sem: bila je navadna brezova pipa, še gorka. Ta pipa je, tu na mizi leži. Dovolite mi, da si jo pobliže ogledam.«
(Se nadaljuje.)
lista fttnti hlln
«9
fl
m svete
Drobne in debete o zakonu
Brž se poroči in se počasi kesaj. (An-Sleška.)
Kdor živi brez žene, je brez pomoči, ^ez veselja. (Hebrejska.)
Veliko skrbi ima oženjeni, več skrbi pa samcati. (Finska.)
Poroka mora biti pogreb egoizma, ako ''očeta dva človeka biti srečna. (Nemška.)
Poroka je pot v nebesa ali pa v pekel. pot vodi skozi vice. (Nemška.)
I^obro je. pozno ali pa nikdar se 'poročiti. (Angleška.)
„ Komur se predobro srodi, da naj vzame *eno. (Nemška.)
Poročeni mož — ptiček v kletki. (Ber-2a maska.)
| Sam biti, človeku ne pristoja. (Češka.)
Oglej si dobro mater, poroči pa hčerjo. (Madžarska.)
Zakon je grad. (Angleška.) v Mož brez žene je kakor tovorno živin-Ce brez tovora. (Beneška.)
Prenagljena poroka redko dobro izpade. (Nemška.)
V uredništvu.
»Gospod urednik, ste mogli kaj upo-rabiti, kar sem vam poslal?«
»Da.«
»Kaj pa?«
»Znamk'; za odgovor!«
Mvite
Planinski ples!
Ne samo Ljubljana in Maribor, ki sta imela svoja planinska plesa sijajno obiskana, temveč tudi Slovenje-Bistričani smo se postavili s svojim običajnim planinskim plesom. Bila je to lepa prireditev. V nabiti polni dvorani okrajne hranilnice 'smo morali mobilizirati vse mize in stole celo iz sosednjih gostiln, da smo lahko postregli gostom. Bilo je dosti ob- j iskovalcev iz bližne ter daline okolice. Redkokdaj je bila dvorana okrajne hranilnice tako nabito polna kakor v soboto, vendar gostje, v kolikor se čuje. niso bili tako zadovoljni kot bi lahko bili. ako bi se^ veselični odbor potrudil, da jim postreže kakor bi bilo treba. Svetovali bi gospodom prirediteljem, da v drugič za tako prireditev kakor je planinski ples, izbere boljšo godbo, katera se zaveda, da mora nuditi, pri taki prireditvi res užitek tudi v glasbenem smislu. Da bo prišel vsak plesalec na svoj račun, naj se v bodoče napravi plesni spored, na ta jia-čin bodo odpravljene vse neprijetnosti med plesalci, godbeniki ter prireditelji.. Navajeni smo bili, da se je na planinskem plesu vedno točilo dobro Attemsovo vino, a tokrat to ni bilo. Opazili smo, da so gotovi boljši gostje, ki so dokaj pozno prišli, kaj kmalu odšfc. So to oni. ki so 'bili vsaktf leto do jutrnih ur. Vendar
moramo priznati, da je bila prireditev za naše razmere vendar dosti lepa in naj-brže tudi v finančnem pogledu zadovoljiv
h Mesmške deške
Siiajno uspela gasilska prireditev. Preteklo nedeljo jc priredila agilna pesniška Prostovoljna gasilska četa v Likavčevi gostilni sijajno uspelo gasilsko veselico, ki so se je mimo številnih gasilcev udeležili tudi mnogi odličniki iz Maribora, med njimi upokojeni sreski načelnik g. dr. Senekovič, mariborski garnizionar podpolkovnik g. Nikolič in drugi, kakor tudi predsednik trojiške gasilske čete g. Golob, predsednik marješke čete g. Sike r in predsednik jakobske gasilske čete g. Ketiš. Gasilska prireditev je moralno in gmotno dobro uspela, kar je v glavnem zasluga predsednika domače gasilske čete in župnega staroste g. Srečka Kranjca. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega' gasilskega orodja in bi take prireditve bile priporočljive tudi za druge gasilske čete. Tudi se na takih prireditvah utrdi medsebojno tovarištvo. ki je nuino potrebno našim gasilcem zlasti ob severni meji.
katerega spadajo občine Marenberg, Brezno, Muta, Vuzenica, Vuhred, Ribnica pokadili raznega tobaka v vrednosti od 1,859.128.25 Din. Poleg tega pa so uporabili za 56.580 Din cigaretnega papirja*
Rubeži in dražbe. Statistika izkazuje v preteklem letu 2507 rubež in 1429 dražb. Če pogledamo te številke, vidimo, da je skoraj bila pri vsaki hiši ali dražba ali rubež. Naši financarji so torej imeli obila dela.
Marenberg ima 698 volilnih upravičencev. Te dni je sresko sodišče potrdilo 'nove volilne imenike, ki so jih spopol-nili in ki izkazujejo 698 volilnih upravičencev.
Osebne vesti. Premeščen je kanclist tukajšnjega sreskega sodišča g. Jakob Kandrič okrožnemu sodišču v Maribor-Gospod Kandrič je bil vesten in toče« pri svojem delu ter navdušen Sokol. Njegova zasluga je, da je z drugimi brati mnogo pripomogel k ustanovitvi sokolskega odra. Sodeloval je tudi kot blagajnik v narodno-obrambnem odboru ter dolga leta kot odbornik. Z njim bo ma-renberški Sokol izgubil pravega, delavnega in iskrenega brata. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo uspeha. — K tukajšnjemu sreskemu sodišču pa je premeščen gosp. Josip Horvat iz Kostanjevice.
Skoro dva milijona v zrak. V letu 1935	17. februarja bo v Marenbergu zopet
so v marenberškem sodnem okraju, v uradoval gospod sreski načelnik.
Mali ml asi
Razno
POZOR!
‘aDetniška dela brez konku-rsnce in solidno pri Ferdu viharju. Vetrinjska 26.	74
lOS liCtiV IN DKUCi
^.°nces eiektrotehnnično do jetie. Maribor. Slovenska ■ 16, tel. 27—56 Izpeljuje slektroiristalaciie stanovanjski*1	vi! Gospodarskih
'oiektov zaloga motoriev 'estencev svetilk, elektroin-talacijskega blaga oo kon ih cenah	______
OGLEJTE Sl
Ustavljene stanovanjske fedmete v palači Grajskega
ki
na. N o v a k, Vetrinjska 7.
646
J^j^ka
&ALO! prvovrstno be-
Ij,	LO	VINO
er Din 6,— in 8.—, pritua mitomorčan liter Din 10.—, -sanje in domače kranjske ‘Obasc priporoča Ana Pliber-ti • bufet. Studenci, Kralja -clra cesta 51,	720
v PEPCA KUDROVA
i,. gostilni »Pri Savinjčanki« rrankopanovi ulici ie spet oknravila svojim gostom klnh Po^dino domačih (.'“pas, pustnih kroiov in
ten,CCt0v' Vse to zal'jete po-Urm Z- izvrstno kapljico. 1’udi maca godba bo vmes svi-‘a» da bo tek boljši. 770
JEDILNE IN SPALNE SOBE
sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
Prodam
Posest
ENODRUŽINSKO HIŠO
z vrtom, kopalnico itd. v Mariboru, Erjavčeva 12, dam v najem s 15. marcem. Pisati na. Baš, Ljubljana, Langusova ulica 11.	722
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
ELEKTRIČNI VRTALNI
ROČNI STROJ
do 20 mm. sveder in težki vrtalni stroj v dobrem staniu naprodaj. Vpraša se pri elek-trodclavnici Ciček. Vodmkov trg 3.	704
Prodam ugodno
AVTO »FORD«
limuzino. Ogled v hord-delavnici.	136
ZA NEVESTE!
Posteljne odeje, posteljno pe rilo. pernice, zglavnike, puli in perje najcenejše samo v specijalni trgovini A. Štuhec, Stolna 5.____________
"hrastovo jedilnico
takoj poceni prodam. Vrba-nova ul. 6-1.	746
IZVRSTNO VINO
od 5 litrov naprej a Din 7.-—, M. Derniač. Meljski hrib 33. .753
HIŠA Z NJIVO
in sadonosnikom, tričetrt orala, se da v najem. Franc Perc, Zgornje Radvanje.	711
HIŠA v STUDENCIH
3 sobe. kuhinja, velik vrt, na prodaj. Potrebne gotovine Din 38.500.—. Pojasnila da sRuda«. Frankopanova ul. 10 744
PRODAM KTAVBENO PARCELO
v najlepši legi pri parku. Ponudbe pod »Sončna lega« na upravo lista.	737
POSESTVICE
dvosobno hiša v Hočah, na mesečne obroke Din 3U0,—. Družinske hiše . pri Mariboru od 10.000; Vile, obrestonosne liiše od 70.000 Din dalje; Posestvo, mlin. 12 oralov vseh kultur Slovenske gorice, Din 25.000 in druga posestva, kmetije vseh velikosti. Gostilne, kavarne, tovarno prodaja posredovalnica Maribor. Slovenska ulica 26.	741
Prodam
ENODRUŽINSKO HIŠO
blizu šole. Pobrežje, Gajeva ulica 5 pri Mariboru. 73l
LEPA NOVOZGRADBA
3 sobe, kuhinja, vrt, 50,000 Din. Viia na periferiii, kuhinja, vrt, 2500 m-. 85/*)0 Dm. Obrestonosna hiša, centrum, 9 strank. 200.000. Moderna novozgradba z trg. loka oni in gostilno, več stanovanj, v industrijskem kraju, 240.000. Posestvo, tri orali. velika hiša. pri mestu 38.000. Posredovalnica »Rapid«,. Gosposka ul. 28. __	748
DVONADSTROPNA hiša ob Jadranu, v najlepšem kraju letovišča, restavracija,
kavarna. 11 sob. veliki vrt :n pritikline. Din 270,000.
Nova hiša z gostilno pri Zagrebu, 90.000. Posestvo. 89 oralov. 180.000. Nova zgradba, 6 sob. 4 kuhinje, vrt, pe-riterija, 90/X)0. Posredovalnica Ivan GODINA. Aleksandrova 30.	749
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddam. Tattenbachova ulica 19-1. vrata 5.	727
SOBA
s posebnim vhodom, v bližini koroškega kolodvora, se takoj odda. Vprašati od 13. do 16. ure Puškinova 11-1.	713
ODDAM PRAZNO SOBO
v visokem pritličju v centru eni osebi. Naslov v upravi »Večernika-.	733
Oddam takoj lepo
OPREMLJENO SOBO
eventuelno z izborno hrano. Tomšičev drevored 5.	739
SOBO
opremljeno, solnčnu, poseben vhod, oddam stalnemu nameščencu ali vpokojencu. Stri
MANJŠE STANOVANJE
z vrtom, na čednem posestvu v bližini mesta oddam s L marcem v najem. Ponudbe
tarjeva ulica 5, prvo nadstr. pod »Krčevina 300« na upravo ^	740	j »Večernika«.	723
OPREMUENOSOBO ENOSOBNO STANOVANJE
s^ posebnim	vhodom oddam,	oddam mirni stranki. Pobrež-
KoroSka 27.	”57	.	je, Cankarjeva 32.	742
. Udobno, opremljeno j ODDAAt GOSPODU
SOBO	: sobo z dobro domačo hrano
čisto, oddam	v	vili. Koroška	(tedensko Din 100,—).	Vrba-
cesta 99._______________758	nova ulica 6. vrata 2,	dvo-
OPREMLJENO SOBO	j riiŠe_._________________________TlŽ
oddam s hrano ali brez. — ;	GOSPODA
Frankopanova ul. 23.	766	sprejmem na stanovanje in
Stanovanje
Gospoda sprejmen na STANOVANJE IN HRANO.
Aleksandrova cesta 64, vrata št. 1.	728
i hrano. Židovska 14-1, vrata 8 754 _____________________
Kupujte svoje po» trebiiine pri nailh inserentih I
Združenje prevozniških obrtov V Mariboru naznanja, da je nenadoma preminul njega član, gospod
konrad pukl
izvsšiek
star 49 let.
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 16. februarja ob 15. uri iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
Načelstvo.
V M ari Koru, dne 15. II. 1936.
i-mm—ktjEMBBCMKS
SLUŽKINJA,
pridna poštena ter inarli
išče službo s 1. marcem.
GOSPOD,	midbe pod »Zanesljiva«,,
, .	.	,	,.	,	,	upravo »Večeruika«.
ki je ob nedeljah m praznikih ----------------------------
prost, ima šoferski izpit z več	PENZIONIST
letno prakso, želi voziti oseb- pride s pisalnim strojem
ni avto. Dopise na upravo dom po ozdravljenju zlon
»Večermkac pod »Brezplač- nih reber. Kosmač. Mat
no«,	734	lenska 71,
Mariborski »Večerni k« Jutra
■■IIII IMII |' j I l|'I ■■III BBtg.e 1U eJB—
stran b.
Službo išie
STAREJŠO NATAKARICO
sprejmem s 1. marcem. Vprašati pri Francu Božiček-u, Meljska c. 9, v trgovini. 756
POMOČNICO
sprejmem za krojaško delo Naslov v upravi »Večeruika« 762
DRUŽABNIKA(CO)
ki vloži cca. Din 25.000.— za izdelovanje patentnega izdelka sprejmem. Komercijalno vodstvo vodi lahko vložnik sam. Služba osigurana. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večeruika«.	718
STANOVANJE
dam v najem s 1. marcem. 2 sebi, kabinet, kuhinja in pritikline. Vprašati Koroška c. 63.	760
POTREBUJEM LEPO
UČENKO
z dobrim glasom za damsko tamtmraško godbo. Pogoji: hrana, stanovanje iti 250 Din mesečne plače. Ponudbe s sliko: .lana Pandurovič. kavarna »Astoria«, Šibenik. 719
GOSPODIČNE
sprejmem na stanovanje in hrano, 350 Din. Plinarniška ul. 15-11.	764
SAMOSTOJNO KUHARICO
ki opravlja tudi druga dela, sprejmem takoj. Stritarjeva ul. ‘17, trgovina Vrstovšek. __________755__________
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Sirite „Večernik“
Službo dobi
Goitilna Balkan
PLAČILNEGA NATAKARJA,
izvežbanega, elegantnega, solidnega, zmožnega kavcije, sprejmem. Ponudbe pod »Bar-pruksa« na upravo »Večerni-ka«.	721
POSOJILNICA
V nedeljo Stametkoncevt, prvovrstni muškatelec ter rizling, domači krapi kakor mrzla in topla jedila.
Za obilen obisk se priporoča £|OSt. Pekiar,
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Continental • pisalni stroji 10% cenejši!
SAMOPRODAJA :
8VAN LEGAT
767	prva	specijalna	popravljalnica pisarniških strojev
Maribor, Vetrinjska ulica 30	Telefon	24-34
Podruž.: Ljubljana, Prešernova ul. 44 Telefon 26-36
Bodočnost le za vas neznana dezels
Ce	hočete	spoznati vašo	življenjsko pot. ne oklevajte,
napak	pišite	astrologu, ki	bo	nezmotljiv in zanesljiv vodnik
Vaše življenjske sreče.
Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane Kraie. kler niste poznali cest. In poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadai gre	za	Vaše najbolj zaželjeno spozna-
»je,	za	Vašo bodočnost? Zakaj tavate
v negotovosti in trdovratno hodite po ■	neznanih potih življenja, ko pa bi ven-
> Je-	dar radi dosegli srečo, IJubczeir in
' ■*'	blagostanje. Nevarnost pa je, da vso
t	ta ^srešite in Vam sreča uteče zadnji
hip. Tu Vas morda čaka bogata, lju-^WKŠsBŠS®M£lk	beča žena, tu Vas čaka kanjera, bia-
uostanje. Vi pa se trdovratno držite sv°i^1 navad. Loterijski uspehi sc nffjjEŽS	tIHBPBf	Van' odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe
številke :ti igrate v nepovoljnem času? V takih veievažuih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam- Namesto da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit In zaupen vodnik Vaše sreče.
Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom naproti.
Spoznali boste jasno in natančna to, kar morate storili za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah.
Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše srečo in Vam namenjene usode.
Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajte!:
*Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z ozirom na studil mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bo dočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vso Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začelo Vaše napovedi izpolnjevati. kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski* uspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik. Maribor.«
Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rois ni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze.
Stalna in točna adresa se glasi:
Grafološki bureau - Celje
poštni predal 100.
Stanje hranil, viog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yioge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Lokal
VELIKE IN SVETLE PROSTORE
pripravne za vsako obrt odda s 1. aprilom v najem Adolf Bernhard. Maribor, Aleksandrova 51.	735
Na zalogi: dvokolesa, prevozni tricikli, motor j1* šivalni stroji, otroški vozički, vozički za lutke, de” in pnevmatike. - Mehanična delavnica. - Cene nizke!
Maribor, AieHsandrotra cesta 20
ANTON MACUN
MARIBOR, GOSPOSKA UL.J*
Opravilna številka IX I 5353/354?.
Ženski plašči
Od Din 225- do Din
Pomladansko blago
Pomladanski
Opravilna številka IX I 3187/34-46
, Dne 6. aprila 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Slivnica vi. št. 6
Cenilna vrednost: 47.062-— Din
Najmanjši ponudek: 31.374*66 Din
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodisej! najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer b se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škod° zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ,l3 uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. SX*i
dne 2. februarja 1936.
Dne 16. marca 1936 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Sladki vrh vi. št. 72.
Cenilna vrednost: Din 60.954-35.
Najmanjši ponudek: Din 40.636-—.	*
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 13. januarja 1936.
v latlni novi palait na oglu Gosposke - Slovenske ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
Najbolj varna naložba denarja, ker jamii *a vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem In x vso svojo rfavtiio močjo — — Hranilni ta izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle ločno in kulantno
pte>
Podružnica: CELJE Juinoštsj
vloge in knlliite na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.