427. štev. V Ljubljani, torek dne 4. marca 1913. Leto If. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. ari zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno. K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina se is pošilja upravništvu. si ::: Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. s~ Uredništvo In upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašamu io-ts pust. — Za odgovor je priložiti *namko. •: ••• Telefon Številka '1S. Pismo iz Belgrada. Belgrad, 14. (27.) febr. 1913. In potem nadaljuje dopisnik »Journala« v svojem opisovanju srbske armade pod Drinopoljem: »Da pokaže general Rašič. ki imenuje kanonade proti drinopolj-skim utrdbam iti forom »izmerno vljudnost s 'I určini«, svoje simpatije napram moji osebi tudi v dejanju, izdal je naredbo, da ostane dopisnik »Journala« v njegovem šotoru, Nato me je prepustil poročniku Ribnikarju s pristavkom, da ne pozabim proti zvečer k njemu na večerjo. Odidem v taborišče. Tekom sveli mesecev, cdkar je trajalo premirje, bilo je na razpolago toliko časa, da se je iz šotorov napravilo celo mes‘o. Vsak častnik Je postal arhitekt in z onim materijalom. kar se ga je moglo dobiti, postavile so se male barake, primanjkujoče pa je spopolnjevala iznajdlivost posameznikov. Koliba, v kateri stanuje poročnik Ribnikar skupno z nekim drugim Častnikom, napravljena je iz desk, slame in šotorskih plaht. Edino okno, katera so dobili po bližnjih — od Turkov zapuščenih — vaseh, daje dovoljene svetlobe, toploto pa oskrbuje »centralna kurjava« v podobi male pečice — kupljene v Mu-Stafa Paši — sredi kolibe. Dve postelji iz desk, ena miza iz iste snovi, nekoliko v zemljo zabitih rogovilastih kolov, ki služijo za obešalnike, na katerih vise »šaika-če«, razna obleka, revolverji, daljnogledi itd., nekoliko zabojev s pro-vijantom, to je cel luksus te male »vile«, nazvane »Čataldža«. Kadar dežuje, se pozna tudi v notranjosti »vile« učinek dežja, kadar piha veter, ugasne svečo na mizi, ali kadar je samo zima, je v tem »salonu« popolnoma prijetno. Evo. tu pišem svoj dnevnik kar s svinčnikom, med tem ko se dviga okrog mene iz bojnih šotorov dim in grmi strahovito tuljenje topov. Skozi okno vidim skupine vo-lakov, kako gredo po vodo ali, da izkopljejo korenino dreves, ker drevja ni daleč na ckolo nikakega več, da se ogrejejo. Tam naprej so kuhinje kjer ropočejo lonci, pod nadzorstvom načelnikov. Pred vsako kuhinjo je vojak — mesar, ki razkraja meso. Red in popolna čistota vlada povsod. Ko je srbska vojska prišla sem po Bolgarih, ki so bili tu pred Srbi, našla ie tu kolero in legar in skoraj vsako jutro je bilo število mrtvih mnogo večje od onih. ki so bili ubiti v boju. Takoj so se odredile v zdravstvenem oziru najstrožje mere, vojakom se je razdeljeval čaj, za katerega so mogli uporabljati samo ste- LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. In ko je Lojola slišal iz kraljevih ust. da ne sme mučiti Doleta, ni silil za dovoljenje. Spomnil se je, da je izdal knjigo z naslovom: »Življenje in slavni čini Franca Valoa-škega. kralja francoskega«, in si mislil — morda po pravici — da je Franc ohranil nekakšno hvaležnost pisatelju te knjige, na katero je bil svoje dni jako ponosen. Stopimo torej šesti dan obravnave v veliko dvorano justične palače. Matija Ori je opravljal svojo dolžnost kot tožnik. Predsedoval je Štefan Fč z dvema prisednikoma. Obravnavo je poslušala v dvorani velika množica meščanov in preprostega ljudstva, toda niti eden se ni upal na svojem obrazu pokazati sočutja, ki ga je čutil do obtoženca v resnici. Zakaj ktoginokrog dvorane so stali stražniki, oboroženi s halepar-tami. Bolj kakor njih pa so se bali ljudje menihov, ki so stali pomešam med množico; vedeli so, da imajo ti ljudje fino uho in oster vid. in vsak ie rajši spravil svoje človeške po- wra«r rilizirano vodo. Največja čistost se je zahtevala rovsed in od vseh in polagoma so bile te strašne bolezni premagane. V jednem polku so zahtevale te bolezni 80 ljudij. Poročnik Ribnikar me je pozval, naj grem k obedu. — »Umiva si roke«, — pravi. Vsi — do poslednjega vojaka, — delajo tako, predno se dotaknejo hrane in — hvala tej lepi navadi — legar in kolero so prestali. Konserve in likeri so bili na »jedilni listi« v čast »Journala« in — Bog in duša — v onem šotoru pri Kujunliji, 7 km od turških rovov, imeli smo bogato pojedino. Popoldne so nas čakali trije osedlani konji, in poročnik Ribnikar, g. Spalajkovič in jaz, krenili smo v smeri proti Drinopolju. Na tem potu nismo opazili nikjer, kakor daleč ,P°2led, nikakega človeškega bivališča razen šotorov, nikjer bilke, niti enega drevesa. To je prava pravcata puščava s holmci in strmimi dolinami. Tako ozemlje ie vse od Mustafe Paše na 25 km na okrog. Po hitri ježi, ki je trajala kake dobre pol ure, dospeli smo do prvih rovov, kjer smo razjahali, ker od tu začenjajo že padati granate. Da se iz-ognemu nevarnemu srečanju ž njimi, krenili smo v stran iti se napotimo v prve rove. Preidemo rezervne rove. Tu so jame, v katere se zatekajo vojaki. Ta zavetišča, izdolbena v zemljo, so popolnoma nevidna iz turških pozicij in Turki absolutno niso mogli vedeti za te položaje. Dokler smo obedovali, kanonade so se polagoma ublažile; samo še bolgarski sektorji in turške utrdbe ciljajo drug na druzega s svoiimi topovi. Ampak dopoldne so bile kanonade strahovite, ker je bil ves prostor razruvan od turških granat. Leli kosi ilovčaste zemlje, ki so kakor pečeni od strašne toplote, katero provzroča eksplozija turških granat, razstresene so po prostoru koder hodimo in v samih rovih leže kepe ilovice, trde kot kamen. Našel sem enega podčastnika, ki je bil zadet od take kepe. Umrl je na mestu, od koder so ga prenesli hladnega v ozadje. Pridemo do baterij, ki so počivale in po pol drugi uri hoje in pohajanja dospeli smo do prvih vrst. V hipu. ko sem hotel prestopiti proti prvim vrstam, opazim na levi v nadaljevanju doline ob reki Marici, veliko Selimovo džamijo z njenimi belimi minareti in Diinopolje, ki se razprostira okrog nje. Pred menoj na 600 metrov mi skriva mesto rnal griček. To je turška utrdba Papas-Tepe. ki se odloča od fora Maraš. Na desni od onega griča vidi se Karagaš, evropski okraj. Ta ima srečo, da se nahaja v sektorju obleganem od srbske vojske. ki pazi pri bombardiranju in čuva .ta okraj. Pri vedrem dnevu, ko molče topovi. je mogoče opazovati veliko misleke, kakor da bi se dal nako-Iesiti živega. Štefan Dolet je stal pred tribunalom, roke zvezane na hrbtu, in poslušal pazno, kar sta govorila zdaj Fe. zdaj tožitelj Ori. Zdaj pa zdaj se je ozrl po množici, iščoč z očmi nekoga, ki je zasledoval obravnavo morebiti še pazljiveje od niega s_atnega. E Ta nekdo je bii L antnč, ki je hiral od obupa. Jetnika so privedli k obravnavi vsak dan po tajnem hodniku, ki je vezal dvorano s Konsjeržrijo. Nobena možnost se ni nudila, osvoboditi Doleta med obravnavo, kakor je upal Lantnč izprva. Tisti poslednji dan okrog enajste ure zjutraj sta bila Fe in Ori v veliki zadregi. Štefan Dolet se je trdovratno branil priznati zločin, ki sta mu ga očitala. Univerzalno sredstvo — mučilnica — pa jima je bilo prepovedano. Nema tesnoba je ležala nad molčečo dvorano, v kateri se je slišal glas sodnikov in glas Doleta, ki se je zagovarjal. »1 orej,« je rekel Fč, pravite, da niste krivoverec?« »Nisem.« »Tako trdi zdaj,« je vzkliknil Ori, »a prej je pisal, da človek po smrti preneha biti! To je strahovito krivoverstvo; drugih dokazov ni niti potreba spričo tega.« Prevedel sem Platona,« je odgo- džamijo in tudi druge večje in manjše stavbe v Drinopolju se jasno očr-tavajo. Na desni, strani se dviga iz mesta gost dim, znak, da je tu bil požar, provzročen od granat, ki pa-dajo v mesto. Že nekoliko minut pa-j sejo se moje oči na tej iznenadeni, čarobni in grandijozni panorami. Szvrc!... Pak!... — Lezite, zakliče mi poročnik Ribnikar. — Kaj je? — Kaj ne slišite? In res se je začelo žvižganje spremljano z odsekanim praškom iz pušk. Mojih 190 cm višine je bilo v nevarnosti, ker so preveliki za rove in iz 600 meterske daljave so turški strelci že ciljali na mojo »šajkačo«. Šzvrc!... Šzvrc!... Pak!... Pak!... E, zdaj sem pa moral sesti, postaja stvar že resna Poleg mene se je iztegnil in spa-va vojak, zamotan v šotorsko platno; tam eden kadi, ostali se razgo-varjajo, skriti pod nasipom, v katerem so izkopali luknje za puškino cev. Poleg sebe drže nabite puške, na katere je nataknjen bajonet. Častniki in podčastniki opazujejo gibanje sovražnika skozi luknje. Streljanje je zopet utihnilo. Doli na obkopih pokazala sta se dva turška vojaka, za njima en častnik. Vračamo se, hodeči skozi cel srbski front. A jaz ne pazim zadostno na me svojih 190 cm in zopet: šzvr!... me spomni na njih. Moja glava moli iz rova in Turki izkoriščajo to priliko, da jo ciljajo. Dobro streljajo. Sključen in plazeč se greni tako. dokler ne pridem na varnejše rnesto. Prišli smo zopet k svojim konjem. Na celem potu našel sem več kot dvajset večjih in manjših grobov. Tu pod temi belimi križi počivajo hrabri srbski vojaki, kateri so prišli iz daljine, da umro pod zidovjem Drinopolja, boreči se za skujmo stvar. Izvršeno je. Z odobrenjem generala Rašica, ostanem, kot francoski prostovoljec, pri devetem polku donavske divizije. Medtem ko to pišem, je ordonanca izdala trem vojakom naredbo, da mi postavijo šotor. Aloja prtljaga: potniška torba, vojaška torba turškega vojaka, katero sem dobil v bitki pri Bitolju, pri-nešena mi je bila iz Kadikeja, kjer sem jo pustil včeraj. Moj šotor, res krasen turški šotor, katerega je zaplenil moj polk v bitki pri Kumanovem, razpostavljen ie bil med šotori generala Rašiča in anibulancev v sredini taborišča. V njem sem stanoval skupno z g. Spa-lajkovičem, bratom sofijskega poslanika Srbije, Najini postelji ste iz desk in voril Dolet. »Ali zanikavate pravico, prevajati stare pisatelje? Mari prepovedujete učenje grškega jezika?« »Tiskali ste pregrešne knjige; izdali ste sveto pismo v ljudskem jeziku.« »Knjige, ki jih omenjate, so mi bile podtaknjene; ako bi jih bil sam natisnil, bi se našla kaka sled o tem.« »Ali priznate, da ste odpadnik?« je nadaljeval Fč. »Tega vendar ne morete tajiti. Dajali ste potuho oznanjevalcem nove vere.« »Saj niti ne poznam nobenega; kako bi jim mogel dajati potuho?« Fč in Matija Ori sta se spogledala. Obtoženčevo priznanje je bilo tiste čase poglavitna točka pri vsakem pocesu. In doseči jo je bilo tako lahko! Le redkokdaj se je zgodilo, da bi bili izkušali podpreti obtoženčevo krivdo s kakim drugim dokazom ka-or z njegovim lastnim 'priznanjem. In to, da je tajil Dolet tako trdovratno, je napravilo na množico poslušalcev čudovit vtis. In ker pravosodje tiste čase ni bilo vajeno iskati podlage izven obtoženčevega priznanja, je bilo težko, obsoditi Doleta. Zdajci pa se je nekdo približal sodniku Fčju. Bil je menih. Glavo mu je zakrivala Črna kapuca. Vsakdo je moral opaziti, da hodi le z največjim trudom. dvignjene nekoliko na lesenih nizkih kolih. Nekoliko snopov sveže slame, nekoliko klinov za naše zimnike in kot vrhunec modernega komforta — centralna kurjava. Res, ta centralna kurjava je sicer malo primitivna: v sredini šotora je ena jama v zemlji, kjer nama najin strežai — srbska ljubeznivost nama ie odredila tudi stre-žaja — vedno vzdržuje ogenj. In res, ali si more kdo boljega želeti v vojni!? Častniki in vojaki tekmujejo med seboj, da napravijo bivanje med njimi čim najprijetneje in ako bi ne bilo včeraj onega strašnega streljanja. mislil bi, sodeč po tišini, ki je nastala, da smo na velikih manevrih. Vsi v devetem polku so iz bel-grajskega okraja. 2e tri mesece so dan na dan tu pod Drinopoljem in njih želja je, da se ta vojna čim prej izvrši. Bližnja zemljišča so za žetev žita že izgubljena in tudi za setev koruze je že napočil Čas. Sreča, da so ostale doma ženske in starci, ki delajo in store kakor najbolje morejo, da nadomestc odsotne in one, ki se ne vrnejo nikdar več... O vtisih v srbskem taboru pod Drinopoljem pa zopet prihodnjič. Mars. Volna. 3. marca. ALBANSKI SPEKTAKEL. Včeraj je bila tretja seja albanskega kongresa. Vsebina: zahvaljujejo se Dunaju in na Dunaj obračajo svoje oči za pomoč. Razdajajo se Berchtoldovi pild-ki. Obsoja barbarizem kralja Nikole, kričalo in ploskalo se je, kadar je kdo povedal, da je kakšnega Srba iz zasede v hrbet zaklal. Sploh so Albancem le Srbi in Črnogorci trn v peti. Poživljajo merodajne činitelje, da popeljejo avstrijsko-laško vojsko v Albanijo in da odtam spodi srbsko svojat. (li možici mislijo, da tvorijo avstrijsko vojsko samo njihovi bratje Nemci in Madžari!) Proti Bolgarom se ni izgovorilo niti eno besedo. Angažerji so nastavili le prevelike otročaje — ki se hitro izdajo. Obljublja se dalje, da bo izbruhnila revolucija proti Srbom. Zahtevali so za Veliko Albanijo vsen pet vilajetov. Vidi se, da hočejo velikega ozemlja za svoje »delovanje«. Hujšega se pa to pot še ni zgodilo. KIPAR MEŠTROV1Č O ALBANSKEM VPRAŠANJU. Veliki srbski kipar Ivan Meštro-vič, ki se mudi ta čas v Rimu, je priobči! v »Narodnem Obzoru« članek o srbsko-avstrijskem konfliktu, kjer o albanskem vprašanju takole presoja : Množica se je zadihavala od te-snobe. Kaj j« prinašala ta temna prikazen? ... Menih se je sklonil k sodniku, izvlekel iz nedrij papir ter ga pomolil Feju, rekoč: »Prašajte obtoženca, ali je to njegova pisava.« Fe je naglo prečita! pergamen ter ga podal takoj nato Oriju, ki ga je tudi prečital. »To je podlo bogokletstvo!« je zarohnel Ori. »Stražniki, privedite jetnika bliže!« je rekel Fč. Štefan Dolet je pristopil sam od sebe ter se sklonil nad pergamen. »Ali ste vi pisati to?« ga je vprašal Fč. »Da,« je rekel Dolet hladnokrvno. In v mirnem obupu se je vrnil na svoje mesto. Ori je kar zakrulil od radosti. Vstal je, držeč papir v roki. Bilo je pismo, ki ga je bil napisal Dolet v ječi v uri vročice in ki so mu ga ukradli vojaki ter ga izročili Iljti Lemahuju. Matija Ori je vstal ter prečital pisanje. Nato ga je razložil — kako, si lahko mislimo. Zlasti zadnji odstavek je razvnel njegovo sveto jezo. »Želel bi, da se dvigne nekega dne spomenik na kraju kjer bom trpel, in da bi bil spomin na prestano Albanci v Trstu. POGOVOR DVEH ALBANCEV. »Povabili so nas v Trst in ne vemo, kaj naj počnemo.« — »»Vse bi bilo, ko bi ne bilo v Avstriji vse tako drago.«« — »To je res, pa kaj nas to briga, saj oni plačajo.« »»Pravijo, da imajo prazne kase.«r »Mi tudi. — Sicer pa ne veruj, za nas so i meli denarja vedno — dovolj.« »»Čudno je res: pravijo, da ru-deče zastave nič radi ne vidijo, našo so pa s tako radostjo pozdravili.«« »O tem ne smemo javno govoriti, to je državna skrivnost.« »»Na vsak način imajo z nami svoje namene...«« »Gotovo. Saj jih imamo tudi mj z njimi.« »»Taafe je zelo lepo govoril. Nemci so res plemenit narod.«« »Seveda saj so z nami v sorodu.« »»In Mažari! Kdo bi si mislil, da imamo tako kulturne sorodnike.«« »Od njih se more svet učiti, ka) se pravi pravičnost do drugih narodov.« »»Naša edina nesreča je, da so se Srbi in drugi Slovani vrinili med nas in med nje Najboljše bi bilo, ko bi se naše meje stikale z njihovimi.«« »Konečno tudi to lahko zahtevamo.« »»Utanov:li bi lahko novo tro-zvezo: Nemci, Mažari in Albanci.«« »Italijanov ne smemo podcenjevati, tudi oni imajo denar.« »»Imaš prav. Ne smemo se prenagliti; najbolje je. da dobivamo denar od vseh strani.«« »Države so vesele, da nas imajo. kaj bi počele brez nas!« »»To je vprašanje; potem bi morali Srbiji prisoditi pot do morja.«« >Kdo bi si mislil, da smo tak važen narod!« »Kaj praviš, koliko je dobil Jur-uani?«« »To je skrivnost. Zastonj nas niso povabili v Trst.«« krivico ohranjen v preprostih besedah, ki bi jih ponavljali množicam od leta do leta: »Tu so sežgali človeka, ker jo ljubil svoje brate, priporočal strplji-vost in oznanjeval dobroto učenosti. »In tc se je zgodilo v času, ko so vladali kralji kakor Franc in svečeniki kakor Ignacij De Lojola.« S tem je bilo dokazano in jasno kakor beli dan, da je obtoženec oznanjeval znanost, vzrok vseh zločinov in praizvor vseh krivih ver. Menih, ki je prinesel usodni pergamen, se je bil umeknil v kot. Videl je, kako se je sklonil sodnik Fe k svojima prisednikoma. Pokimala sta z glavo. Nato je prečita! sodnik razsodbo: Dolet da je propalica, vsem v spotiko, krivoverec, odpadnik, pači-lee resnice ter branitelj krivoverstva in vsakatere pregrehe. In zato ga obsoja sodišče, da bodi javno sežgan na grmadi. Mrtvaško molčanje je pozdravilo čitanje razsodbe. Stražniki so nemudoma odvedli Doleta. Množica se je razšla, vsa potrta in prestrašena. Samo neka ženska je zaklicala: »To je res prehudo, da sežgo tako lepega moža, ki zna govoriti teko dobro!« Tisto žensko so prijeli na mestu. In njeni ljudje niso izvedeli nikoli, kaj se je zgodilo z njo. »»Stvar je v redu. Prej smo živeli od ropa — zdaj od plače. To je napredek.«« »Nobenega naroda ne plačujejo zato, da živi, razven nas. — Včeraj sem slišal, da živi tu v Trstu in v okolici neki narod, ki je Srbom podoben. Nemci, Mažari in Italijani bi dali milijone samo. ko bi izginil.« »To je razumljivo, ker smo mi mnogo kulturnejši narod: oni namreč ne marajo ne nemških ne italijanskih šol — tako so nekulturni.« »»Mi smo jih pa radi sprejemali — smo jih vsaj porabili za oro-žarnice.«« »Čital sem včeraj tudi »Dan«. — Pomisli: » ta list in vsi drugi pišejo proti nam. Ali je to kultura? Zato jih Nemci, Italijani in Mažarji ne marajo.« »»To mora biti res nekulturen narod. Najboljše bi bilo, da bi ga vzeli mi v svoje kraljestvo, potem bi ga naučili kulture, kakor smo učili Srbe.«« »Pri nas bi bilo zdaj sploh za marsikoga prostora. Lahko bi se razprostirali od Trsta do Carigrada.« »»Tega bi pa Nemci ne dovolili. Za enkrat moramo biti ponižnejši — pomisli, da smo brez denarja — pozneje se bomo že razširili...«« »Kaj sem hotel reči — ali imaš kaj denarja, ko že o tem govoriš?« »»Ne, tnislil sem ravno tebe vprašati.«« »To je težava. Tu v Trstu Je že kultura in kot udeležniki shoda se moramo primerno vesti.« »»Gotovo — ampak kako?«« »Nič ne skrbi. Poldi z menoj. Avstrija bo že poskrbela, da ji ne bomo delali sramote.« »Na Drač in LJeš imajo Srbi zgodovinsko pravo, četudi obivajo te kraje sedaj Turki in Albanci. Ker Je Srbija vsled tega hotela te malenkosti odtrgati od tako zvanega albanskega ozemlja, ni storila tega iz trme ali z ekspanzivnimi nameni, ampak z neobhodne nujnosti za svojo lastno svobodo in obstoj. In to hoče Avstrija preprečiti, ko zatrjuje, da morajo ti kraji ostati albanski, ker so večji del od Albancev obseljeni. Pri tem pa ne pomisli, da bi ona sama morala izgubiti adrijansko obalo, ako bi aplicirala svoje teorije za sebe, ki na taisti stanuje narod, ki teži k Draču. Toda ne, Albancem se ne zagotavlja samo Drač in LJeš, temveč za nje se mora ohraniti tudi Skader, ki ga je postavil, in o katerem (srbska) narodna pesem pripoveduje, da Je postavljen nad kraljevsko snaho, ki se je dala zazidati v fundament, da ne bi se zidovje zopet podrlo. Celo Prizren, rezidenco kralja Dušana Silnega, celo Skoplje, srce naše stare kulture nam hočejo oropati. Z eno besedo: meje bodoče Velike Albanije hočejo prenesti globoko v Kosovo polje, v Kosovo, simbol naše preteklosti in našega vstajenja. Za svobodo tega polja so Jokale naše matere 500 let in mi vsi smo z njenim mlekom sesali tudi njene solze in prisegli, da bomo maščevali naš stari poraz s svojo lastno krvjo. In glej, sedaj se Je zgodilo; in zato nam Je to polje vse preveč drago, da bi ga morali drugim prepustiti. Kosovega se dotakniti, pomeni toliko, kot prisiliti nas v boj na življenje in smrt. Jaz, kot umetnik, hočem raje za svetišča svojega naroda umreti, kot doživeti onečaščenje istih, kajti moje sohe, tolikanj občudovane na Dunaju, so privrele s tega polja. Pač nam morejo to ono zanikati. toda le dokler niso zadeta naša duša jn svetišča narodnih sanj. —HH——■BiW Albanija in Albanci.' Franc Radešček. Veliki dogodki proti koncu lanskega leta provzročili so v celi evropski javnosti neko nervozno in napeto opazovanje, ki se Je osredotočalo s celim svojim kompleksom drugih postranskih vprašanj edinole na Balkan, kot pozorišče — ne samo zgodovinsko-važnih, ampak tudi politično, narodnostno in gospodarsko radikalnih izprememb. Narodi, ki nastopajo v tej svetovni areni, v kateri se odigrava — upajmo, poslednje dejanje balkanske večstoletne drame, v glavnih vlogah so nam večinoma več ali manj znani, tembolj, ker je večina teh narodnosti naše krvi. Srbi, Bolgari, Grki in Turki so danes »junaki dneva« in njih markantne posameznosti, njih zgodovina, značaj, običaji itd. so danes tudi širši javnosti več ali mani znane. Toda razburkano valovje bojnih lavorik in slave dvignilo je na površje tudi mali neznaten narodič, ki šteje z vsemi svojimi razboritimi so-plemenjaki niti ne 1,500.000 duš. Ta gospodarsko in kulturno za- * V pomoč teh razmotrivanj sem porabil študije dr. Jar. Vlacha, ŠafaFifca in Balkanikug. Toda, zakaj vse to? Ali je torej nečloveško, ako hoče človek postati sam svoj gospod? Od naše strani se Je že tisočkrat povdarjalo, da smo nezadovoljni z sistemom, kakor se z nami vlada in da se s tem ne moremo sprijazniti in da se bomo z vedno večjo odločnostjo borili proti temu. Nikdar pa nismo grozili, da na kakšno stran politično graviramo. Kulturno pa hočemo biti z našimi brati za Savo in Drino eno, nihče nam ne more braniti deliti z njimi veselje in žalost. Zakaj tako strežejo po življenju naših bratov? Ker imajo srce — ali ker osvobojujejo naša skupna svetišča? Iz kateregakoli vzroka se že to vrši vrši se proti volji dela istega naroda. Nismo zadnji narod na Balkanu, ki se je pred 100 leti dvignil proti turškemu barbarstvu in ki je odločen za svojo voljo živeti ali umreti, če so nam že porinili meč v prsa,^ zakaj ga hočejo še tam obrniti? Orožje je preširoko. da bi moglo prodreti naša trdno sklenjena rebra in uničiti življenja zmožen organizem. Usoda, v postavi vile, je dejala kraljeviču Marku, perscnificirani duši vsega jugoslovanskega ljudstva, da ne bo umrl od meča in ne od sulice, temveč po božji volji. Simbolične besede imajo za naše ljudstvo dosedaj ta pomen, da nas ne bodo tudi to stoletje še uničili, kajti zdi se, da ni volja božja, da bi prej končali svoje življenje, ko izpolnimo naše narodne in človeške dolžnosti. Mogoče je, naš razvoj zadržati, toda nas uničiti ni mogoče. Zakaj se dela iz materiala, ki bi se lahko za plemenitejše smotre porabil, šrapnele in zakaj v močni psihični žili grejejo strup in to proti sebi samemu. Na Dunaju in Budapešti bi morali vedeti. da Je velika desnica, ki naj nam porine meč v naše srce. po dobri polovici z naše krvi In da se bo stresla in omagala v poslednjem trenotku, ko bo zarezala v svoje meso. Z nami da, brez nas ne! Albanci nad katerimi vlada čuvaj mislijo čisto drugače kot on sam.« KURDL Četudi prepovedujejo Internacionalni kontraktl Porte Turkom vporabljati roparske Kurde v vojni in Je ta ksindel za vojno službo tudi čisto nesposoben, ker hrepeni le po ropu in moritvi mirnih prebivalcev, so Jih mladoturki le mobilizirali. Kurdi so strah maloazijskih krajev, Tam že ni nihče vet svojega življenja in premoženja varen. Ti domobranci znajo le dve turški besed* Kis = deklica, in harb = vojska. Kjer so vrata odprta, vderejo v notranjost in kriče Kisi Kisi Deklice in žene pograbijo in Jih posiljujejo, tudi stare matrone niso varne pred njimi. In med tem ko evropelski tur-kofill pripovedujejo o krvoločnosti kristjanov. Je poslala turška vlada na evropska bojišča kurdske bande, da bodo ondi morili in ropali. Kurdi gorijo hrepenenja, napraviti rop. Najraje bi bili že zapalill Carigrad od vseh strani in ga izropali. Ta nevarnost Je še vedno velika skrb poveljnikov inozemskih vojnih ladij. Francoski admiral je naznanil Porti, da bo dal razstreliti Sclimich kasarno — kjer so Kurdi — kakor hitro bodo začeli Kurdi pomenjati nevarnost za Javni red. Zakaj poročamo vse to? Zato ker so včerajšnji listi prinesli vest, da je Krupp na kredit dal Kurdom 18 baterij težkih Kruppovih topov. Ker je pa naravno, da se kredit ne dovoli kar tako smo opravičeni domnevati. da je nekdo garantiral in to eden tistih, ki je tudi podpisoval in- ostali, napol divji narod, kateremu vsiljuje Avstrija državno samoupravo. Je narod albanski. O izvoru Albancev se do novej-liiš časov ni vedelo ničesar gotovega, vendar p# so učenjaki dognali. da so Albanci (tudi Škipetari ali Arnavti zvani) avtohtoni element na balkanskem poluotoku in sicer so potomci starodavnih Ilircev, ki so že v starem veku prebivali v sedanji Albaniji. Kot dokaz za te trditve navajajo geologi zgodovino in jezik Albancev, kateri, dasi je popolnoma različen od grškega, latinskega in slovanskega, ima vendar gotove znake raznih onih vplivov iz pro-šlosti. Ime samo Je novejšega izvora. dasi jih je že Ptolomaejus nazi-val okrog leta 1000. po K. Arnavte (turško: Arnaute) kot prebivalce srednje in južne Albanije. Prirodo-slovec Hahn pa pripisuje izvor imena gori Aubenia, ki je. kot najvišji vrh v Albaniji, vladala nad celo deželo in s tem ji dala tudi svoje ime. Hahn si tudi domneva, da pomenja beseda Albanec toliko kot gorjanec, hribovec. Bizantinci in Grki pa rabijo Ptolomaejev naziv: Arvanitl. Albanci in Albanija so slovanski tipi, dasi njih jezik ni slovanski, niti se sami n*; prištevajo k Slovanom, vendar pa le slovanska okolica mnogo vplivala na njihovo duševno razpoloženje, ki se zlasti izraža x njihovih ternaclonalne kontrakte, po katerih se ne sme Kurdov v vojski vporabljati. »Kulturonoscl« Jih pa še obo-rožujejol Se tega se manjka, da bi jim odposlali deputacijo, ki jih bo pozdravila kot svoje brate. MIROVNA POGAJANJA. Milan. 3. marca. »Seccolo« poroča iz diplomatičnih virov, da ie bil mir med Balkansko zvezo in Turčiio včeraj sklenjen. Turčija je sprejela vse pogoje Balkanske zveze, samo glede Egejskih otokoy bodo končno odločile velesile. Grška je obljubila Turčiji posredovanje velikega posojila. Vprašanje Skadra ostane odprto. DEMOBILIZACIJA. Dunaj, 3. marca. »Neues Wie ner Tagblatt« poroča: Iz najboljšega vira izvemo, da je armadna uprava že vse potrebne priprave ukrenila, da se čete na gališki meji odpuste. Dnevni pregled. Opozarjamo na naš današnji drugi listek. Albansko vprašanje je te dni tako važno, da je potrebno, da ta narod natančejše spoznamo. Naš spis ga bo od vseh stranij pojasnil. Zanimivo ie, kako različno presojajo v Avstriji narode. Ko so se srbski študentje na Dunaju navduševali za svojo domovino — so jih tepli in preganjali — ko pa se Albanci v Trstu navdušujejo za svojo domovino — so pozdravljeni in dobrodošli. In vendar sta oba naroda izven države, s to edino razliko, da ima Avstrija tudi nekaj tisoč Srbov pod seboj — dočim Albancev nima. Sovraži se torej pri nas narod, ki je v državi, ljubi pa se narod, ki je izven države, z drugimi besedami: mačeha domače otroke tepe. tuje pa laska, da bi se lepo pokazala. Klerikalci in učiteljstvo. Kako krivično postopa klerikalna stranka z učiteljstvom, je govoril gospod e turške bojne vrste in se vrnil v rojstni kraj kjer je prestopil v kristjanstvo ter je tekom enega meseca — s pomočjo svojih rojakov — izgnal Turke iz dežele. Celih 18 let se je zma-gonosno bojeval proti Turkom in odbijal vstrajno njihove besne napade na severno Albanijo, dokler m Mohamed II. sklenil ž njim miru in ga potrdil v očetovi dedščini. Toda tudi potem ni miroval — bojeval se je proti Turkom kot zaveznik Benečanov, dokler ga ni 1. 1467. spravila mrzlica v hladni grob. Po njegovi smrti ]e propadla »samostojna Alba. tale?) pravi pesnik, ker prva je vera v uspeh ideje in borbe. Brez razlike stanov moramo vsi verovati, stisniti pesti in potem... V članku »Misli o našem narodnem problemu pravi pisatelj. da je potoval širom slovenske domovine«, da je »romal od literarne krčme«, kjer iztiska »slovenska pijača« duhovite »iiisli iz izsušenih možganov pa do zborovanj naših »kulturo gradečih«, akademičnih in neakadeniičnih društev, kjer rodi atmosfera nasičena z duševno energijo, v vročih debatah nebroj gigantskih idej.« Iskal je — a našel ni ničesar pravega. Mnogi so govorili proti jugoslovanski ideji. Je pač niso razumeli, »ker še ni bila obdelana in oglodana do kosti«, ker še nismo imeli o njej »množico mnenj in teoriji. Prav nič ni ilirizma v ideji, ki jo propagiramo. Cilj jugoslovanske mladine je drugačen, veliko bolj važen za Slovence kot je^kovno uje-dinjenie. (Slutimo, da je pisec napisal oJločno in jasno, kje je rešitev slovenskega naroda, toda ta del članka jc »zaskočil* drž. pravdnik). V članku »Prava Svoboda In Jugoslovani« se lazpravlja o pojmu svoboda. Je to hrepenenje tisočletij, naj-silnejšc hrepenenje človeške duše. »Hrepenenje po pravi svobodi je hrepenenje r-svt hoditi se strasti, napak, živalstva, živeti boiiir.bolj človeka vredno življenje*« Svobodni moramo biti telesno in duševno! Predpogoj take svobode pa je državljanska svoboda, predpogoj je pa nacionalna svoboda. Najsvetejša naloga vsakega naroda Je, da sl pridobi na kakršen koli način, predno se začne razvijati, nacionalno svobodo. — Članek »Politika eplkurejaca« šiba one «rodoljube«. ki so si polnili na narodov račun žepe in lepo udobno živeli. Desetletja se že vlači na dan beseda »svoboda«, a dosegli Je še do danes nismo. Treba je iskrene ljubezni do domovine in naroda, treba je iti med ljudstvo, ga buditi in mu pomagati. — Pustiti moramo prazne govore v parlamentu in delati za narod proti parlamentu. — V dokaz, da pravi in zvesti sinovi svojega naroda nikdar niso bili varni, temveč da so »ih vedno preganjali, nam navaja pisec članka »Še jedna priča« Alešovca. ki je z obupom gledal žalostne razmere svojega naroda. Kako je Alešovec mislil, pač jasno kažejo navedeni izreki. Zato pa je umrl v revščini. In danes ni nič bolje 1 — V članku »Teoretična paralela« je dobra paralela med Turčijo in Avstrijo. Turčija se ni hotela prilagoditi razmeram onih narodov, ki jih je imela pod svojo vlado, ni mogla prebaviti kulture in civilizacije. Zato ie podlegla zdravemu sosedu. Avstrija ima isto bolezen. Od takrat, ko ie Avstrija postala, stremi zopet vse narazen! Avstrija boleha! Zato ni čudno, če ostane zdrav sosed in jo razkosano v svoji notranjosti zaskoči in prekine njen razvoj! — Precejšen del kritike Knafličeve brošure »Jugoslovansko vprašanje« je zaplenjen. Knaflič razpravlja jugoslovansko vprašanje s stališča avstrijske države, ne pa s stališča Jugoslovanov, četudi ga je mogoče rešiti edino s tega stališča. To je poleg mnogih nedoslednosti! glavna napaka te brošure. Med »Zapiski« prinaša »Preporod« poleg že v »Dnevu« objavljene notice »Nekaj primere« pojasnilo, da bo prinašal vedno le take Članke, ki jih narekuje srce. — Tako je prav, kajti tudi na čuvstvo moramo gledati! »Preporoda« smo lahko veseli, kajti svedoči nam, da že veje po slovenski zemlji nov veter, da se pripravljamo na čas, ko sine dan... nija« in prešla v turško sužnost. v kateri je bila dosedaj — o njeni bodoči usodi pa še niso padle kocke. Albanski narod se deli v dve panogi in sicer: Toskov, ki prebivajo v južni in srednji Albaniji In Ge-gov, ki obivajo severno Albanijo in segajo do pokrajine Stare Narečje obeh plemen se razlikuje približno v toliko kot srbohrvcU:LirM od slovenščine, t. j. Gcgi in Toski se med seboj ne razumejo ali pa zelo malo, ako ne znajo druzega narečja. Književnega jezika — v modernem smislu — sploh nimajo. Mejo med Gegi in Toski tvori reka škumbi, katera izvira iz jugozahodnega pa-robja Jablanice proti zahodu mimo Ohridskega jezera in se izliva v Jadransko morje. Med obema glavnima plemenoma obstoja starodavno sovraštvo, katero je turška vlada spretno izkoriščala v svoj prilog in ravno to sovraštvo bo pokopalo prej ali slej vsako samostojno državno obliko Albanije. O številnosti Albancev nimamo nikakih zanesljivih podatkov. Toske se računa približno na 750.000 in Ge-ge pa le na 450.000 duš. Na severu presegajo Albanci meje prave Albanije in koreničijo tja do Novega Pa-zarja. na kosovsko višino ter se razprostirajo proti vzhodu celo črez re-1 ko Moravo v bolgarsko kraljestvo, kjer tvorijo neukrotljive podložnika »Zvonček« objavlja v 3. letošnji številki to lepo in izbrano vsebino: !. Fr. Rojec: Pomlad se bližal 2. Sušeč. Vinjeta. 3. Ivo Trošt: Vodna vila. (Konec.) 4. Milan Dolinar: Štirje bogatini, ki so osiroteli. 5. Davorinov: Ali ste jo videli? Pesem. 6. E. Gangl: Solnčeče na solncu. Pesem. 7. Nadica in stara mati. Podoba. 8. Iva: Dobrota je sirota. 9. Iva: Hrast in bor. 10. Pavel Strmšek: Zgodovina. 11. U. T.: Veliko slovansko drevo. 12. Jan Reginov: Nedolžni cvet. Pesem. 13. Cvetko Gorjančev: Mamica spijo. Pesem. 14. Otroka v gozdu. Podoba. 15. Cvetko Gorjančev: Špana. 16. Iva: Marijanove sanje. 17. Dr. Jakob Sket: Zlato in bogastvo v pregovorih. 18. Slepec. Podoba. 19. Pouk in zabava: Pomladna. (Pesem.) — Uganka. — Rešitev in rešilci. — Učenci svojemu gospodu nadučitelju. — Največčje stvari na svetu. — Jakamik. — Kako Eskimoj-ci računajo. — Šolsko gledališče v Krškem. — Zanimanje za Slovence. — Kotiček gospoda Doropoljs kega. — Kotičkove risbe. »Zvonček« izhaja 1. dne vsega meseca ter stane vse leto 5 K, pol leta 2 K 50 v, četrt leta 1 K 25 v. Slovenski stariši, ki imate za šolo godne otroke, naročite jim »Zvonček«, ki je najlepši in najboljši jugoslovanski mladinski list; videli boste, kako veliko veselje jim boste napravili. »Zvonček« se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. — Razpisana srednješolska mesta. Od 7. do 25. svečana so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Moravska Ostrava (r. 31. III.). — Verouk; Dunaj XIV. (rlg. R. 10. III.). Dunaj XIII. (g. R. 15. III.), Trst (g. R. 15. III.). — Klasična filologija: Dunaj VI. (g. L. G. 28. II.), Maribor (g. L. G. sl. event. Sl. 12. III.), Trst (g. L. G. d. 15. III. dve mesti. — Moderna filologija: Dunaj II. (r. D. F. 15. III.), Lipnik (r. D. F. 15. III.), Brno (r. D. F. 15. III.), Dunaj II. (r. D. F. 15. III.), Trst (g. D. 1. g. 15. III.). — Historična skupina: Ljubljana (L. B. A. d. ali sl. 20. III. — Prirodopisna skupina: Dunaj XI. (r. Ng. Ch. 1. HI.). Karlovi vari (rlg. Ch. m. ni. 27. III.), Sternberg (r. Ng. in. ni. 31. III.). - Matematična skupina: Belsko (r. M. NI. 10. III.), Dunaj XI. (r. M. NI. 1, IV.). — Prostoročno risanje: Pulj (r. Z. 5. III.), Trst (r. Z. 1. IV.). — Telovadba: Trst (r. T. 1. IV.). — Suplenture: Dunaj I. (rlg. R.), Inomost (g. L. G.), Lito-merice (g. L. G. d.), Žatec (g. D. 1. g.), Dunaj III. (L. B. A. H. D.), Gorica (g. H.), Dunaj (Nadvojvoda Rainer — rlg. H.); asistentski mesti: Dunaj III. (r. Z.). Dunaj IV. (r. Z.). — Kratice in znaki kakor navadno. Drobiž \z Štajerske. V Gr a d c u se je utrgalo pri neki novi zgradbi bruno in pobilo delavca Požegarja. Požega! je umrl par ur nato. — V K o n j i š k • okolici je prišlo med fanti in delavci do pretepa, pri čemur je bil posestniški sin Fr. Golob smrtnonevarno ranjen. — V M a r i-b<»ru je prišlo rned vojaki Nemci in delavci — Polanci — do spopada. J eden delavccv je pade! ter sl zlomil kost v levem sklepu. — V Ptuju so skušali nezreli fantalini vlomiti v klet nekega posestnika, ki jih je pa pri delu zasačil. — V Mariboru je v pondeijek zjutraj hotel neki duhoven preko prvega tira na glavnem kolodvoru, k svojemu vlaku, ki je stal na tretjem tiru. Sredi druze-ga tira sc je ustavil in preslišal tako svarilne klice železniških uslužbencev. kot tudi žvižg prihajajočega stroja. Strojevodji se je v zadnjem trenotku posrečilo, ustaviti tik pred duhovnem stroj. — N a c e s t i m e d Po n i k v o in Polčanami so neki in še hujše sosede srbskega kraljestva. Ti Albanci — živeči izven meja prave Albanije — štejejo približno 70.000 duš. Poleg teh so Albanci raztreseni v večji ali manjši kompaktnosti med Turki, Bolgari in Grki, posebno v zahodnih krajih grškega kraljestva, ob jonskem morju, nadalje kolonije Albancev v južni Italiji, kjer so se naselili v XV. stoletju, ko so vstopali v vojaško službo na-polskih kraljev, pozneje pa tudi kot kristjanski begunci, iščoč zaščite v Italiji proti turški nadvladi. Manjše kolonije Gegov se nahajajo tudi v Avstriji in sicer pri Mitroviči v Slavoniji, pri Zadru (Arbanasi) v Dalmaciji in tudi v Istriji. Albanci so večinoma krasne postave, izrazitih potez, srednje bolj visoke rasti, krepkih mišic in dobro zrastli ter so večinoma vsi gibčne in suhe postave. S svojim ponosnim, skoro bi rekel gledališkim držanjem telesa, prsa močno izbočena, nudijo opazovalcu smešen prizor in videti je takoj, da so močne in silne postave. Lobanja je podolgasto stvorje-na, na sencih večkrat nekoliko vglobljena, čelo široko, nos raven in tanek. Pri južnih Albancih prevladuje svetlejša barva kože, oči in las, medtem, ko je pri severnih ravno obratno. (Dalje prih.) moški napadli nek avtomobil s tem, da so ga s kamenjem bombardirali. Šoier, neki Hutter, je bil pri tem lahko ranjen. — V P t u j s k i okolici Škrlatica vedno bolj narašča. Zahtevala je že sila nmogo žrtev, posebno otrok. Slovansko diiaštvo v Pragi. III. »Slovanski večer« se vrši v sredo dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu na Kral. Vinogradih. Ti »slovanski večeri« naj seznanijo slovansko dijaštvo med seboj, kar bode gotovo velikega praktičnega pomena v poznejšem skupnem političnem in gospodarskem delovanju. V sredo je zadnji večer pred velikonočnimi počitnicami z godbenimi in pevskimi točkami — po programu ples. Želeti je. da se udeleže vsi slov. dijaki pevci. Po veliki noči se vrši še en večer z večjim obsegom, pozneje se bodo prirejali izleti. Prijatelji slovanskega dijaštva dobrodošli 1 Tatvina. Iz Podnarta na Gorenjskem se poroča: Na tukajšnji železniški postaji se je že delj časa opazovalo. da neki neznan tat krade železne droge, palice in kositerne plošče. Tat je vse to kradel v veliki množini. Na sumu je bil tukajšnji ključavničar Franc Lukovšek, katerega je orožništvo aretiralo na postaji v Kranju, kjer je imel delo. Kakor se je dognalo je Lukovšek ukradel tekom časa Čez 2000 kg železa, katerega ie nato prodal okoličanskim kovačem. Lukovška je orožništvo izročilo sodišču. Prepoden tat. Pred kratkim se je priplazil neznan tat okrog polnoči v hišo gostilničarja Franceta Skubica iz Zavrstnik*, občina Šmartno pri Litiji in je hotel iz neke sobe v prvem nadstropju, kamor je vlomil, odnesti meso, klobase in salame. Vsled hrupa pa se je prebudila neka prebivalka hiše, ki je spala v sosednji sobi in je obvestila o tem gostilničarja. ki se je mudil še v gostilni. Ta trenotek pa je tat porabil in izginil neznano kam. Ogenj. Pred štirinajstimi dnevi okrog devetih zjutraj je izbruhnil na zadnji strani poslopja posestnika Valentina Arha iz Krac pri Litiji, ki je že eno leto v Ameriki, na doslej ne-znan način ogenj, ki se je hitro razširil in ki je vpepelil v kratkem času vse. Posestnikova žena je ogeni zapazila šele tedaj, ko je bil zadnji del hiše že v svetlem plamenu. Rešila je iz hiše svoja dva otroka in iz hleva živino. Skoda znaša 1500 K. ki bo tem hujše zadela rodbino, ker ni bil Arh zavarovan proti ognju. Napad. V četrtek zvečer ie neki posestnik s svojim sinom z neznanega vzroka napade! delavca Franceta Kordeža iz Kamne gorice pri Šent Vidu nad Ljubljano. Posestnik in njegov sin sta Kordeža tako pretepla, da je ta zadobil poleg drugih poškodb tudi težko rano na levem očesu, katerega bo Kordež najbrže izgubil. Oba napadalca je orožništvo aretiralo in izročilo deželnemu sodišču. Nesreča. Te dni se je igrala enajstletna hčerka posestnice Marije Smolnikar iz Gorjuš pri Kamniku v mlatilnici s slamoreznico, katero ie začela vrtitl. Po nesreči je deklica vtaknila desno roko v slamoreznico. ki je ubogemu otroku odrezala kazalec. RAZNE ZANIMIVOSTI. Iz nižin ruske družbe. Dne 25. januarja t. 1. je bila v Petrogradu umorjena in oropana soproga inženirja 1 irneova v svojem stanovanju. I a dama, ki Je bila zelo bogata, je porabila odsotnost svojega soproga in je zelo veselo živela v Petrogradu. V »skating-ringu« (v tekanju na kolescih; se je seznanila z dvema dvajsetletnima lahkoživcema iz zelo čislanih rodbin, ki pa sta se vsled svojega lahkomiselnega življenja naenkrat nahajala v dolgovih do vratu. Eden izmed njih. baron Geismar, je sin veleposestnika, drugi. Dalma-tov, je sin dvornega svetnika. Oba mladeniča, ki sta kmalu spoznala bogastvo svoje žrtve, ki je bila vedno okinčana z dragocenim lišpom, sta si kmalu izmislila, da pripravita bogato gospo ob kinč in ob denar. Kakor se je dognalo, je imel Dal-matov ljubimsko razmerje z neko šansoneto, s katero se je odpeljal v Pariz, kjer je tazmetaval denar z obema rokama. Šansoncta pa je imela seveda tudi denar, katerega je dala na razpolago svojemu ljubimcu. Po svojem povratku iz Pariza, ie imel Dalmatov stike zopet z gospo Timeovo, m v družbi z Geis-marom je bila ta vesela trojica zelo v veselem Petrogradu. Ono noč pred umorom je bil Dalmatcv na stanovanju lahkožive dame. Drugi dan nato pa je dobila gospa Timeova svarilno pismo in zato je sklenila, da bo raztrgala stike z mladeničema. Ko sta popoludne oba mladeniča prišla k nji, ni gospa Timeova prav nič tajila nezaupanja do obeh. Prišlo je med njim do prepira, med katerim je porinil Dalmatov; gospej Timeovi bodalce v prsa. Geismar pa ie udaril ubogo žrtev po glavi in ji je snel s prsta dragocen prstan, do-čim je Dalmacov ukradel gospej denarnico. v kater je bilo sto rubljev. V tem je zazvonil zvonček v sosednjem stanovanju, kar je morilca vznemirilo v nadaljni tatvini in ropu. Ker sta se morilca bala. da je zvonec zazvonil v stanovanju umorjene gospe, sta počakala nekaj časa, nato pa sta zbežala iz stanovanja. Nato sta šia v restavracijo in potem v hotel France, kjer sta stanovala. Tam sta pričakovala poročilo o umoru iz časopisov. še'e pozneje sta podala prstan nekemu zlatarju in sta se odreljala na Geimarjevo posestvo. Zlatarju sta dala vizitko na ime Janovsky. Ta vizitka in Dal-niatova navada piti posebno vrsto likerja,, sta bila prva sledova pri zasledovanju obeh morilcev, ki sta bila prepričana, da ne bosta nikdar prijeta Oba morilca sta bila aretirana^ na Geismarcvem posestvu, ne daleč od vasi Preobraženskoje. Slučajno se je vračal z onim vlakom, v katerem sta bila morilca transportirana v Petrograd, tudi inženir Timeov. Inženir^ m dosiej niti slutil, da je njegova žena umorjena. Pri zaslišanju sta bila oba morilca zelo mirna in sta izjavila, da sta se nameravala takoj vstreliti, ako bi ju zasledovali. Ljubljana. — Janko Nepomuk Jeglič. Kakor znano, je vodja druge mestne šole si dal saldirat* račun nad 200 K, katero blago ni nikdar uzel in tudi ne vinarja plačal. Na saldiranem računu je potem še datum popravljal. Ko se je zvedela njegova goljufija, je takoj šel k Tičarci in je vzel blago. Ko mu je podala gospodična saldiran račun, je on hotel od nje imeti namesto računa izjavo, da je to blago, za katero se ga dolži, da je ni vzel. Gospodična mu ni hotela dati izjavo, ampak je vstrajala pri tem, da mu ne sme dati druzega, kakor saldiran račun, ker je on blago danes vzel in plačal, ne pa takrat, ko je predložil saldiran račun občinskemu svetu v odobrenje. Jeglič je potem hotel vpričo gospodične nekaj pripisati na saldiranem računu in je hotel, da naj gospodična gleda, kaj bo pripisal. Ona mu je izjavila, da on lahko doma ves račun popiše, a tu vpričo nje in z njeno vednostjo pa ne. Nato se je govorilo, da je Jeglič napeljeval Ti-čarjevo gospodično h krivemu pričevanju. Ker je pa menda Jeglič zvedel, da se sme reči, da eden koga napeljuje h krivemu pričevanju še-le takrat, kadar je dotični klican kot priča, se je poprijel bilke in nastopil sodno pot. Tu se je šlo le za formalno napako, a ne za stvar samo. Nezakonski oče je torej isti, samo otroku je drugače ime. Z umazano vodo se ne da umiti. — Bila je klobasa — ne pa raca!! »Slovenec« piše v petkovi številki o klerikalnem Aluhiču, sprevodniku električne železnice, da mu ni treba izmikati klobas in, da je bila ta novica v »Dnevu« le časnikarska raca. Že dobro! Mi smo tudi za to, da nihče ne stiče po tujih žepih. Pribijemo pa, da se je o izmaknem klobasi splošno govorilo po Vodmatu v gostilnah, predno je »Dan« poročal, pa naj je že to spravil v javnost Ban ali kedo drugi. Ko je »Slovenec« s tem žajfal in pral črnega zamorca po klerikalni navadi, je Muhič mislil na one race, ki jih je imel zunaj pred svojim stanovanjem tako razobeše-ne kot srakoper, kjer gnezdi, v svoji trnjevi mesnici razne muhe in hrošče, in »Slovenec« je to napisal za časnikarsko raco. Klerikalci se čutijo vselej nedolžne ter se zvijajo na vse načine, kadar se izve kako resnico. Tako je tudi z Muhičem. Radovedni smo, če se Muhič še kaj spominja na tisto žganje, ki ga je nekemu kmetu, ko ga je imel za vzorec s seboj, dne 5. februarja izpil. Krnet je zahteval plačilo za žganje in Muhič se je jel z njim prepirati, nakar se je še zgodilo, da je moral stražnik posredovati in kmet je dobil za plačilo — prazno steklenico. Torej klobasa je bila — ne raca — pa naj /Slovenec« še tako klobasari. — Shod v Šmartnem, ki se je vršil v nedeljo pri Kovaču, je bil zelo dobro obiskan. Bili so posestniki in volilci iz šmatrnega in iz okolice. Shodu je predsedoval g. Vidmar. Govoril je g. Lavtar, ki je pojasnil vprašanje glede odpuščenega cerkovnika iz službe. Prisotni so govorniku navdušeno pritrjevali. Drugi je govoril g. Vidmar, ki je razpravljal o vprašanju šole v Mostah. To vprašanje smo v »Dnevu« že temeljito pojasnili. Na shodu se je pokazalo, da se vsi davkoplačevalci brez razlike strank strinjajo s tem, kakor smo pojasnili v »Dnevu«. Na shodu je bila sprejeta sledeča resolucija: Na shodu zbrani protestiramo proti temu, da bi se z zidavo pričelo brez dovoljenja davkoplačevalcev in da bi se s tem navalilo na naše rame novo breme. Nismo proti šoli, ki bi jo zidala dežela, ker šolo potrebujemo, smo pa proti temu, da bi kdo stavbo nove šole izkoriščal v svoje osebne namene. — Par konj za 10 K se ne dobi povsodi — pripoveduje pa se, da jih je kupil moščanski Oražen od kmeta Anžurja na Jančih — namreč tako, da je dal 10 kron are — ko pa je kmet potem začel zahtevati svoj denar 600 K — mu je pa baje svetoval neki odvetnik, naj raje obupa in sploh ne toži, ker ni kje vzeti. — Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek, se ponovi za nepar Rossinijeva komična opera »Brivec seviljski«. V četrtek, dne 6. marca g. Danilu za častni večer Sem Benellija tragični poem »Amore dei tre re«, ki po svoji pesniški dikciji in globoki ideji celo nadkriljuje istega pisatelja efektno dramo »Cena delle beffe«. Slovenski prevod je preskrbel po italijanskem izvirniku pesnik Alojzij Gradnik. Gostovanje v slovenskem gledališču. Intendanca je radi gostovanj v dogovoru z nekaterimi člani hrvaškega gledališča v Zagrebu. Gdčna Mira Koroščeva je obljubila svoje sodelovanje v »Toski«; nadalje gostujejo gospa Polakova, operna te-noristka ga Jastrzebski in Lowczyn-ska, operetni tenorist g. Strinac in g. Borštnik, ki bo igral okrog velike noči kantorja v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi«. — Pozor pred tatovi. Zadnje čase so se pojavili v Ljubljani tatovi, posebno v restavracijah in kavarnah. Pazite na svoje klobuke in suknje posebno v ponočnih kavarnah. Tatovi so na delu! — Porotne obravnave v Ljubljani. Porotne obravnave v Ljubljani bodo trajale do 8. t. m. Na vrsto pridejo še: dne 6. t. m. Janez Trobec radi zažiga; Evgen Kuss radi poneverbe; Fr. Bizjak radi uboja brata; Janez Brvar radi zažiga. — Umrli so v Ljubljani: Neža Samsa, delavka, 68 let. — Jera Šešek, bivša kramarica, 71 let. — Matevž Železnik, hišnik, 36 let — Karel Putrich, uradnikove vdove sin, 8 mesecev. — Karel Filipič, delavčev sin, 12 let. — Jožefa Zupan, rejenka, 4 dni. — Roman Kladerotti. brivcev sin. pol leta. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca februarja 1913: 1810 strank je uložilo K 911.186.70, 1269 strank je dvignilo K 741.222.17, število uložnih knjižic 28.961. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu februarju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,482.922 kron 08 vin., dvignilo pa K 1,419.811 07 vin. Stanje koncem februarja 1913 K 14.I0b.926.— — Kinematograf »Ideal«. Novi spored je prve vrste. Slike skoraj vse v barvah. »Zensko srce« je pariška drama iz življenja umetnikov. »Čipkarica« je sijajna kolorirana holandska drama. Krasni koloriran naravni posnetek je »Boj s kravami«. »Pathe Journal« je velezanimiv. Luka in Mo-ric zabavata občinstvo najbolje s svojimi burkami. V petek »Benečan-sak ribarica«, 2 dela. Društva. — XXX. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v soboto dne 15. marca z običajnim dnevnim redom. — Slavčev zaključni venček v soboto zvečer je krasno uspel. Privabil je k sebi vse plesalce in plesalke zadnje sezone — pa tudi mnogo drugih znancev in se je ob plesu večer veselo končal v zabavi in zadovoljnosti vseh, ki so ga obiskali. — Ples trgovskih potnikov v hotelu »Tivoli« se je krasno obnesel. Že zvečer je bila dvorana polna mladih trgovskih sil in kmalu se je razvil vesel zabaven ples. — Rajanje je trajalo do poznega jutra — cel čas je bilo živahno in veselo. Pri plesu je požrtvovalno igral orkester Sokol I. — in pari so se sukali ob tej godbi do ranega jutra. Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu je izvolilo za letni tečaj 1913 sledeči odbor: iur. Filip Omladič, predsednik; med. Milko Gnezda, podpredsednik; iur. Franjo Juhart, tajnik; iur. Rudolf Ročnik, blagajnik; phil. Ivan Tominec, knjižničar; iur. Vatroslav Grandovec, gospodar; phil. Gregor Čremošnik. namestnik; iur. Jakob Božič in phil. Maks Kovačič, preglednika. Žrtev ljubosumnosti ali uboj v Zagorju ob Savi. (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Alojzij Metelko je doma iz Trbovelj, rudar je po poklicu In je 29 let star. Bil je že večkrat kaznovan in precej občutno, kar ga pa ni zmo-drilo, da ne bi bil silen prijatelj no- ža, s katerim silno rad operira. Radi noža je bil zaprt nekoč že osem mesecev. In včeraj je zopet sedel na zatožni klopi pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Zagovarjati pa se je moral to pot radi hudodelstva uboja in radi težkih teltsnih poškodb. Stvar se ie vršila tako-le: Dne 24. grudna preteklega leta, t. j. ravno na sveti večer je šel Lojze Metelko v družbi svojega tovariša Hribarja k polnočnici v Zagorje ob Savi. Že to je precej čudno, da gresta k polnočnici v drugo vas, kakor da ne bi imeli v Trbovljah cerkve. No, šla sta. Ko sta prišla v Zagorje. sta jo mahnila v Fleretovo gostilno. Tam sta se krepčala v božjem strahu s sladkim vincem. To jima je šlo precej v slast; pijačo pa sta jima osladili domači hčerki Marija in Ana Flere. Saj res, kdo bo sedel žalosten pri vinu, ko pa sta dekleti tukaj. »Dekleta to je zabava!« sta si mislila Metelko in Hribar in sta se po tem tudi ravnala, česar jima gotovo ne bo nihče zameril in štel v zlo. Bližala pa se je polnočna ura in bližala se je polnočnica. »Vi dve tudi gresta z nama, kaj neda?« je vprašal Metelko dekleti. Ti dve sta pritrdili. Nato smo se dvignili izza mize in smo odšli. Ko so prišli do cerkve, sta šil dekleti vanjo pri svojih vratih, kjer je vhod za ženske. Metelko in Hribar pa sta šla v cerkev skozi drug vhod za moške. Na nepojasnjen način pa sta se kmalu znašla zopet zunaj. Tu sc jih postrani gledali domači fantje - Zagorjani. Posebno grdo je gledal Metelkota in Hribarja fant Martin Oblak in njegov tovariš France Habič. Zakaj? Precej bomo povedali. Oblak in Habič sta si mislila: »Kako pridemo mi, domači fest fantje, do tega, da govorita in »plavšata« naša dekleta dva tuja pritepenca!« To ne gre in ne gre. Tam naj »plavšata«, kjer sta doma, ne pa tukaj! Naša dekleta so za nas. pa za nikogar drugega! Tako sta torej mislila Martin Oblak in njegov tovariš France Habič. Vzrok teh misli je bilo to, da sta malo poprei videla Metelka in Hribarja, kako sta pošepetavala nekaj na uho Fleretovima dekletoma. »Tega mora biti konec!« sta sklenila v svojem srcu. Oblak in Habič in sta stisnila pesti. Ko sta sedaj zopet zagledala Metelka in Hribarja, sta šla k njima in se ponosno ozrla naokoli. »Pusti naša dekleta pri miru«, je zapovedovalno naročil Oblak Metelku in ga |e silno grdo pogledal. No. Metelko in Hribar nista ostala Oblaku dolžna odgovora. Povedala sta mu, da ga to popolnoma nič ne briga. Zato je prislonil Oblak Metelku krepko zaušnico, da je kar zazvenelo. Takrat je segel Metelko v zep in tudi Hribar je segel v žep. Ni treba, da bi bil človek posebno »kun-šten«, da ne H vedel, zakaj sta segla Metelko in Hribar v žep. V žepu se nahaja ponavadi nož. Ko je Oblak videl, da sta Metelko in Hribar dala roke v žep. ie stopil Oblak k Hribarju in mu je pomignil. »Zakaj pa imaš ti roke v žepu?« je vprašal. »Zato, ker ie mraz,« je bil odgovor. Za ta »mraz« je zgrabil Oblak in ga kaznoval. Tildi Metelka je hotel kaznovati in ga je položil ne ravno mehko na tla. Takrat pa je Metelko vzel iz žepa nož in je sunil z njim Oblaka v vrat. Tudi Habiča, ki je pomagal Oblaku je Metelko sunil v levo stran hrbta. Oblak je padel na tla — na vratu je imel veliko, zevajočo rano, iz katere je vrela kri, kakor voda iz studenca. Metelko mu je prerezal z nožem eno izmed glavnih žil, žilo odvodnico. Vsled tega je Oblak izkrvavel in |e drugi dan nato umrl. Habiča pa so morali kmafu odpeljati v bolnišnico. Dobil je težko telesno poškodbo. t , Metelko je svoj zločm priznal. Porotnikom se je stavilo dvoje vprašanj in sicer 1. glede hudodelstva uboja in 2. glede težke telesne poškodbe. Porotniki so odgovorili na prvo vprašanle z 11 glasovi z o31 in ze enim ne; na drugo vprašanje z 11 glasovi z da in z enim ne. Nato je sodišče obsodilo Metelka na pet let težke ječe, poostrene vsakega četrt leta s trdim ležiščem ms temnico vsakega 24. decembra. Poleg ES bo“orat Plačati Oblakovima starišema za pogrebne stroške 107 kron 60 vin. ir. Habiču 100 K za bolečina. Zapor od 25. decembra p. L na do včeraj pa se mu všteje v kazen. Obtoženi Metelko je kazen mirno sprejel in jo nastopi takoj. Senat: predsednik dvorni svetnik Pajk, vetanta: sodna svetnika Potrato in Milčinski, državni pravd-nik pl. Luschan, zagovornik dr. Vencajz. ^ Pošljite naročnino, ako je še niste! ? malega raste veliko. w: