------ 174 ------ Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Slovenskih Goric na Staj. 20. maja. — Od lani do letos nisem mogel dosti veselega pisati, ker nam menda malokdo očitati more, „da se od Mure do Drave živi brez težave!" Izvzeto dobro vino, čeravno je marsi-kterega okljalo, so nas težile mnoge nezgode; najteže bomo pozabili, ker nam je toliko živine počepalo, da so Jjude že mislili, da jo je kaka kužna bolezen po stradanji napadla. Al zdaj nam obeta mila narava, ako jo dobrotljivi Bog nesreče obvaruje, vse lepo poverniti, ker jo vreme budi tako ugodno, da je veselje; samo na nemškem polji od Štrasa doli je toča pred 14 dnevi rež pokončala. Imel sem priliko viditi vinograde v gorah pri Radgoni, od tod gori čez Kremperg, Hlapje, Jerenino, nad Pesnico do sv. Križa pod Tremerom, — povsod nam obeta blagodarjena terta z nasipanimi kavernki obilo grojzdja; na nekterih mestih še več od lani; le ta razloček je, da je dosti starih in visokih tersov razpokanih in suhih, al od mraza ali suše, posebna v slabo obdelanih goricah. Na lepi višini pri sv. Križu ali pri sv. Duhu blizo Slemena se odpre prijazen razgled po vseh Slovenskih goricah in še v daljne kraje. Tam se dobro pozna, kje je pridna roka doma. Pod nogami se razprostirajo se ponižaje okroglasti bregi in homci; oko zadene na zlo razširjene vinograde, na sadovnike, v kterih nam lepo ocveteno drevje spet veliko upanja za dobro sadno letino daja; le marljivih bčelic je bilo malo čuti po cvetji, ker jih je dolga zima večidel umorila; radostni tudi vidimo plodne njive s košato setvijo in lepe zelene travnike, vmes pa je pohišje gostoljubnih ljudi nasejano in bele cerkve nam kažejo pot nakviško k Tistemu, od kterega pride ves blagor! Veselo je gledati, kako se kolači po lepi setvi valajo; samo na Goriškem, kjer se je soldanasta zemlja težko obdelati dala, so žita bolj blede in redke, ker jim gnoja manjka. Zares veliko baranje še bo v naših krajih in je že zdaj: od kod bomo dobili zadosti gnoja za našo zemljo, da ji moč povernemo; brez skerbi bi bili, če bi imeli taki neskončni zalog černe persti, kakor ga imajo Pohorčani, kterega še bojo radi bolje rabili. Kje se začne Goriško, je težko razločiti, zakaj vsak seljan imenuje sosede svoje proti zahodu Gorčane, druge proti izhodu Dolance; mali razloček je med nami: vse nas veže vez edina: ljubi naš jezik slovenski in vsi se veselimo milost-ljivega gospoda kneza škofa v Maribor. (Konec si. J Iz Firence 22. maja. Romarji, o kterih sem Vam pisal iz Benetk, smo srečno dospeli v Firenco. Vidili že smo toliko lepega in imenitnega, da se mi skoraj v glavi verti, ko premišljujem število cerkva, njih lepoto in dragocenost, in se spominjam prijaznih krajev, zalih vertov, rodovitnega polja in drugih krasnih reči. Benetke same so vredne, da človek jih gre gledat, in upam si reči, da malo je mest, ki bi v eno versto z Benetkami stopiti smele — zdfiva se človeku. da iz moria so izrastle. Stolna cerkev ----- 175 ----- sv. Marka, kakor so mi rekli, je vredna gotova kakih 120 milijonov goldinarjev, in dragega kamna kakor jaspisov, porfirov itd. ima skorej preveč. Benečani so prijazni in priljudni; al kdor hoče kaj kupiti ali v kakem čolniču se peljati, mora za plačilo hudo se poganjati z njimi. Iz Benetk smo se peljali v Padovo, kjer smo molili na grobu sv. Antona in sv. Justine, potem v Bol o njo, kjer smo počastili grob sv. Dominika in sv. Katarine iz Bolonje, in zdaj smo v Firenci, kjer smo sv. mašo brali na grobu sv. Andreja Korsinskega, sv. Antonina škofa in sv. Juliane Falkonove. Trupla sv. device Magdalene de Pazzis pa nam ne morejo pokazati, ker imajo ravno devetdnevno pobožbo v nje čast, in je ljudstva od jutra do večera vse polno v cerkvi. Kako lepa je Firenc a, nam ni časa popisavati; nje prijetna lega je tako obče znana. — Vendar tudi sitnosti se ne manjka. Kamor pridemo, je treba potni list podpisati dajati, je treba tudi plačati za vsaki podpis, in če bo tako naprej šlo, menim, da moj potni list mi bo naredil gotovo kakih osem goldinarjev stroškov. Danes zjutraj ob šestih smo hotli v Sieno se odpeljati, popoldne pa nazaj priti v Firenc o. Že smo vožnino plačali, kar nam reče nek vraden služabnik, da smemo sicer iti, al berž ko ne nas bodo s hudo zavernili, ker potnih listov nismo pri sebi imeli; torej smo raji dnar nazaj vzeli in smo tukaj ostali. Radi bi bili že šli od tod, al zavoljo potnih listov, ktere moramo pri raznih gospodih podpisati dati, bomo menda še le jutri popoldne skozi Pistojo, Luko in PizovLi-vomo se podali. V torek popoldne ob štirih bomo jadrali na ladii naprej, in z Božjo pomočjo mislimo v sredo popoldne priti v Rim, kjer bi že vsi iz serca radi bili. Z Bogom. Jož. Rozman. Iz Tersta. Za Resel-ov spominek je dosedaj nabranih 4832 fl. 40 kr. — Ko nam je že toliko let tertna bolezen vžitek in dobiček kratila, je nastopila po nji s mer t tersja. Skorej polovica tert je vgonobljenih. v V Zireh 17. maja. Precastiti predstojnik idrijske kmet. poddružnice in iskreni podpornik vsega, kar je domovini naši v slavo in prid, gosp. fajm. Janez Majnik so nam lepo popisali, kar se je godilo d orna če mu rokodelstvu na čast, 17. dan t. m. v Zireh, takole: wSošlo se je danes pri meni, čeravno je vreme dosti slabo bilo, vendar toliko bližnejših prijatlov, da nas je bilo lepo omizje. Pokažem jim čez nekaj časa veliko bronasto svetinjo, s ktero je bil naš umni in pridni kovač Lorenc Peternel v lanski dunajski razstavi zavoljo mnogotere dobro in lepo izdelane železnine poslavljen *), in jim še tudi povem, da mu bo ravno danes vpričo njih slovesno podeljena, kar je vse zlo razveselilo. Ko lepo medaljo dobro ogledajo, grem sam po imenovanega kovaškega mojstra, ki je že spodaj v hiši pričakoval, in ga peljem v veliko zgornjo sobo pred zbrane gospode. Pospremili so ga: domači župan, več soseskinih mož in njegov sin, ki mu je poslav-ljeno železnino delati pomagal, — vsi praznično oblečeni. Mojstru Peternelu rečem nekoliko naprej stopiti; dobro-voljni mož je korenjak, da malo tacih; vsem je dopadel. Zdaj berem na glas vpričo vseh častno pismo, ktero mu je bila slavna kmetijska družba iz Ljubljane s svetinjo vred poslala. Visoko častiti gospod tehant Janez Reš ga pa tudi še sami lepo in prijazno nagovore in mu častno medaljo pred lepo cesarjevo podobo na persi pripno; — mož-narji pa v tem pokajo, da se razlega od hriba do hriba! Potem se obernejo gospod tehant tudi k sinu poslavlje- *) Nobeden med dunajskimi gospodi, ki so sodili Peternelovo železnino, ga ni poznal in ni slišal nikoli nie od njega; nobeden ga jim ni priporočal in z besedo hvalil; nobeden jim ni lepih besed dajal in prigovarjal, naj mu dajo svetinjo, — le delo samo, ki so ga vidili od njega, je mojstra hvalilo in mu naklonilo svetinjo. To je zaslužena čast! Zeleznina Peternelova mora tedaj res izverstna biti! Vred. nega očeta in mu tako lepo prigovarjajo, kako naj svojegi očeta posnema in v rokodelstvu svojem napredva, da ji bilo več pričujočih ginjenih do solz. Na zadnje mu še sve tovajo v ljubljansko šolo podkovstva in živinozdrav ništva iti. — Oče in sin se spodobno zahvalita za lep nauke in dobre svete, in obljubita, si vse prizadjati, di se te tolike časti vredna storita. Na to nasledva še nekoliki zdravic in nenavadna slovesnost je bila pri kraji. Govorjenja od te dunajske svetinje pa med našimi ljudmi še n in ne bo kmalo konca !a Iž Ljubljane. Pretekli teden sta bila iz Dunaj* gospoda dohtarja in profesorja: vitez Konstantin Ettings hausen in Alojzi Pokorni — oba uda komisije z; preiskavo avstrijanskih mahov alimočirij — tuka v Ljubljani in sta se skozi tri dni: 22., 23 in 24. maj mudila na našem mahu. Gosp. Podkrajšek ju je spremlja na ti poti in nam zapisal, kar sta imenovana naravoslovca o maha rekla. Povedali bomo to z veseljem drugo pot. -Pretekli četertek so vSlapahv fari pri Marii Devici i Polji ujeli iz Ljubljanice že zlo gnjilo truplo Andrej; Koprivc-a, premožnega kupčevavca z lesom iz Polh o vega Gradca, kteri je Mizo 14 dni v vodi ležal. Ali si je po kaki nesreči v Ljubljani v Ljubljanico prekucnil al so se mu možgani zmešali in je sam šel v vodo, se ne ve verjetno pa ni, da bi ga bil kdo v roparskem namenu ; vodo vergel, ker razun nekoliko srebernih dvojač so naš] pri njem 24 bankovcov po 10 fl., ki so bili sicer zmočeni pa vendar še celi. Kop r i ve c je bil imeniten barantač \ lesom; pravijo, da ga ni lepega hrasta na Krajnsken in Štajarskem, za kterega bi on ne bil vedel; vso lesnin je zvozil na Reko, kjer je imel nek celo svojo ladijo.