teto IXM št. 45 („jutro" xvii;, št. 260 a) Lf^bliana, ponedeljek novembra 1936 Cena 2 Din tjjflivinjUu. L^jUUiJrtUirt, - Ulica & — reieton št. 8122, 2122, 8124, 3125, 8126. bneraou oddelek: L.juWjana. SeJen-Bargom. oL — XeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tU. LL — Telefon fiL 2455, Podruamca Celje: Koče nova ulica r it. 2. — Telefon št. 190. Podrožmca Jesenice: Pri Kolodvoru fit. 100. podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta st_ 42. Fotknžnica Trbovlje: t hiši dr. Baam-Bart»«>nn Ponedeljska iz f,življenje in svet44 Uredništvo; Uubllana: Knaftjeva obča 6, Telefoa tt. 3122, 3123, 3124, 3125 tal 3128. T3Sv ponedeljek zjutraj. — Na-rofia se posebej to velja po po6U prejemana Din 4.«, po rajnafial* cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefo« fit. 2440. Celje: Strosemayerjeva wL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. «— Oglasi p« tarifa m a drl d med gma čeprav so Francove čete vdrle v prestolnice, aavzele, ker se \ladni miličniki še načalie ložljivtmi sredstvi jo še niso popolnoma z vsemi razpo- Efrborra, 8. novembra, d. Vkorakanje Francove vojske v Madrid je bilo izvršeno včeraj med hudimi pouličnimi boji, ki še vedno trajajo. Nacionalistične čete so pričele prodirati v glavno mesto ob 10.40 dopoldne. Napad se je začel približno tri ure prej s silnim topniškim streljanjem na madridska predmestja, Jri so bila kmalu vsa porušena^ z obrambnimi napravami vladnih čet. Miličniki, ki so bili očividno brez pravega vodstva, so pobegnili v notranjost mesta ter pustili na bojišču na tisoče mrtvih in ranjenih. Na bojišču je ostalo tudi več njihovih tankov, ki v zmešnjavi pri umiku niso imeli zadostne rroožnosti za manevriranje. Nacionalistične čete so prodrle po-polds.e že v Pradero San Isidoro, v neposredno bližino Puerto del Sol, središča mesta, kier se nahajajo najvažnejša vladna poslopja. Po zadnjih vesteh so čete generala žarele prodrle celo že na madridski glavni trg Puerta del Sol med srditimi foo.ii z miličniki. Po vesteh, ki so prispele sem davi ob so dobili posamezni oddelki nacionalistične vojske ukaz, naj Madrida docela ne zavzemajo, nego se polaste le najvažnejših postojank v neposredni bliži-rei prestolnice, odkoder bodo lahko nadaljevali svoje prodiranje proti centru »ricsta. Že včeraj popoldne bi bili mo-rnli zavzeti zapadni del Madrida, in so j^ss proti večeru pričeli z napadom. V prvih vrstah je bila afriška pehota, ki fe prodirala v posamezne okraje pod »ašcito okrog 100 tankov, oklopnih avtomobilov m motoriziranih metalcev jpgtija. Poročil« angleškega poslanika iCondo«, 8. novembra, d. Angleški poslanik v Madridu je sporočil zunanje-jrra ministrstvu telefonično, da so nacionalisti vkorakali od zapada v Madrid da se vrše v južnih in vzhodnih pred-jnestjih srditi boji. Izhodna točka napada nacionalistov v notranjost je bilo predmestje Časa de Campo, ki leži zahodno od kraljevske palače. Prodirajoč od t« so nacionalisti prekoračili reko !Manzanares preko Segovijskega mostu ier so napredovali že preko vzorne -kaznilnice, kjer je bilo zadnje tedne zaprtih mnogo pristašev španskih desničarskih strank. Včeraj ob 4. popoldne je bilo sprejele. poročilo neznane nacionalistične Španske radio-postaje, o padcu Madrida. Napovedovalec je izjavil: »Naše zmagovite čete so prodrle v Madrid, živela Španija!« Pripomnil je, da je to bulletin, ki ga je izdal glavni stan nacionalističnih čet v Salamanci. Nadalje je poročal, da so se pred vko-jrakanjem nacionalističnih čet vršili srditi boji za Časa de Campo in okoli nje, lijer so vladni miličniki zaman poizkusili z obupnimi protinapadi ustaviti prodiranje nasprotnika. Pomagale jim tudi siiso strojnice niti ruski tanki. V mestu je v tem času nastala že divja panika jn je očividno prišlo tudi do plenjenja tu požigov, ker so se povsod videli veliki plameni in stebri dima. Posebno tnočan je bil protinapad miličnikov v smeri proti letališču Getafe, ki pa je bil prav tako kakor ostali odbit. Kmalu nato so izvršile nacionalistične kolone glavni sunek, ki je popolnoma zrušil odpor miličnikov. Napovedovalec po radija je zagotovil, da je pooblaščen od nacionalističnega glavnega stana za izjavo. da vidi nacionalistično vrhovno poveljstvo eno izmed svojih glavnih nalog ▼ preprečenju nepotrebnega prelivanja krvi in čim prejšnji vzpostavitvi normalnih razmer v Madridu. Kako so se razvijali sobotni boji Tenerifa. 8. novembra. AA. Tukajšnja radijska postaja je razširila davi naslednje podrobne ve-oti o borbah v madridskih pred jr.estjih: Marksista so pričakovali, da bodo naicio-»aiisrič.ne čete vdrle v mesto t jugozapada. poveljnik Assenizio pa je izvršil naglo in mpešno rokado in je napadel Madrid naj-jerej s severo»apadae strani. Prvi eilj napadalcev je bU kompleks poslopij na južni etram reke Manzanaresa. kjer se nahajajo »apori, r katerih so marksisti zbrali mnogo telf-ev in potit.ičn$h nasprotnikov. Popoldne jc bil ta cilj dosežen. Nato so nacionalisti prešli v napad v jogo v/hodnem odpeta fronre ter zavzeli predmestje Vale-ras. kjer w> tnrfi pretrgali zadnjo prometno rvprm m*vi Madridom in Valmrijo. Prebi-jralstvo Madrida, ki «e je »vedk», da bo kmalu osvobojeno marksistov, je popoldne navalilo na zgradbo, v kateri ima svojo prostore marksistično glasilo » E1 Mundo Obrego«. Demonstranti so razdejali vse strojne naprave. Marksistična vlada- je še zadnji trenutek skušala zaplesti nacionalno vlado v Burgosu v mednarodne težave in je zato poslala nekaj letal, označenih z nacionalističnimi barvami nad Madrid, da bi bombardirala zgradbe inozemskih zastopstev in poslaništva. General Franco pa je bil pravočasno obveščen o tej zli nameri in je službeno obvestil zastopnike prizadetih tujih držav o morebitnem bombardiranju njihovih poslaništev v Madridu. Nacionalistična letala čo tudi včeraj spustila na Ma- ; drid velike množine letakov, na katerih so bila obvestila za prebivalstvo. Na letakih so bili označeni tudi kraji, kjer bo prebivalstvo kolikor toliko na. varnem. Ti kraji bodo bombardirani le, če se bodo vanje zatekli tudi oboroženi oddelki marksistične vojske. Kot tak kraj je bil označen tudi mestni okraj med ulico Diego de Legona, trgom de la Casteilana in trgom de la Ronda. V svojih letakih pravi general Franco, da bodo nacionalisti do skrajnih mej prizanašali bolnicam m zgradbam tujih poslaništev. Do večera je nad 8000 madridskim prebivalcem uspelo zateči se na stran nacionalistov. Rabat, S. novembra. AA. Radijska postaja v Cadizu je snoči razglasila naslednji nacionalistični komunike: Nacionalistično topništvo je s topovi ?5 mm bombardiralo ves dan Madrid in predvsem njegove vojaške objekte. Velika množica prebivalstva je zapustila prestolnico in se umaknila preko segovijskega mostu proti vzhodu. Nacionalisti so prodrli v zunanja predmestja Madrida in je pričakovati, da bo mesto že jutri zavzeto. Uro kasneje je sporočila radijska postaja v Tefcuftuu, d.t je prejela šc nepotrjene vesti, po katerih so nacionalistične čete prodrle v Madrid popoldne ob 16. m da so jih v prestolnici sprejeli a velikimi imamife-s taci jami. Nacionalisti še niso zavzeli središča Madrida London, 8. novembra AA. >Sunday Di®-pateh« je izšel danes v posebni izdaji, v kateri poroča, da je njegovi redakciji uspelo dobiti telefonsko zvezo z britanskem odpravnikom poslov v Madridu, ki je sporočil, da so v poslaništvu v&i živi in zdravi. Osobie poslaništva se podaja od časa do ča«a na streho zgradbe in skuša dognati razvoi operacij na bojišču, ki ga je pa le zelo težko zasledovati, ker so rovi ma obeih straneh zelo dobro maskirani. Madrid je noč preživel v temi. vendar pa je bilo po mestu vse mirno. Davi je zavladala v me&tu oudna tišina. Borbe se vršijo tri milje daleč od britanskega poslaništva- Nacionalistična letala stalno bombardirajo mesto, vendar pa ni še nobena n jihova bomba padla v bi i žimo angleškega poslaništva. Za sedaj še ni mogoče niti približno napovedati, kdaj bo nacionalistom uspelo zavzeti središče Madrida. Zakaj so bili miličnik) poraženi Madrid, 8. novembra, d. Za miličnike je bil najhujši udarec, ki je do\>edel iudi do padca Madrida, ker sta policija in civilna garda v mestu, ki sta bili doslej na njihovi strani, naenkrat prešli k nacionalistom. Vpadli sta miličnikom v hrbet, tako da so se znašli med dvema ognjema, kar je tudi odločilo usodo Madrida. Na strani miličnikov je ostal majhen del policistov m civilnih gardistov, pričakuje pa se, da bodo tudi ti prešli na stran nacionalistov, ko bodo defi-nitivno očistili mesto. Nacionalistična civilna garda, ki je bila pripravljena izven mesta, je že prišla v Madrid in prevzela službo v zasedenih okrajih. Burgoška vlada je že na poti v Madrid ter bo pričela poslovati takoj po svojem prihodu v nepoškodovanih javnih poslopjih, ki pa jih je malo. Obrambni svet, ki ga je imenovala pred svojim odhodom madridska vlada, se nahaja v vzhodnem delu mesta. General Franco ni vkorakal v Madrid tako svečano, kakor so pričakovali. Zadržuje se s svojim štabom v zapadnem delu mesta, v hišah, ki so ostale nepoškodovane med pouličnimi boji Odbor za obrambo glavnega mesta Madrid, 8. novembra. AA. Ker je vlada včeraj zjutraj zapustila Madrid, je bil sestavljen nacionalni odbor za obrambo mesta proti nacionalistom. Za predsednika in vladnega delegata je bil določen general Miajo, za tajnika član socialistične stranke, resor za vojsko je bil dodeljen dvema zastopnikoma komunistične stranke, resor za javni red in mir dvema zastopnikoma združene socialistične mladine, resor za industrije dvema članoma nacionalne zveze dela, resor za aprovizacijo dvema članoma splošne delavske zveze, resor za promet dvema članoma republikanske levice, resor za finance dvema članoma republikanske zveze, poročevalska služba dvema članoma svobodomiselne mladinske organizacije in po?li za evakuacijo dvema članoma sindikalistič-ne stranke. V pretekli noči je bila prva seja odbora za obrambo Madrida, ki mu je vlaaa pred svojim odhodom v Valencijo prepustila vso oblast v Madridu za obrambo prestolnice. Odbor se je konstituiral takole: pred sedtuk general Miajo, glavni tajnik Frade, komisar za javno varnost Antonio. komisar za vojno industrijo Santiago Carillo, konj ar za prehrano Amornuno, komisar za promet Pablo Jague, komisar za evakuacijo civilnega prebivalstva Jose Car-deno. V odboru so tudi Franclsco Casne-ro, Minero Jenrima, Imenes in Mariano Guarcia. General Miajo, pred ednik odbora za obrambo Madrida, je izdal davi proglas, v katerem pravi med drugim, da je prejel naročilo: --Brani Madrid za vsako ceno!« General Miajo je pozval svoje bojevnike, naj se bore brezpogojno za vsako ped Madrida. Od civilnega prebivalstva zahteva dejansko sodelovanje. Srca madridskih prebivalcev morajo biti sedaj z enakim utripom, ker bo le tako mogoče izvo-jevati zmago. Najstrožje bodo kaznovani oni, ki bi se pokazali slabotne v izvajanju svoje dolžno 'ti, kakor tudi oni, ki bi z zločini, roparskimi napadi, neresničnimi vestmi v korist s- vražnika skušali motiti javni red. Obramba Madrida je v rokah herojskih miličnikov in mesto je zato na varnem. Red v notranjosti je zajamčen po silah, ki so bile v to svrho organizirane. in spričo trdne discipline prebivalstva. Lojalno sodelovanje vseh Madridčanov bo povsem gotovo omogočilo zmago. Uspešen protinapad vladnih čet Madrid, 8. novembra, o. Danes so nacionalistične čete doživele poraz v vsem južnem in jugozahodnem odseka pred Madridom. Davi ob zori so miličniki prešli v silen protinapad na vseh svojih postojankah pod zaščito močnega topniškega ognja in neprestanega bombardiranja iz zraka s pomočjo letal. Nacionalisti so bili potisnjeni daleč v ozadje včeraj na novo zasedenih postojank, najbolj občutljivega bojišča pred Madridom. V zapadnem odseku, kjer je general Varela zbral glavni del svojih maroških sil v okolici kraja Časa del Campo, so popoldne izvršili miličniki hud napad z novimi ojačenji 300 svežih borcev. Sledila ie borba na nož, v kateri so bile maroške čete odbite. Jarki, ki so jih snoči izgubili miličniki na zapadnem bregu reke Manzanares, so bili popolnoma zopet osvojeni po neprestanem bombardiranja iz vladnih baterij z vzhodnega brega reke. Po osvojitvi tega odseka je začasno položaj braniteljev Madr«da na tej občutljivi točki znatno zboljšan. Proglas vlade Iz Valencije Valencija, S. novembra, p. Madridska vlar-du se jc takoj po svojem prihodu naselila v javnih poslopjih ter pričela z nadaljevanjem svojega dela. Imela je tudi že sejo, pri kateri je izdala komunike, ki pravi, da bo nadaljevala svoje posle kot legitimna španska vlada, kakor tudi borbo prot.i nacionalistom. Vlada ne smatra, da je ta borba po njenem odhodu iz Madrida zaključena in da je njena stvar propadla. Borba z nacionalisti se bo vodila še nadalje iz Valencije, kar je edina izprememba. Padec Madrida predstavlja samo težko etapo r teh bojih, nikakor pa ne pomeni, da bo Madrid ostal trajno v oblasti nacionalistov. Vlada ima na razpolago zlato španskega naroda, s čegar pomočjo bo v imenu španskega naroda nadaljevala borbo, ki bo tem lažja, ker nimajo nacionalisti na razpolago niti pezete zlata. Padec Madrida predstavlja sicer poraz, vendar pa vlada »pa, da bo zadnji v boja za svobodo španskega ga naroda. Ministrski predsednik Cahallero je po seji vlade sprejel zastopnike raznih društev in organizacij, ki so mu i 7, r azil i obža-lonje 7-aradi padca Madrida, obenem pa tudi upanje, da bo borba sedaj bolj uspešna. Vlada je odredilo, da se njena vojska reorganizira na novi podlagi, lier se je pokazalo, da je dosedanja reorganizacija na osnovi kadra starih oficirjev in civilne garde zelo slaba in da je ves oficirski zbor nezanesljiv. Sedaj se bo vojska organizirala brez teb srtarih kadrov »n ttpajo, da ho imela več ttspeha. Kupujte domače blago! Grof Ciano na Dunaju Snoči Je prispel na Dunaj italijanski zunanji minister, da se udeleži konference držav rimskega bloka Dunaj, 8. novembra, p. Nocoj je prispel na Dunaj na uradni obisk avstrijske vlade italijanski zunanji minister grof Ciano, ki so mu priredili nad vse slovesen sprejem. Dunajski listi pozdravljajo v daljših člankih zunanjega ministra Ciana ter poudarjajo njegove državniške .-posob-nosti, kakor tudi vpliv, ki ga ima na italijansko zunanjo politiko. Zunanji minister Ciano je odpotoval iz Rima snoči ob 23.35. Konferenca držav, ki so podpisale rimske protokole, ^e bo pričela 11. t. m. Po tej konferenci bo italijanski zunanji minister odpotoval v Budimpešto, da vrne obisk madžarskega ministrov v Italiji. V spremstvu zunanjega ministra Ciana so njegova soproga, generalni direktor v zunanjem mini-trstvu za zadeve Evrope in sredozemskega morja poslanik Gino Buti in generalni direktor za splošne -adeve v zunanjem ministrstvu grof Leonardo Vite tti, kakor tudi drugi funkcionarji italijanskega zunanjega mini crstva. Generalni direktor za inozemski tisk v zunanjem ministrstvu Emanuele Grazzi je že prej prispel na Dunaj. Italijanske napovedi o dunajski konferenci Rim, 8. novembra, d. Na dunaj-ki konferenci držav rimskega bloka ne bo šlo samo za razgovore splošnega značaja, | vov. temveč predvsem za to, da se doseže sporazum o celi vr.-ti vprašanj, ki bo objavljen bodisi v izčrpnem komunikeju ali pa v oficijelni izjavi italijanskega zunanjega ministra zastopnikom tiska. Poleg splošne izmenjave mi-sli bodo predmet razgovorov vprašanja Podunavja in v zvezi z njimi predvsem avstrijske zadeve. Angleško-italijansko zbližanje, ki je rm pohodu, in že precej znatno zboljšanje odnošajev med Rimom in Beogradom tvorita razmeroma ugodno podlago za posvetovanja prihodnjega tedna na Dunaju. Od zboljšanja italijanskih-jugoslovenskih odnošajev se seveda ne more pričakovati, da bi bil sistem rimskih protokolov razširjen na eno ali drugo državo. Nasprotno bo treba if kreno pozdraviti, če bo ena ali druga država sklenila s tretjo dogovor, ki bi zboljšal odnošaje ter utrdil mir v Po-dunavju. Ugoden uspeh tozadevnih prizadevanj se vidi baš v primeru avstrijsko-nemškega sporazuma, ki je ustvaril pogoje za sodelovanje med Rimom in Berlinom, kakor ga je potrdil Mussolini pred vsem svetom v Milanu. Zato se more pričakovati, da bo .-korajšen jugoslovensko-italijansvi sporazum imel celo vrsto ugodnih učinkov za ostale države rimskega pakta, kakor tudi nova avstrijsko-česso-slovaška trgovinska pogodba., ako se bo obnesla, ne bo ostala brez ugodnih vpli- Nade srbijanske združene opozicije Odmev sporazuma beograjske opozicije o preureditvi države in rešitvi hrvatskega vprašanja pri nadaljnjih razgovorih. Prvi praktični rezultat bi se.imel pokaaari z razpisom no- Beograd, 8. novembra, p V vrstalh beograjskega dela adružene opozicije se poudarja. prvovrstni pomen sporazuma, ki jc bil dolžen med šefi 3 srbijanskih strank, radikalne, demokratske in 7/emIjoradniške. sklenjen b podpisom objavljenega dok umen ta. Pri tem naglašajo, da so bila s tem sporazumom odstranjena mnoga nesocrlanja m da se je ustvarila podlaga, na kateri sc bo mogoče uspešno razgovarjati * dr. Mačkom. Dosedanji očitki, ' da je srbijanska opozicija nesposobna za razgovore in da med njo ni soglasja, so odpadli, ker se je s dosedanjega terena teoretičnega razpravljanja prešlo v fazo praktičnega dela. V vrstah beograjskega dela združene opozicije verujejo, da bo z doseženim rezultatom zagrebški del 7-dnraere opozicije zadovoljen, ker je polno točk. na. podlagi katerih se more priti do pozitivnega- uspeha vito svobodnih volitev na podto-ri novega voljnega zakona. 0 vsebini podpisanega dokumenta poudarjajo voditelji združene opo7.icije, da jo za sedaj ne žele objaviti, da pa bodo o tem v najkrajšem čas« še sklepali. Modo predložene odločeval-nirn činiteljem. Predsednik JUU iz Ljubljane g. Mlekuž pa je kot gost poročal o fc;tu-aciji v stanovski organizaciji Potem ko so zborovalci pretresli še nekatera zadeve iz območja domačega šolstva in sreza. je bilo lepo zborovanje zaključeno. Samomor obupane žene V sp'ošnem je nedelja potekla biez razburljivih dogodkov in tudi kriminalna kronika je obnemela za teto 24 ur. Le snoči je imela policija opravka spet s samomorom, ki so zadnje dni v mestu kar na dnevnem redu. Na Brdu pri Vičn biva družina državnega cestarja Antona V., ki je dolgo živela v miru in tišini, dokler ni med možem in ženo-ki sta že oba priletna, prišlo do družinskih razprtij. Nesoglasja so pred kratkim privedla tako daleč, da je mož. ki je oče treh odraslih otrok, brez besede zapustil svoj Maribor, 8. novembra. Jubilejno slavje poštarjev-godbenikov Snoči so obhajali člani Glasbenega društva poštnih in telegrafskih uslužbencev v Marilvoru petletnico plodnega delovanja. Po prisrčnem sprejemu ljubljanskih tovarišev na postaji je bil v precej dobro zasedenih prostorih Uniona jubilejen koncert s slikovitim sporedom. V prisrčnih besedah je pozdravil vse navzočne društveni predsednik g. Franjo Babič. V imenu ljubljanskih tovarišev je izrekel iskrene čestitke in je izročil diplomo in prelep trak g. Jože Beit-ko iz Ljubljane, V imenu mariborskih poštarjev je izročil venec poštarski godbi g. Babič. ljubljanski tovariši pa so prejeli od mariborskih poštarjev lepo spominsko diplomo. Z lepim uspehom se je zaključil koncert, pri katerem so sodelovali mariborski poštarji godbeniki z osmimi podbeniroi točkami ljubljanski godbeniki poštarji pa s sedmimi točkami Po koncertu je bil prisrčen prijateljski večer. Predavanje o lončnicah v Ljudski univerzi V mariborski Ljudski univerzi je predaval ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap iz Ljubljane o gojenju in prezimovanju lončnic. V poljudnih in ? številnimi lep mi ski-optičnimi slikami prikazovanih izvajanjih je navzočnim poslušalcem pretežno ženstvu pojasnjeval, kako ie treba ravnati s temi cvetlicami da preko zime uspevajo. Predavatelja je v uvodu s prisrčnimi besedami pozdravil predsednik mariborske univerze g. inž.. Kukovec. Šahovski dvoboj med mariborsko in celjsko mladino Dopoldne se je vršil v restavraciji pri Novem svetu šahovski dvoboj med dijaškim društvom »Slogo« iz Celja in pornlad-kom Jadranske straže na klasični gimnaziji v Mariboru in sicer na 10 deskah. Dvoboj se je končal t zmago Mariborčanov v razmerju 7: 3. Kriminalna kronika -. Policija je v pretekli noči imela obilo dela z razgrajači in pijanci izmed katerih je tri aretirala. Dolsra vrsta pa jih je bila ovadena zaradi kaljenja nočnega miru. — V zadnjem času dvigajo tudi mariborski hitlerjevci glave in z bojnimi klici »Heil Hitler« kar na ulici izražajo svoje simpatije. Tako je t-udi neki mariborski trgovec Varaždin, 8. novembra. Te dni se je več kmetov vračalo s sejma v Koprivnici domov. Med potjo so se ustavili pri znancu Luki Bariču v Legra-du. Pri pogovoru so pili in se zdajci začeli prepirati, čigavi konji so lepši Med prepirom je Luka Barič naenkrat potegnil nož in hotel zabosti enega izmed omenjene dniž be Ivana Čemeriškecra. kar pa so prisotni preprečili. Prepir se je nadaljeval in Barič je udaril Čemeriškegn s steklenico po glavi in ga lažje poškodoval. Družba s Cemeri-škim je Bar/a zapustila in nadaljevala pot proti domu. Bila je že noč Nekaj časa jo Je spremljala tudi Baričeva žena Tereza. Ko se je kmalu nato vrnila žena Terera domov, ji je mož začel očitati, da ima razmerje & ČemeriAkim. žena se je branila in dom in izginil, kakor da se ne misli vei! vrniti. Slietno ženo Marijo je njegov odhod tako potrl. da je sklenila napraviti z življenjem obračun. Ze v četrtek je na tihem zaužila precejšnjo količino strihnina, nakar je pričela močno bruhati. Domači eo opazili nevarnost in so ji takoj prigovarjali naj se odpelje v bolnico, a ker ji je čez nekaj časa odleglo, je nazadnje ostala doma. Včeraj pozno popoldne pa ji je vnovič prišlo slabo in brž so poklicali zdravnika dr. Igličarja s Tržaške ceste. Zdravnik pa je mo^el ugotoviti samo še. da je proces zastrupitve v zadnj-m stadiju, in je takoj pozval reševalce. A reševalci so hiteli zaman — okrog 19. je nesrečna mati izdihnila. Z viške stražnice so poklicali policijsko komisijo, v kateri sta bila zdrav stveni svetnik dr. Luznar in dežurni uradnik Kette. Komisija je ugotovila, da je smrt nastopila zaradi zastrupitve z arzen i-kom. na prošnjo domačih pa je dovolila, da Ivo truplo pokojnice ležalo na mrtvaškem odru doma. Roko mu je raztrgalo Danes popoldne se je zgodila v Babni polici pri Starem trgu zaradi mladeniške lahkomiselnosti huda nesreča, lfiletni sin posestnika Andreja Mlakarja Franc je dobi! nekje dinamit.no patrono in jo zažgai Posledice so bile usodne. Eksplozija je odtrgala fantu levico do zapestja. Ponesrečenca so nemudno prepeljali v ljubljansko bolnico. v pretekli noči na Glavnem trgu na v** glas vpil »Heil Hitler«. Pristopil je stražnik, ki je trgovca povabil na policijo, kjer so ga po zaslišanju spet izpustili — Zasebnika Marija Pečetova, stanujoča v Vojašni-ški ulici J« prijavila policiji, da se' je v njeno stanovanje vtihotapil neznanec ter ji odnesel razno perilo, obleke, čevlje Id druge predmete. Slikarski pomočnik Franc Deutschman je prijavil na policiji da mu je iz nove magdalenske šole. kjer je bil zaposlen. izginil skoro nov suknjič. — Prav tako je izginil gostilničarju Vilibaldu Pt>-sku i/. Rad vanja iz veže neke gostilne na Frankopanovi cesti jerbas. v katerem so bili 15 kg prekajenega mesa in druge živ-Ijenske potrebščine. — Tudi tatovi koles so bili v akciji in so posestniku Rudolfu Koresu odpeljal izpred brivnice na Koroški cesti kolo znamke »Bastert« z evidenčno številko 7OO76. mizarskemu pomočniku Ivanu Juševcu pa izpred sre&kega načol-stva kpio znamke »Waffenra in Ljubljano gotovo važnejša Hajduk ni hotei posodit: M a tošiča Gradjanskemu tutnejo po Angliji, samo da bi imel večje izglede, de. n Lbije v Ljubljani dve točki. To mu je tudi uspelo, nekoliko po sreči nekoliko pa tudi zaradi drugih okolnosti Vendar pa moramo reči, da smo bih z Ljubljano kljub porazu bolj zadovoljni kakor v zadnjih tekmah, ker je pok zala, da ipak zna zaigrati. Bila je to zadaja jesenska tekma Ljubi rane na domačih tleh Z oicer imel mnogo truda vzpel s 6. na >., največ r skok pa je napravil | z razpcloženim Dober letom. Tudi levi kri- Bask. ki je s 5. šel kar na 2. mesto. S porazom osiješke Slavi je se je okori til Hašk, ki je z boljšo goldiferenco prehitel Osiječa-ne Tablice je sedaj naslednja: Slavija (S) 6 4 2 0 16:7 10 Bask 6 3 2 1 129 8 Gradjanski 5 3 1 1 13:4 7 BSK 6 2 1 2 13:6 7 Hajduk 6 3 0 3 8:6 6 L jubl jana 6 2 2 2 5:5 6 Jugoslavija 5 2 0 3 9:8 4 Hašk 5 1 2 2 5:11 4 Slavija (O) 6 6 0 4 6:15 4 Concordia 5 0 0 5 1:17 0 Eujunk: LJubljana 1:0 (0:0) H a j d uk : Kriše; Milutin, Matošič II; Marušič, Purišič. Radcvnikovič, Lemcšič, Krulc. Blazevič. Matošič III. Ktagič. Ljubljana: Logar; HassJug; Kukanju. Pupo. Boncelj; Janežič, Slapar, Jež, Makove c. Pepček. Zadnjo ligaško tekmo te jeseni, k? se je odigrala na naših tleh. so ljudje pričakovali s priiičnim zanimanjem Poleg tega je Hajduk znana marka, ki vedno vleče. In prišlo je mnogo ijubljanskih Dalmatincev na teren, bilo jih je gotovo manj kot Ljubljančanov, ali slišati jih je bilo bolj. SREČA HAJDUKA V prvi vrsti mora Hajduk svoj uspeh pripisati nezgodi, ki se je pripetila tik pred polčasom Makovcu in Ljubljana je igrala ves drugi polčas samo z desetimi ljudmi; nekaj pa gre zasluge za Hajdukov uspeh tudi sodniku, ki je v presoji foulov sicer grešil na obe strani, v usodcpolnem primeru pa je piska! Bonclju foui ko sploh ni bilo treba piskati, ali pa če že potem proti Hajduku; iz tega prostega strela se je izcimila čista Krulčeva situacija, iz nje pa edini zgoditek ki je igro odločil. Sicer je bila igra lepa in užitna, zlasti v prvem polčasu, ko sta se moštvi kosali v zenačeni borbi in z enakimi sredstvi. V drugem polčasu so potem Hajduki prešli v de-fenzivo, tolik respekt so imeli še pred okrnjenim moštvom Ljubljane, da niso hoteli tvegati prav ničesar. Igrali zo nesigurno, potegnili Kragiča v obrambo in krepko držali rezultat. Le velika smola ljubljanskega napada pred Hajdukovim golom, kjer je zlasti Jež dve tri situacije, zrele pač kolikor le more biti situacija pred golom zrela, pokvaril ali uničil, je tej Hajdukovi taktiki pripomogla do uspešnega konca. KAKO JE IGRATA LJUBLJANA Moštvo Ljubljane je bilo tokrat, izjemoma, precej zenačeno. Ni bilo one premoči ožje obrambe in krilske vrste nad nemogočim napadom, kot smo jc bili sicer vajeni gledati Napad se je tokrat zelo razigral, a še predno je prišel do tega, da bi požel plod svojega truda, je postal z Makovčevo izločitvijo okrnjen, in petega moža v napadu je vsepovsod manjkalo. Jež ie preudarno vodil s-> , linijo, ki je bila s kombinacijo Sla par—Janežk na desni močnejša od levega dela ij bil tokrat Makovec ne samo agilen rrarliiv. temve' "udi uspešen. Pepček je prihajal na krilu bolj do izraza kol pozneje, ko se je priključi! sredini. Kril-ska vr>La tokrat ni bna na običajni višini. Pupo je v primeri z zadnjimi tekmami precej popustil; razdiral je dobro, tudi lepo je odvzemal žoge, zeio pomanjkljivo pa mu je bilo dodavanje. Boncelj je ponovno zane-marjal Lemešiča in po neijotrebnem silil v sredine Defenzivno je postavi! svojega moža Kukanja je bil za Kragiča telesno mnogo prešibak proti njemu ;e uspeval kolikor je Uspeval, le s taktično igro. Obramba kot celota je bila res dobra, branilcema — Hassl je ponovno žel aplavz ob odprti sceni — ni prigovora v razdiranju, le do čistega in pla-siranega odbojnega udarca sta le redko prišla Logar pa je bil zopet stari m zanesljivi Logar: pogumno se je vrgei parkrat pod noge in re^i' še v zadnjem hipu, posredoval je tudi vedno o pravem času: le žog od blizu ni mogel obdržati v rekah, odtod je prišlo včasih do kritičnih situacij. ...IN HAJDUK Splitski majstor z mora je postavil v polje odločno in borbeno enajstorico. V vseh linijah moštvo ni bilo povsem zer.ačeno. V prvi vrsti gre pohva!a odlični obrambi, v kateri je nastopil tudi toliko od Zagrebčanov zaželeni Matošič; res je vrede.v da si ga vsako mošto poželi. Milutin mu je bil dober drus Dober je bil f'id anadalni trio. v katerem je Blaževič s točnim pregledom igre dirigiral igro dani situaciji primerno, prav dober je bil poleg njega Krulc. ki je našel koristen kontakt do svojega krila Od kril je bil Kragič dokler je igral na svojem mestu. prodomejši, da si je bilo mnogo boljše čuvan od Lemešiča na desni strani, ki pa je bil od vse napadalne petorice najšibkejši. Halfi so med odlično obrambe in dobro razpoloženim napadom imeli lažjo nalogo, vendar ni bilo opaziti med njimi posebnih klas. Marušič je bil že mnogo boljši, isto Radovnikovič, Purišič pa je zaostajal celo za Pupotom, ki tokrat ni bil na posebni višini. Moštvo se odliku posebno s svojo telesno močjo ki je v borbi ni štedilo. NEKAJ O POTEKU Prve poteze pripadajo Hajduku. Do 10. min. je H. stalno v premoči, dobi dva strela s kota in Logar ima potne roke posla Igra malo popusti, tudi L j. prodira, dobi strel s kota Okoli 20 min pride Lj. do besede, igra se odpre. V 26. min. edinstvena šansa za Lj.. Hajdukov gol je prazen, vsi skušajo streljati toda žoga ne gre v mrežo. V 29. min kot za H. in potem se vrstijo napadi pred ljubljanskim golom, H. parkrat strelja s kota. V 42. min. ustvari Pepček Ježu lepo situacijo, pa zaman. V 44. min. starta Makovec na žogo. ki jo je Kriše odbil, oba padeta in Makovca odnesejo. Po tem odmoru igra Lj z desetimi ljudmi. H. preide kmalu v napad dobi nekaj strelov s kota. V 13. min. ima Jež zopet krasno situacijo, Janežičev prenos povzame volley, toda zelo nerodno in žoga gre v aut. V 16. min. se igra odloči" sodnik piska neko nedolžno stvar v škodo Lj., Lemešič pošlje pred gol, žoga gre z glave na glavo, nazadnje je Krulc na čistem strelu in pošlje v mrežo, 10 za Hajduka' Takoj prevzame Hajduk defenzivno taktiko m zapre igro proti okrnjenemu moštvu! Kragič gre v obrambo. napad Lj. se razvije igra valovi večino.ua med polovico in Hajdukovo kazensko črto V 31 min. ima Blaževič šanso iz prodora, toda Logar mu gre pogumno pod noge Krulc pa zgreš' prazen gol. nato je Lj. v napadu in v 33 min. strelja Pepček pametno prost strel mimo zida do Ježa, ta pa zgreši z dveh metrov; to je bila tudi poslednja šansa za Ljubljano Do konca se igra še vedno v Hajdukovi polovici, toda ta je s svojo obrambno taktiko uspel. G. Mlinaric iz Zagreba ni sodil dobro. Mnogo jc grešil v presoji foulov, iz ene take pogreške je padel edini gol, sekal je po nepotrebnem igro, ker ni puščal prednosti Za tako tekmo je bil slab sodnik. Bask: Slavija (I 3:0 (2:0) Beograc, 8. novembra Na današnji tekmi ki ni bila na posebni višini ter se je odigraladocela v prijateljskem stilu, je Bask sigurne zmagal. Bask je bil v prvem polčasu v premoči, dočim se je S'avija znašla šele v drugem, toda v napadu ni bilo nikogar, ki bi mogel izboljšati rezultat Oba gola prvega polčasa je zabil Detlin-ger, in sicer v 2. in 23 mm Gol drugega polčasa je dal Ristič, toda iz of side pozicije. Sodnik Bora Vasilievič je imel lahko nalogo, ker sta obe moštvi igrali fair. lec je še nekoliko zadovoljil. Vratar Raz-bornik je bi! zeio nesiguren, enako Ber-glez, v obrambi je dal dobro partijo le Košmerlj. V vodstvo je prišel Hermes z enaj tko že v 10 .min., ker si je Slovanov branilec dovolil stoping z roko v kazensem prostoru. Zenačil je po lepi napadalni akciji Ilovar Po odmoru je takoj v začetku Slovan dobil vodstvo z enajstko, ki jo je pretvoril Gerjol Po lednji gol je zabil Thuma na pas Doberleta. Sodil je dobro g. Macoratti. Olimp : Reka Z : 2 (2:2) Celje, 8. novembra. Olimp je nastopil v oslabljeni po tavi. Njegov napad je igral raztrgano. Vsej enajstorici je manjkal sistem. Ta ned^v-statek je hotela nadomestiti z elanem, kar -eveda ni zadostovalo. Gostje so predvedli dobro tehnično igro, pred golom pa so bili premalo odločni. Takoj spočetka je Reka pričela priti ikati toda brez vidnega uspeha. V 17. min. je prevzel Ključar žogo iz prostega strela ter jo zabil nad vratarjevo glavo v mrežo gostov. 10. min. ka neje je izenačil Jež so lepem prodoru. V 30. min. poviša Erman z lepim strelom na 2:1 za Reko. Olimp pritiska na izenačenje, kar mu pa uspe šele v 42. min. po čaterju. Po odmoru je bila tekma nezanimava. V 10. min. je moral Olimpov igralec Gros zaradi poškodbe na nogi zapustiti igrišče. Igra je postajala vedno ostrejša, tako da je moral -odnik v 25. min. izključiti po enega igralca R©"embra. Na stadionu Železničarja se je popoldne odigrala predzadnja tekma v prvenstvenem tekmoval- mariborske skupine LNP med Železničar?"m in celjskim« Atletiki. Takoj se je videlo da Atletiki niso nevarni nasprotniki. da bo prišlo do pričakovane napete Igre, toda gostje so predvajali zeio klavrno igro Ob začetku sta obe moštvi pokazali po neka. energiči.ih potez, ki pa so ae sicer končale pred gol jm mlačno, vendar pa se je po slogu igre in po tempu moglo sklepati na napei potek. To je trajalo okol četrt ure, potem pa so Atletiki čimdalje bolj lezli v rezultat 10:0. Kakor je treba na eni strani poudariti lopolno razsulo Celjanov, je treba tudi na ;lasiti, da so imeli Železničarji v odlični neri svoje prste vmes Ko se je spravila combinacijska mašinerija v prvi tek. so pridi padati goli, ki so bili skoro vsi plod precizno izvedenih akcij Moštvo Železni-arja jc v splošnem podalo' odlično igro ter su prav vsi njegovi igralci izborno opravljali jc delo. Moštvo je bilo v vseh linijah boljše. Atletiki so na vsej črti razočarali. O nje-•ovem moštvu je škoda vsake besede. Enaj-storica je bilu popolnoma interiorna nasprotniku ter bi po poteku igre in po situacijah okužil« še večji poraz. V splošnem je bila igra v mejah dovoljene igre. le pri stanju 6:0 so pričeli Celjani z osrro igro ter igrati na moža kar pa jim ni več koristilo, nasprotno zapustili so še bolj klavrn vtis. Sodil je prav dobro g. Konič. MURA : SLAVIJ A 3:1 (2:0) Maribor, 8. novembra. Na igrišču ob Magdalenskem parku se je dopoldne odigrala drugorazredna prvenstvena tekma meči Muro iz Murske Sobote in Slavijo iz Pobrežia. Tekma je bila vseskozi nape*a in zanimiva ter se je končala z zasluženo zmago Mure. Sodil je dobro g. Bcrgant. Prvi poraz Gradjanskega Bazel, 8. novembra. Svojo drugo tekmo v Švici je Gradjanski danes izgubil v Bazlu po slabi igri s 3:2 (1:1) Publike okoli 3000. Domač' so dosegli vodstvo že v 1. min., Gradjanski pa je v 3. min. po Lešniku izenačil. V prvem polčasu sta Tomaševič in Šur-donja zastreljala idealne prilike. Gajer je zakrivil enejstmetrovko, ki pa jo je Urcb ubranil. V drugem polčasu je levo krilo domačinov postavilo na 2:1. Isti igralec je v 7. min. zvišal na 3:1. Kmalu nato je šel Pogačnik blesiran z igrišča Kljub temu je Gradjanski prešel v veliko premoč. V 36. min. je Lešnik postavil končni rezultat 3:2. Po tem golu je zapustil igrišče zaradi blesure Kokotovič. Splošni vtis. ki ga je napravil Gradjanski, je slab. Samo obramba je bila dobra, v napadu pa edinole Lešnik Prvo tekmo v Angliji bodo Zagrebčani igrali v sredo v Livcrpoolu. Ostale nogometne tekme S AN JE AN: BSK • San Jean 14:2. ZAGREB: Hašk : Concordia 5:2 (3:0). Prijateljska. SUBOTICA: Jugoslavija : reprezentanca Subotice 4:2. CURIH Avstrija : Švica 3:1 (1:0). DUNAJ: Prvenstvo. Postsport . Hakoah 1:0 (0:0), Libertas : Sportklub 4:0 (3:0). PRAGA: Prvenstvo. Sparta : Viktorija Žižkov 3:1, Slavija ■ Židerice 7:1, Viktorija Plzen : Kladno 2:1, Rusy Moravska Slavija 3:1, Prostejov : Nachod 2:0. RIM: Prvenstvo. Juventus . Genova 2:2, Roma : Ban 5:2, Luchese • Napoli 3:2, Torino : Bologna 1:0, Lazio : Novara 4:2, Milano : Triestina 0:0, Sampierdareua : Alessandria 5:0, Fiorentina : Ambrosiana 1:0. Z današnjo zmago si je Železničar priboril naslov jesenskega prVaka v maribor- j BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Hungaria : Fe-ski »skupini. I renevaroš 3:0, Kišpešt : Bočkai 3*3, Ujpešt Na stadionu se ni trVn mnogo ljudi, ven- : Sorok :ar 5:0, Budafok : Nemzeti 3:2, Elek-dar pa je prišlo par sto gledalcev v upanju. I tromoš . Budai »11« 1:1, Szeged : Phobus 1:0. Lahkoatieti so še ita delu V Ljubljani in v Ptuju so se vršili -ahkoatletski mitingi po dolžnost. 'rvenstvo podsavez? Slovan napreduje — Kastastrofalen poraz Atletikov V Celju reuiis Slovai? : Hermes 3:1 (1:1) Zdi se, kakor da je sedaj napočila S.ovanova era. Po treh zaporednih porazih oeleži že tretjo zmago. Na igrišču za Kol'nsko tova^o je bilo dopoldne dokaj živo. Publika je bila domala vsa Slovanova. Prišla je ra svoj ri-ču n, kajti mo-štvo je zasluženo zabelež lo zmago v svojo kori t. Igra ni bila na nik-aki višini, zlasti ne v prvem polčasu. Obe moštvi sta zaigrali zelo raztrgano. Prednjačil je Herme^ov jiap^/d, ki ni pod Svotičevirn vodstvom uprizoril jiti ene kaj prida akcije. Potem v drugem poltasu so Slovanovci prevzel' igro v svoje ro-e in do konca ostro napadali. Zabili so dva gola. Slovan se je postavil tokrat s svojim napadom. Doberlet je tokrat igral na levem krilu in gotovo ni bil med najslabši- mi. 7elo dober je bil zlasti v drugi polovici igra vodja napada Gerjol, ki je spretno izkori til Doberletove prodornost in ga neprestano pošiljal v ogenj. Desni krilec je levo stran hermežanskega napada popolnoma obvladal, če bi še nekol o toč-nejše podajal napadu, bi bil izvrstna moč. Bil je vsekakor najboljši v svoji vrsti. Obramba ni bila mnogo zaposlena, pa se je pokazala kljub temu zelc nesi-gurna. Vratar dober in zanesljiv. šiškarji so zopet enkrat povsem odpovedali. Nemogc-Č del moštva je bil napad, ki se ni povzpel do nobene smi elne poteze. Nekaj se je trudil Ic* na desnem krilu, poslal tudi par centrov na sredo, toda tam je bil trio Brodnik-Svetic. Mokorel, ki so mu bili Se osnovni pojmi nogometa povsem tuji, kaj fs, da bi znal kako žogo pametno izkoristiti. S tem napadom Her- Svoboda Zelo MacLno vreme in dež ni®ta v soboto ovirala lahkoatlotov, da bi izrabili že zadnje proste terai;ne za borbe na 'eicališiu. j Prireditelju so se v borbi poieg aileiov domačih klubov Ilirije, Korotana in Prhuorja pridružili še atleti izven l>i u b li a n &kih klubov, predvsem Slan ia Novega mesta in kranj &ki Koroian. Tek 60 m juuiorjj B: 1. Kflseel (E!aa) 7.4, 2. Pirec (Pr.) 8, 3. Bergaut (Svoboda) 8.4. Tek 100 m juniorji C: 1. Bajda (Ilirija) 12.1, 2, Boltauzer (Pr.) 12-5, B. Kulakov (Pr.) 12.6. Tek !Oo m ®eniorji: 1. Skušek 11.8, 2. Gabršek U.9, 3. Weibl (vsi Pr.) 12. Skok r vis x zal. juniorji B: 1. Ku^el (Elan) 1.50, 2. Berganit (Svoboda) 1.30, S. Pirec (Pr.) 1.26- Skok t vis z zal. jnniorji B: 1. Bratovi (II.) 1.60, 2. Boltauzer (Pr.) 1.55, B. StigLič (Korotan, Kranj) 1.40. Skok v vis z zal. seniorji: 1. Pribošek (II.) I.60, 2- Baloh (Pr.) 1^5, 3. Toniaškovič (Korotan, Kranj) 1.55. Tek 1000 m juriorji C: 1 Oterc (Elan) 3:12.6, 2. Preželi (Elan) 3:1^.2, 3.' Pogačnik Junez (Koroian, Kranj) 3:21. Met krogle jun. C: 1. Skaza (Pr.) 14 32. 2. Boltauzer (Pr.) 12.70, 3- !'obe (Elan) 12.",0 Met krogle seuiorji; 1. Pribošek (I!.) 10.42 2- Bal^h (Pr.) 9.4^, 3. Toniaškovič (Korotan, Kra.ij) 8.40. Tek 1000 m seniorji; 1. Gabršek 3 02. 2. Skušak (oba Pr.) 3:02.4, 3. Ko« (Elan) 3:08.2. Frimorje Včerajšnja nedelja je omogočila srte Iniin lahkoatletom, zla&ti onim iz Trbovelj. Novega mesta i,n Kranja, da eo pomerili oje moči z Ljubljančani. Akoravno je že po/na sezona, so bili doseženi nekateri dobri -e-zultati, celo dva državna rekorda v tekih na 300 in 500 m po SkuAku in (iabršku (oba Pr.). Tek 100 ni iun*orj>: 1. Pavlic (Planina) II.8, 2. Cenne (Elan) 12.5. 3. Wider (Planina) Skok t ris z zal. janicrfl; 1 Skebe (Elan) 1.60, 2. Bajda (IL) 1.50, 3. K^el (Elan) 1.50 Elanovoi imajo dobre juniorje. Skok t Tis z zal. seniorjfi: 1. Baloh (Pr.) 1.56, 2. Tomaškovič (Komlan. Kranj) 1.55. Met krogle juniorji: 1. Carnelutti (II.) 12. a, 2. Košir (Eia-nj 12-27, i. Wjder (Planina) 12.11. Met krogle seniorji: 1. Baloh (Pr.) 9.87. 2. Tomaškovič (Korotan, Kranj) 9.27. Tek 1000 m seniorji: 1. Uabršek (Pr.) 2;50. 2. Kos (Elan), 3. Kianiec (Pr.). Tek 1000 m juniorji: 1. Nabernik (Pr.) 2:53,4, 2. Oslerc (Elan), 3. Cerne (Elan). Tek 300 m s handicap«in: 1. Skušeik (Pr.) 37.4. nov jug. rekord, Gabršek odstopil pred e-ljem. Skok v dalj z zal. jnniorji; 1. Pavlič (Planina) 6-24, 2. Kobe (Klan) 5.81, a Ceme (Elan) 5.69. Skok v dalj z zal. seniorji; 1. Tomaškovič (Korotan. Kranj) 5.75. 2. Baloh (Pr.) 5.71. Tek 500 m: 1. Gabršek (Pr.) 1:08,5, nov jugo^lov rekord, Skušek odstopni 10o m pred ciljem. PtU] Dane« je bil na igrišču SK fiuja lahko" atletski miting, ki je bil zelo dobro organiziran in na katerem je bi>La tudi udeležba zadovoljiva. Nastopilo je 76 lahkoatletov, m c?ieer Primorja iz Ljubljane, Maratona in Ra-pvla iz Maribora, Jugoslavije iz Celja. Mure iz Murake Sobote in Ptuja. Zaradi pogreške v razpisu ni«) mogli startati atleti iz sosedne banovine, Ln sicer iz Varaždina. Tek 100 m juniorji roj. I. 191S — 1919. (startalo 7): 1. Fine (Maraton) 12.2, 2. Pra-per (Ptuj) 13, 3. Scheiohenbauer (Ptuj) 131. Met krogle seniorji (starialo 8j: 1. Osetič (Jugoslavija) 13.15. 2. V'dic (Meralon) 11.99, 3. Ka.ifež (Primorje) 11.81. Gozdni i.'k juniorji B, rojeni 1. l&^O — 1922. (f-tariJo 12): 1. Hansi (Rap^) 7:40, 2. Pulko (Maraton) 7;49,6. 3. Blaike (Ptuj) 7:58. Skok v daljavo juniorji C (startalo 10)-' 1. Rusjan (Ptuj; S.tii, 2. Lužar (Maraton) 5.H0 3. SoŠtariČ (Ptuj) 5.23. Mot diska seniorji (startalo 9): 1. Kajfež (PrLinorje) 36.78, 2. Kos,^ (Primorje) 34.76, 3. Sila}'i (Mura) 34.73. Tek 100 in juniorji B («tartak> 10)- 1. Rad ko Lviaralonj 12.1, 2. Ekbacher (Ptuj) 12-4. 3. »učinek (Maraton) 12.7. Skok v daljavo juniorji B rojeni 1. 1920— 1921 (etartalo 11): 1. Rajh (Ptuj) 5.34 2. Ra..ko (Maraton) 5.2&, 8. Bučinek. (Maraton) 5.26. *2e spet sem pri vas!" Tako p«* je pozdravila včeraj neka gospa. Ako ne bi bila zadovoljna bi se naše trgovine izogibala. Tudi vas bomo s Stofi, svilo, platnom, flanelo itd. dobro postregli. Pridite! »Manufaktura" k. d. trgovina, ki vas želi boljše post reči Mestni trg 17. ~~~ Gozdni tek 2500 m juniorji C, roj. 1. 11*13 —1919 (startalo 8): 1. Stamjšek (Maraton) 11.39, 2. Končan (Jugoslavija) 11.41. 3. L'r-baračič (Železn.) 12.39, 4. Benko (Mura) 13.21 Met kopja (startalo 11): 1. Kajfež (Pri-morie) 42.10, 2. Radko (Marrfon) 40.30, 3-Ru*jan (Ptui) 37.26. Gozdni tek 3000 m seniorji (ptartalo 9): 1. Grmovšek (Maraton) 14.03.2, 2. štrukelj (Maraton) 14.04,6, 3. Gril (Maraton) 14.51,8. Kolesarska dirka v Mariboru Maribor, 8. novembra. Dopoldne se je vršila ena najtežjih kolesarskih dirk, kar jih je bilo v zadnjih 10 letih v Jugoslaviji. Proga je šla od igrišča Železničarja po Tržaški cesti do Hoč in Reke. potem pa po novi Pohorski cesti do Pohorskega doma, kjer je bila obratna točka. Proga je imela 1000 m višinske razlike ter je bila dolga 34 km. Kako naporna je bila je razvidna iz tega, da je od 10 dirkačev prišlo na cilj le polovica. Dirke so se udeležili člani klubov Ljubljanice iz Ljubljane, Maratona in Železničarja iz Maribora. Na cilj so prispeli: 1. Štefan Rozman (Železničar) 1:17.42.4, 2. Lozinšek (Železničar) 1:18.9.4, 3. Sodeč (Maraton) 1:21.16.4, 4. Bri-celj (Ljubljanica) 1:23.34, 5. Grum (Ljubljanica) 1:24.26. Dirka je potekla kljub napornosti brez vsakih nezgod. Posebno spominsko nagrado je dobil dirkač Štefan Rozman, ki je danes vozil svojo 160. dirko, pri katerih je dosegel 100 prvih mest 40 letnica učiteljske mature Ljubijana, 7. novembra Že pred mesecem so praznovali v Ljubljani 401etnico učiteljske mature naslednji gg. učitelji in nadučitelji: Fran Mercina, Hinko Šumer, Ivan \Vittme, Alojzij Potočnik, Franjo Mlakar. Alojzij Recelj, Fra-njo Grm, Miloš Grmovšek, Franjo Pristov-šek m Ignacij Kaffov. Jubileja sta se udeležila tudi tedanja učitelja na ljubljanskem učiteljišču g. Fran Gabršek in g. Anton Črnivec, poznejši ravnatelj tega zavoda, ki pa je kmalu po tem jubileju umrl v starosti 80 let. Jubilantje so bili na samo vestni in sposobni učitelji m vzgojitelji naše šolske mladine, marveč tudi izven šole požrtvovalni kulturni delavci, in to kot pisatelji, sodelavci pri raznih naprednih prosvetnih, dobrodelnih in gospodarskih ustanovah, pri pevskih društvih kot pevci in pevovod-je, 9okolski in gasilski delavci, v kmetijskih podružnicah in seveda pri učiteljskih ustanovah. Večina še danes vneto deluje pri raznih stanovskih in drugih institucijah. Ivan NVtftine je, kakor ime pove, po rodu kočevski Nemec in je svojo službeno doho dovršil na Kočevskem. Je vseskozi honeten stanovski tovariš. G. Grm je še vedno vzoren ravnatelj gluhonemnice. gg. Grmovšek in Šumer sta bila visoko cenjena okrajna šolska nadzornika. Več izmed njih je poleg tega jubileja obhajalo letos tudi svojo 601etnico- G. Šumer pa je imel kar tri praznike: 60]etnico rojstva, 401et-nico učiteljskega poklica in pred dobrim mesecem BOletnico srečnega zakon&ke» dočakali še več jubilejev. Bučno predavanje na zagrebški univerzi Zagreb, 8. novembra. Na filozofski fakulteti zagrebške univerze bi moral imeti včeraj dopoldne urednik »Obzora« dr. Ivo Hergešič nastopno predavanje kot novi docent za komparativno književnost. K predavanju so se zbrali prorektor inž. Stipetič. predsednik Jugo-slovenske akademije in umetnosti dr. P.a-zrv-la, dekan filozofske fakultete dr. Cesaree mnogo vseučiliškJh profesorjev in okrog 100 študentov. Ko je dr. Hergešič pričel predavati, je vdrla ▼ dvorano skupina okrog 130 fran-kowev in klerikalcev študentov, ki predavatelj« niso pustili do besede. Vpili po* Ven s frnmazoni s hrvatske nnfverze. Večina študentov se je priključila demonstrantom Intervencije profesorjev so ostale zaman. Študentje so Henrešiču očitali tudi. da kot uredn;k ne piše dovolj hrvatski. Ko je predavatelj spoznal, da ne N> mrvre] predavati, ie izjavil, da bo predavanje ir^o v tis1 u. Vato so mu študentje svetovali. naj gre predavat v Ulico Morskega kjer 'ma hrvatska m^soneka loža svoj dež. Med Vrikom in vikom se je poslušalstvo razšlo. Proslava dneva miru v Beogradu Beograd, 8. novembra, p. V prostorih an-gleško-ameriškega društva so slovesno proslavili dan miru. Svečanost so priredili an-glofilsko udrutfenje v Beogradu, društvo prijateljev Velike Britanije in Amerike, an-glo-ameriški-jugoslovenski klub ter udru-ženje bivših jutroslovenskih dijakov v Veliki Britaniji. Svečanosti -so se udeležili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik pa-triarfm ter delegati raznih ustanov in orga-niaaoij. Teden dni filma Filmska opereta „Boccacdo" Fiametta na sestanku z velikim neznancem (Albrecht Schonhals In Hefi Finkenzellerjeva v filmski opereti »Boccaccio«) TTfma opereta »Boccaceio«, ki se bo pred ▼ajala v Ljubljani ni morda znana Suppeje-va opereta z enakim naslovom, temveč sta avtorja dr. Forster in dr. Burri napisala film. ki m« je na svoj način obnova Bocca-©cijev znani »Dekameron«. Režijo in kompozicijo sta opravila filmska sodelavca, kt sta imela že pri »Kraljevskem valčku« velik uspeh. To sta Herbert Maiscli kot re- žiser in Franz Doelle kot skladate!?- Glavno vlogo podaja Willv FrHsoh, ki rrm je partnerica Heli Finkenzellerjeva- V dragih važnejših vlogah nastopajo Albrecht Schonhals. Baul Kemp in Fita Benkhoffo-va. Snemanje prizorov se je začelo letos 10. februarja in je bil doslej ta film deležen že lepili uspehov po tujih kinematogra,-fShu Kako so delali Silni „Beli pekel" Pri snemanju tega filma so vsi udeleženci »torili vse, kar so le zmogli Na vrhovih Piz Palluija so stali operaterji z cevema in celo tremi aparaturami za snemanje. Stali so ob grozečih razpokah ledenika Isle Perse ter Morterache, ponoči v mrazu in viharju so snemali, bivakirali, trpeli. Vsak udeleženec je bil samo po sebi razumljivo alpinist, smučar, nosač in igralec. In tovor, ki ga ▼!ačijo s seboj, ni majhen. Poleg svoje al-pinske oprave znosijo težke stative, na desetine različnih objektivov leč, filtrov, na nemogoča mesta. In vendar je vse to potrebno za dober film. Že iskanje učinkovitih motivov v tej prostrani naravi, potni led« % vsemi svojimi nevarnostmi, potrpežljivo čakanje na pravilno osvetljavo, zahteva polnega alpinista. Cesto se niti poiz-kusna vaja ne sme vršiti, da se ne napravijo sledovi v snegu in ledu. Največje težkoče ima pri snemanju tak- šnega filma kakor je »Beli pekel Piz Palluija«'operater, ko mora svojo aparaturo na strmih ledenih stenah, grebenih, ledeniških razpokah, namestiti včasih do centimetra natančno. Prostor morajo v globokem snegu steptati, v ledu pa ga izsekati in splanirati, kajti operater mora vrtiti snemalni aparat često v utrujajočih držah, čepe, kleče, na eni nogi. na vrvi viseč L t. d. Koža na obrazu mu visi v cunjah, čeprav je nad plastmi raznih olj še nekaj plasti pudra. In operaterjevi živci, ko visi nad grozečimi prepadi stoji v izpostavljenih grebenih, na ozkih vrhovih? Kaj pa ostane od vsega njegovega snemanja? Komaj 20% posnetkov pride na platno. V duši pa mu ostanejo prijetni spomini na doživljaje v gorah. In s temi spomini je zlasti po uspehu težavno napravljenega filma zadovoljen in srečen. Taras Buljba Poročali smo. da bo velikega junaka Ta-3Easa Buijbo upodobil v filmu sloveči francoski karakterni igralec Harrv Baur, ki smo g« že nekajkrat videli tudi v Ljubljani in wtk> gotovo vsi občudovali njegovo krepko »metnost. V novem filmu: Internat v Kijevu. Ravno se vrši izpit Po vrsti prideta pred profesorski kolegij, ki ga vodijo pravoslavni tiuhovniki, oba brata Buljba. Mlajši je sanjač, nežen kakor dekle (Jea-n Pierre Aumont). izpit položi z odličnim uspehom. Njegov starejši brat pa je širokih pleč, krepak ko hrast, — toda ves čas šolanja ste naučil niti pošteno čit; '. Pač pa zna jezditi, biti se in piti. žrtvovati se za prijatelja. To je Ostap Buljba. Menite, da se je stari Taras Buljba, legendarni ko2aški ata-man, kaj jezil na svojega močnega sina, ker je zastonj trgal hlače v šotekih klopeh? Nasprotno! Nezaupljivo motri ataman svojega mlajšega, nežnega sina: ta se je gotovo odvrnil od starodavnih kozaških tradicij. Dobremu kozaku ni treba kaj prida pisati in čitati. Tega se sam stari Taras ni bil naučil in vendar je takšno vrsto let vodil svoj junaški tabor kozakov... Besede so odveč. Najlepši in najzaaiimi-vejši roman Nikolaja Gogolja bo prodrl po vsem svetu. Harrv Baue je, kakor sklepamo po kritikah evropskega tiska, obogatil film s figuro, ki je tako fina, klasična in umetniško tako izdelana, da bo zavzela mesto med najlepšimi filmskimi kreacijami vobče. Vsekako je »Taras Buljba« nov I triumf umetniškega filma. žena v sodobnem svetu O delu mednarodnega ženskega kongresa v Dubrovniku Pretek® teden je v magistratnj dvorani v E$ubLjam pod okriljem Jugoslovenske ženske zveze, sekcije za dravsko banovino, ob ššrtno poročala o poteku mednarodnega ženskega kongresa v Dubrovniku puhli čistka ga, Pavla Hočevarjeva. načel ni ca komisije za tok pri Jugoslovanski ženski zvez'. Referata so poslušalke sledile z veliko pozornostjo Ženski tisk, volilna pravica Referentka je poročala mestoma zelo kritično o delu kongresa, ki »e je osredotočilo zlasti v zborovanjih posebnih komisij, ki ko zasedale že pred otvoritvijo formalnega de-ia kongresa. Na teh sejah so delegatke posameznuih držav stavile številne zahteve "i® oblikovale navodilu za bodoče delo. Pri ■vsecn velikanskem ueiu, ki ga je moral (»praviti kongres, ni bHo vsem delegatkam mogoče, da t»i sledile vsemu temu delu, ki «e je vršilo v različnih odborih, tako da so ittnele delegatke vpogled prav za prav v glavnem le v delo komisije, v katero so bile delegirane. Ga. Hočevarjeva ie bila zaposlena pri komisiji za tisk, pa se je mogla poleg tega dela na lastne oči prepričati ie še o delu komisije za volilno pravico, ki jo je vodila češka senatorka Plani inkova. Komisijo za tisk je vodila švicarska novinarka Zellwegerieva. Poročita te komisije »o bila kaj zanimava glede na stanje ženskega časnikarstva. Iz leh poročil je izhajalo, da fašistični in narodnosocia 1is-tičn.i tisk ni na-kkmiem ženskim težnjam, vneti zagovorniki &eaiske enakopravnosti pa so v»i svobodni, neodvisni listi, ki ee v nekaterih deželah mnogo bavi jo z ženskim vprašanjem, zlasti na Švedskem, kjer imajo ženske mnogo velikih listov v rokah kot glavne urednice. Tu-oso!>no-stih, zelo cenijo in iščejo sodelavke. .Močno je razvito žensko novinarstvo, pa tudi časopisje na Norveškem in na Poljskem. .Jugoslavija se baš ni mogla postaviti z večjim številom novinark. Kar pa se tiče resnih prispevkov o ženskem vprašanju vjugoslo" vesiskem časopisju, ki sicer daje zlasti v Beogradu dokaj prostora modi, gospodinj ftvu in kozmetiki, se ju goslo ven®ke ženske tudi ne morejo preveč pohvaliti, z edino izjemo Slovenk, katerim ponedeljka izdaja >Jutra< prinaša skrbno in resno ureievano rubriko o ženskih problemih. Mednarodna ženska komisija- za tisk je tudi pohvalila program naše nacionalne komisije, na podla gi katerega je sestaviki tudi svoj delovni načrt. Zek> živahno je (»otekalo delo komisije za žensko volilno pravico. To komisijo je vodila senatorka Plaminkova, ki se je videla ge Hočevarje vi kot prava apostolka, ki vsa živi za žensko stvar Ln ji je delo za pravice in dolžnosti žene pravi evangelij. Njeno vodstvo je tem lažje in tem uspešnejše, ker se do dobra spozna na vprašanje, ki ga Miia njena komisija opraviti in je tudi temeljito j učena o stanju ženske stvari po v*>ein sve tu. Ta konusija je odredila, da se morajo ženske, ki imajo volilno pravico, te tudi posluževat: v čim večjem številu, tam pa. kjer je še nimajo, s; morajo prizadevati, da se bodo kandidati pri volitvah izrazji v prilog ženskih zahtev. \'«o pažinio pa je treba po mnenju te komisije posvečati državljanski vzgoji. Delo ostalih komisij Komisija za kino in radio je proučevala vlogo Žensk v raznih odborih, ki imajo vpliv na cenzuro in kontrolo kinematografov. Žene se v teh odborih uspešno zavzemajo za to, da kinematografija ne bi kvarila mladine. Mednarodna komisija pa se zavzema zlasti za izdelovanje kulturnih in vzgojnih filmov ter proučuje fi namene možnosti in način za izdelavo novih filmov o žensk.i stvari. Za žensko stvar pa je nadalje zelo važno tudi vprašanje rad!a. ki ima obsežne propagandne in vzgojne možnosti. V mnogih deželah ie ženskim društvom že u«pelo, da odločajo v odborih, ki sta jim poverjena sestava i,n cenzura radijskih programov, ki so posvečeni otroku- družini in domu. Mnogo se ženske poslužujejo radia tudi za mirovno propagando. Komisija priporoča, naj bi ženske dosegle, da bi btfa v radijske programe sprejeta poljudna poročila in predavanja o ženskem gibanju, da bi imeli moški in ženske pri)! i ko bolje spoznata ženske zahteve in žensko socialno delo. Komisija za položaj žene pred zakonom Se zavzema za mednarodno ureditev državljanstva poročene žene na podlagi popolne enakopravnosti obeh »polov. Komisija za vzgojo svetuje, naj hi se glede na veliko brezposelnost posvetila pozor- nost vprašanj« vzgoje brezposelne mladine. ki naj bi se vzgajala v nadaljevalnih tečajih. Vsa mladina uaj bi »e vzgajala v močnejši mednarodni zavesti in miroljubnosti, čemur naj bi zlasti siužule olisežne reforme učnih knjig in predmetov, ki bi j,jih bilo treba izbirati v smislu mednarodnega spoznavanja in ljubezni. Komisija za enako moralo se je zavzela za vzgojo mladine |x> uačel h ua^višje nravnosti Ln enake morale. Zahtevala je odpravo reglementirane prostHu<-';je im javnih hiš in strogo kaznovanje vsakogar, ki kakorkoli podp ra ali se okorišča »s prostitucijo. Zelo važne, nvoirda najbolj tehtne so i>Me ugotovitve komisije za ženske poklice, ki je prišla do zaiključka, da »e v podjetjih vseh vrst Ln v vseh državah kaže močno stremljenje za tem. da bi se ženskam omejila pravica do plačanega dela. S tem se ženi odjem lje možnost za preživljanje sebe pa Uidi tistih, ki so zelo pogosto v današnji dobi odvisni od plačanega ženskega dela- To prizadevanje gre tako daleč, da je že postalo protizakonito, ker se izvaja izločanje žen od dela na samovoljen način. Komisija je vsem nacionalnim odborom naložila, naj v danih primerih odločno protestirajo proti takemu zapostavljanju ženske delovne moči. Za [k>-ročeno in netioročeno delovno ženo morajo zahtevati enako plačilo, kakor ga imajo moški ob istih delovnih pogoj'h. V tej komisiji so delegalke dalje obravnavale vprašanje ureditve ženske policije, ki se je izkazala v nekaterih državah za priporočljivo zlasti v mladinskih in ženskih kazenskih in zaščt" niih zadevah. V tej komisiji je sodelovala tudi slovenska delegatka :ia. Angela Vodo-tova. ki je podala tako stvarno poročilo, da si ga ie komisija osvojila kot smernico za svoie bodoče delo. Morda bi bilo priporočljivo, da bi ga. Vodetova ua kakem javnem se»tainku podala naši javnosti ta referat in tudi podrobnejše poročilo o delu komisije, v kateri je sodelovala. Nadalje je bila za jugoslovansko in še posebno za slovensko delegacijo med plenarnimi zborovanji zanimiva točka predlog o ustanovit n gospodinjsko gospodarske komisije. ki ga je predložila po ge. Kraigherjevi naša zveza na predlog dravske sekcije. Delo predlagane komisije naj bi šlo za t en v, da bi se žensko dplo v gospodinjstvu priznalo za poseben poklic, ki naj bi užival primerno bolezensko in starostno zavarovanje. To vprašanje je zbudilo na plenarni seji burno debato, ki je deloma izpričala, da ie v nekaterih deželah gospodinjsko delo že uvaževano. deloma pa je pokazala, da celo ženske same v nekaterih državah niso na višku Socialne razgledanosti in iim je sodobno pojmovanje gospodinjskega poklica še tuje. Iniciativa slovenske delegacije je vsaj povzročila, da je bila ustanovljena priložnostna komisija, ki bc do prihodnjega kongresa proučila program 'n se potem izjavila o morebitni ustanovitvi nove komisije. Referati o kmečki ženski in industrijski delavki Zelo živahno je bilo delo kongresa na plemarnih sejah, katerim smet© prisostvovati vse Slanice. Te seje nudijo priliko, da pride do izraza pravo in iskreuejše naziranje posamezni m tudi kompaktnih delegacij. Na teh sejah so se ženske bavile s stanovanjskimi razmerami, kmečki ženski in industrijsko delavko. Referati o industrijski dela.ki v posameznih državah *o pokazali predvsem važno okolnost, da *>e industrijskim delavkam najbolje godi tam, kier imajo največ inšpektoric dela. n. pr. na Poljskem. Referati o kmečki ženi pa so bili z izjemo referata Indijke prav neiskreni iu sc pričaU L k)! j o propagandi za razmere v državi reie rentke kakor r« o stvarnem stanju. Zato tako očitna .neiskrenost žensk ni zadovoljila in je zbudila upravičene kritike in proteste. Jugoslovenska referentka o položaju kmečke žene ga. Minka Kroftova. ki je hotela biti sprva iskrena in je hotela opisati stanje kmetice v pravi luči. te marala še v zadnjem trenutku na rHisk' jugos-.lovenske centrale v svojem poročilu pravo stanje idealiz^ati. Kongresne razstave in publikacije Ga. Hočevarjeva je poročala tudi o knjižni razstavi in razstavi rBlatter aus der jugosla\vischen Lyrik<. Kaj so ženske, posebno jugoslovenske, pridobile s kongresom Zeinske so na kogrefiu ugotovile, da f*> prilike zanje v vsakem oziru skoio [>o v«em svetu enake. Zato so prepričane, da bodo mogle izboljšati svoj položaj najprimerneje in najuspešnejše le z mednarodnim sodelovanjem. To pa bo po njih mnenju možno le na ta način, če bodo države, ki bodo z dogovori in odredbami izlvoljševale položaj žensk, prepojene z ustreza joči m duhom iu razumevanjem do sklepov ženskih kongresov. Naloga ženskih nacionalnih komisij J>o pač v tem, da bodo s tem duhom prepojile javno mnenje v Svojih državah. Zborovalke so naposled spoznate tudi. da rto ženske v fašistično urejenih državah prepojene z brezobzirno plemensko samozavestjo Ln jim je tuj »misel za človeško skupnost i,n sodelovanje. Prepričale pa so «e. da so žene v vseh demokratično urejenih državah iskrene pobomice za svetovni mir. FILATELIJA Makulature Pod besedo »makulature« razumemo vse tiske, ki so nastali zaradi površnosti. To so na primer pole znamk z zavihanimi vogali, gube v papirju, nepotiskani deli pole, zabrisan ali zamazan tisk, barvni madeži, oljnati mehurji in podobno. V tiskarnah, ki dajo kaj na svoje ime, takšne nedostatke takoj uničijo. Drugje pa niso tako natančni in postanejo te makulature celo predmet, s katerim se da dobro kupčevati. Zbiralec posebnosti mimo teh tiskarskih nepravilnosti ne bo šel, zlasti če so zelo opazne. Nekateri zbiralci, posebno začetniki, pa mislijo, da bodo napravili za filatelijo veliko delo, če bodo prebrskali cele kupe malo-vrednih znamk, da bi med njimi odkrili kakšen različek. ki še ni omenjen v katalogu. Ta bolezen, da morajo odkriti za vsako ceno kaj novega, čeprav samo kakšno pičico. crti-co ali madež na nepravem mestu, je prava egiptska nadloga za urednike strokovnih listov in katalogov. Lastniki takšnih navideznih pogrešnih tiskov in redkosti pa so potem skoraj vselej razočarani, ker izvedo po dolgotrajnem iskanju samo to, da ie njihovo odkritje le malo vredna tiskarska slučajnost. Poizkusni tiski Če namerava kakšna država izdati znamke, napravi navadno najprej razne poizkuse. Po drugih državah — pri nas še nismo prišli tako daleč — imajo navado, da razpišejo natečaj za izdelovanje osnutkov in da potem med njimi izberejo najboljše. Te najboljše osnutke, ki so izdelani*v precej velikih dimenzijah, nato pomanjšajo in preizkušajo, kako učinkujejo slika, barve in papir. Vse te tiske od prvih osnutkov do končne izdelave tiskarske plošče, do poslednje določitve barve in papirja imenujemo v fila-teliji »poizkusne tiske« (nemško Probedruck. angleško »Proof«, francosko »F.ssai«). Ločimo pa še sprejete in nesprejete poizkusne tiske. Neuradni poizkusni tiski, ostanejo navadno v rokah ljudi, ki so jih predložili in jih potem ti prodajajo zbiralcem za kritje stroškov. Pomen imajo samo kot kunoznost in morda kot lepo izdelani osnutki. Med te poizkusne tiske štejemo lahko tudi v raznih barvah izdelane osnutke znamk s sliko kralja Petra II., ki sta jih izdelala ing. Omahen in Serajnik, m o katerih se je že mnogo pisalo. Tudi uradni poizkusni tiski niso še navadno posledn ia oblika frank ovne znamke. I ako poznamo na primer stare egiptske poizkusne tiske s sliko piramide, ki so bili v prvotni obliki čisto drugačni kakor pa nazadnje. Pogosto uganjajo nereelni filatelisti tudi sleparije z raznimi poizkusnnni tiski, ki se ne razlikujejo od pravih znamk. Novi tiski Med nove tiske štejemo tiste znamke, ki so jih z originalnimi ploščami natisnili že potem, ko so izgubile veljavo in ko so prišle v promet druge znamke Če napravi ta novi tisk država, ga imenujemo uradnega, če pa ga napravi privatnik, ki je slučajno dobil v roke plošče, je neuraden. Uradne nove tiske delajo takrat, kadar potrebuje poštna uprava te znamke za svoj muzej, za državne zbirke tujih držav ali pa za visoke osebnosti, ki sicer v celih polah, pa teh pol nima več v zalogi. Ti novi tiski so navadno bolj ali manj redki, ker so izdelani le v majhnih nakladah in jih privatniki sploh ne dobe v roke. V mnogih državah, kakor na primer v predvojni Portugalski in Avstriji, so pa postali novi tiski pravo trgovsko blago, in poštne uprave so jih tiskale zaradi tega, da bi zadovoljile zbiralce, ki originalnih znamk niso mogli več dobiti Kadar so nekatere poštne uprave prodajale zaloge nerabljenih znamk, ki niso bile več v prometu, se je tudi pogosto zgodilo, da so iznova natisnile tiste vrednote, ki so k celotnim serijam manjkale ali j>a jih je bilo premalo. Neuradni novi tiski pa so namenjeni izključno samo za prodajo. Navadno hoče vsakdo napraviti pri novem tisku znamke, tako da bodo čimbolj podobne prvotnim. Ker pa je med originalnimi in novo natisnjenim znamkami pogosto veliko razdobje, v katerem so se izpremenili načini tiska, kakovost papirja itd., sc novi tiski vsaj v eni točki (barvi, papirju, gumiju ali zobčanju) ločijo od originalov, tako da jih ni težavno spoznati. Nove tiske imenujemo lahko tudi tiste znamke, ki so jih tiskali s ploščami, pri katerih se poznajo sledovi, da so jih hoteli že uničiti. Vs«*ka izprememba originalne plošče, tako na primer pri Wiirttemberški znamki za 18 kr., od katere so ostale samo plošče z okvirji in številkami, medtem ko so morali napise narediti iznova, ali pa pri znanih alzaških znamkah z narobe stoječim ozadjem, samo uradna ponartdba. ki jo lahko imenujemo ponatisk (Nachdruck). Po krivih potih za zapahe V ljubljanske zapore so privedli nevarnega vlomilca in njegovega pajdaša Ljubljana, 8. novembra. V zapore tukajšnjega sodišča so privedli orožniki dolgo iskapega vlomilca Ko-tarja Leopolda od Sv. Križa in njegovega pajdaša Franceta Podbregarja iz Kandrš. Oba aretiranca sta se poznala svoj čas> v sodnih zaporih m kmalu nato je bilo vlomljeno na več krajih v Kandrški dolini. Oblastva so takoj osumila Kotarja, ki je imel že več takih grehov na -woji vesti. Poizvedovanja so ugotovila, da se je potikal Kotar v tamkajšnjem območju prav v času, ko so bili vlomi izvršeni. Ugotovljeno je, da se je Kotar po vlomih v Kandrški dolini klatil tudi po Moravčah. Tam je pridno dajal za pijačo m si je na- kupil razne re®. Kotar svoje vlome feJL Pripovedoval je pravljico, da je srečal r bližini Moravč nekega brezposelnega, s katerim sta se takoj sprijateljila. Noče-vala sta v nekem zapuščenem poslopju* nato pa se je sredi noči odločil njegov sostanovalec, da bo stopil v bližnjo vas prosit kruha. Fant da se je vrnil potem obložen s klobasami, svinjino, kruhom in pijačo. Kakor je zatrjeval Kotar, je potožil med pojedino svojemu novemu znancu* da ima strgane čevlje, in njegov pajdaš mu je takoj stisnil v roke več stotakov, Polde da si je k ipil takoj nove čevlje, okrog 500 dinarjev pa da mu je ostalo še za pot dom^v. Na sodišču seveda ne vertmmejo njego« vim pravljicam, ker imajo poročilo, da se je Kotar za vlom v Kandrški dolini sporazumel s Podbregarjem še tedaj, ko je bil 3 njim zaprt. Pcnibregar mu je povedal za nekatere imovitejše kmete. C-malu po ti-tem razgovora pa je bilo vlomljeno v Vujin dolu pri Kandrš ah skozi streho. Vlomilec je odnesel 4000 Din denarja hi več predmetov iz zlata in srebra. Kotar je znan tat iz navade in bo stopil zdaj pred ljubljanske sodnike. V njegovem rojstnem kraju pri Sv. Križu .ce ga zelo boje, saj zmerom napravi kaj narobe. Zadnjič je odnesel nekemu tamkajšnjemu trgovcu z gobami več vreč gob, pripravljenih za edvoz v Ljubljano. Kotar pa je petem v svoji drznosti prišel ponujat okradenen njegove lastne gobe. Trgovec jih je kupil, tatvino pa je opazil še le kasneje. Kotar je moral za svoj greh v zapor. Predi sodnikom se je kratkomalo odrezal, da ni bf! svetokriški trgovec prav nič oškodovan, ker je dobil svoje blago nazaj. Iz alevaristove forbs Ko stojimo ranega jutra ua kaki viso-K! plauiiii. se nam nudi divna slika; morje, ki ga tvorijo megle, le poedini vrhovi mol4 kakor otoki iz njega. Opazovalec sluti povezanost med poediniuii vi'i"0vi. točno je pa ne more določiti. Prav tako je z rodovnikom živalstva. Otoki so zdaj živečo skupine Ln okameniue že davno izumrlih živali, med katerimi nam manjka mno.o členov, ki nam jih prikriva megia davne preteklosti. Naključje nain bo sčasoma še marsikaj odkrilo, vendar nikdar vsega, kajti globine kopnega so nam nedostopne, v njih pa počivajo marsikateri členi, seve ne vsi, kajti mnoge je zob časa zmleL Zlasti imamo prav malo ostankov iz praveka ali a-p-hajske dobe. Po dr. Rakove« so našli od trsk neke ribe v kambrijskih skladih starega zemeljskega veka. kar nam da sklepati g gotovostjo, da so živele ribe uidi že v praveka, vendar je bilo njih ogrodje še mehko, hrustancas«? ter ni ostala za, njimi nobena sled. Skoro«ia v vsaki skupini živalstva. pri sesaJcili. ptičih, plazilcih, dvoživkah, ribah, cevosrčuicah. pfašearjifo do praži-vale. najdemo kako vrsto, ki nam dokazw-je. da se je življenje razvilo postopno od preprostih da bolj kompliciranih organ\d-mov. Kot. predhodnice ri)> smatramo veskv repate apen« i ikular i je, feo so plaščarji, ki plavajo [tfosto v vodi "m ki se niso kak«*r n. pr. ličinke kozolnjakov, ki plavajo ki v počastitev 701etnice mojstra Mateja Hubada, ki je naši pevski organizaciji dolga leta načeloval in jo vror-no vodil. Pokažimo mu svojo hvaležnost! Vstopnice bodo v prodaji v Matični knjigarni. <.\N1 i ic-^r i^r, ic^r, i^r i^fi S^M k Postani in ostani član Vodnikove družbe Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak, yai y Ljubljani,