Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov1
adsträt - jezikovna prvina, plast, pridobljena od zemljepisno sosednega drugega jezika, npr. romanske prvine v slovenščini
adsträten - nanašajoč se na adstrat, izhajajoč iz adstrata
adsträtna predloga
adstrâtno imé
adsträtno imensko gradivo
aferéza - opustitev črke ali zloga na začetku besede, imena, npr. Bine namesto Albin, Vesele namesto Nove sele
alpskoslovânski substitut
andronim - ime žene, izpeljano iz imena moža, npr. Novakovka
anojkonim - nenaselbinsko ime
anojkonimija - nenaselbinska imena
antropoleksém - beseda, podstava ali koren, uporabljen za tvorbo osebnega imena, npr. Kos < kos, Cveta < cvet, Branimir < braniti, mir.
antroponim - osebno ime
antroponimičen - nanašajoč se na an-troponimijo, osebna imena
antroponimični fond - celotno osebnoi-mensko gradivo kakega jezika, narečja, države
antroponimija - osebna imena (npr. an-troponimija Slovenije)
antroponomästika - veda o osebnih imenih, raziskovanje osebnih imen
apelativ - občno ime apelativen - občnoimenski apelativni fond
apotropéjsko imé - zaščitno, varovalno ime
areâl - zemljepisna razširjenost posameznih glasoslovnih, slovničnih, leksikalnih in drugih jezikovnih pojavov
B
baza - podstava, osnova biblijsko imé - svetopisemsko ime
cognomen [kognômen], mn. cognomi-
na- gl. kognomen côman - gl. cona
cona - nar. vzdevek (iz n. Zuname) cônarsko imé - nar. vzdevek (Porabje) cono vati - nar. dajati vzdevke covnek - gl. cona cüna - gl. cona cünek - gl. cona
D
deadjektivni pluralni étnik - izpridev-niško množinsko prebivalsko ime, npr. Petrovci, Markovci.
deantroponimični priimek - osebno-imenski priimek
dekompozicija - razstavljanje, razčlenitev (na sestavine); napačna dekom-
V slovarčku so navedeni in večinoma neposredno ali posredno na kratko pojasnjeni ime-noslovni in nekateri drugi jezikoslovni izrazi, uporabljeni v tematski številki. ^41
Janez Keber: Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov
pozicija, npr. v imenu šent Iij > Tilj,
Tilen, Nad lesszam > Na dlescu. deminutivna oblika imena - manjšal-
na oblika imena deminutivna tvorjenka - manjšalna
tvorjenka, pri osebnih imenih z manj-
šalnimi priponskimi obrazili -ca,
-ček, -ek, -ica, -ika, -ka. deonomastična frazeologija - izimen-
ska frazeologija deonomastična leksika - izimenska
leksika
desno dopolnilo - npr. pri krajevnih imenih: Bistrica pri Mokronogu, Bistrica ob So tli
desno predložnozvezno dopolnilo -npr. pri krajevnih imenih: Log pod Mangrtom, Planina pod Golico
detoponimičen - izpeljan iz zemljepisnih oznak
dies lustricus - svečanost podeljevanja imena v starem Rimu
dies nominalis - svečanost podeljevanja imena v starem Rimu
domače imé - hišno ime
dvočlensko imé - ime, zloženo iz dveh členov, sestavin
dvojno imé - ime, zloženo iz dveh narazen pisanih sestavin, imen; pri nekaterih ljudstvih javno in tajno ime
E
ekonim - zastar. naselbinsko ime, ojko-nim
eksonim - krajevno ime, kije drugačno kot v državi, ki ji to pripada, npr. Dunaj za nemško Wien; iz tujega jezika sprejeto ime, ki seje tako podoma-čilo, da ga ne občutimo več kot tuje, npr. substratna imena
endemičen - domač v kakem kraju, omejen na kak kraj
endemično hišno imé
endonim - krajevno ime, ki se rabi znotraj določene države, pokrajine
entiteta - bitje, bitnost
étimon - najstarejša besedna oblika, etimološko izhodišče besede, koren besede
etničen - nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod
etnična méja - narodnostna meja, npr. slovenska etnična meja na zahodu
étnik - ime prebivalca kakega kraja, npr. Ljubljančan, Črnjan, Izoljan
etnonim - ime plemena, ljudstva, narodnosti, naroda
evfemističen - olepševalen, milejši, bla-gorečen
evfemistično imé
F
feminizirani étnik
fitonim - rastlinsko ime
frekvenca imena - pogostnost imena
G
generiranje - ustvarjanje (npr. generi-ranje stvarnih lastnih imen)
geografsko imé - zemljepisno ime
geomorfološki -a, -o - nanašajoč se na oblikovitost zemeljskega površja
glasovna substitucija - nadomestitev, zamenjava tujih glasov z domačimi
gorska anojkonimija - gorska nenaselbinska imena
gôrsko imé - ime gore, griča, hriba, vzpetine nasploh
gozdna imena - imena gozdov
grdo imé - zastar. vzdevek
H
hagionim - svetniško ime hibridna imenska tvorba - hibridno ime
hibridno imé - ime, ki vsebuje prvine vsaj dveh jezikov, npr. sin. Lačen-perk, Deržečnik (iz *der Sečnik)
hidronim - vodno ime
Janez Keber: Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov
hidronimija - vodna imena (npr. hidro-nimija Koroške)
hidronomâstika - veda o vodnih imenih, raziskovanje vodnih imen
hipokorističen - nanašajoč se na hipokoristik
hipokoristična oblika
hipokoristična tvorjenka
hipokoristično ime - skrajšano, manj-šalno, ljubkovalno ime, npr. Tone, Toni, Tonček, Tonči, Tonko (prim. Anton)
hipokoristik - skrajšano, manjšalno, ljubkovalno ime, npr. Lizika, Beti, Betika, Betka (prim. Elizabeta)
hišno imé - osebno ime, s katerim se navadno v kmečkem okolju poimenuje hiša, domačija, ne glede na priimek, ime ali vzdevek trenutnega gospodarja
horonim - ime pokrajine
hrematonim - stvarno lastno ime
I
ilegalno imé - izmišljeno, skrivno ime človeka v ilegali
imé - beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje a) posameznega človeka, b) posameznega iz iste vrste, c) izdelkov
imé po pisavi - nar. priimek (Porabje)
imé podjetja
imé upravne enote
imé z zmerjanjem dano - zastar. hišno ime, vzdevek
imena jezer
imena močvirij
imena slapov
imena studencev
iménka - zastar. vzdevek
imenoslôvec - kdor raziskuje lastna imena
imenoslovje - veda o (lastnih) imenih; lastna imena (npr. imenoslovje Bele krajine)
imenska baza - imenska osnova
imenska dvojnica - npr. Hungerrer -Voger I Vogerzhan; Vil lach - Bilak, Klagenfurt - Celovec.
imenska leksika - imensko besedje
imenska osnova - beseda, ime, koren, ki se uporablja za tvorbo lastnih imen
imenska podstava - imenska osnova
imenska tvorjenka
imenski - nanašajoč se na ime, izhajajoč iz imena
imenski fond - celotna količina imen kake pokrajine, države, jezika
imenski korpus
imenski sufiks - priponsko obrazilo, ki se uporablja za tvorbo lastnih imen
imenski prežitki - imenske ostaline
imensko besedje - besede, ki se uporabljajo za tvorbo lastnih imen
imensko gradivo - (osebna) imena, imena krajev, voda, gora itd.
interkalirati - vriniti glas (narečno) v določen glasovni sklop, npr. -g- v sklopu -rl- > -rgl- v besedi curgljati < curljati, v imenih Murgle < * mûrie < murve
izimenska frazeologija - frazelogija, frazemi, ki so nastali, so sestavljeni iz lastnih imen
izimenska leksika-besedje, izrazje, nastalo iz lastnih imen
izimenska oblika
iziménski - ki je nastal, je izpeljan iz lastnega imena
iziménski pridevnik
izmišljenka - zastar. izmišljeno, skrivno ime; psevdonim
(iz)océtno imé - gl. patronim(ik)
(iz)océtnoiménski - nanašajoč se na (iz)očetno ime, patronimičen
iž(i)no imé - nar. hišno ime (Porabje)
J
jâvno imé - gl. dvojno ime
Janez Keber: Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov
K
kalk - beseda ali besedna zveza, prevedena iz drugega jezika; v imenoslovju imena Zdravko za Valentin, Jasna za Klara, Petelin za Gallus itd.
kognomen - priimek, družinsko, rodbinsko ime; vzdevek
konverzija - sprememba (besednega) pomena s prehodom iz ene slovnične kategorije v drugo, npr. konverzija občnoimenske zveze
kolonizacija - načrtno naseljevanje ljudi na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju, npr. nemške kolonizacije na slovenskem ozemlju
kontaktna imenska cona
korenski morfém - del besede, ki je skupen vsem etimološko sorodnim besedam, kije nosilec osnovnega pomena besede, npr. pe-ti, poj-em, pesem, pe-telin
korpus - besede, imena, besedila, kijih uporabimo ali imamo na razpolago pri raziskovanju kakega jezikovnega pojava ali jezika, npr. imenski korpus
krajevno imé - ime kraja
krajevno imenoslovje - veda o krajevnih imenih; krajevna imena, toponi-mija
kraj no imé - zastar. krajevno ime
krčevina - zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd
krstno imé - (rojstno) ime, ki ga kristjani dobijo pri krstu
krščansko imé - ime, ki ga kristjani dobijo pri krstu
L
lastno imé - ustaljeno poimenovanje posameznih bitij, zemljepisnih in stvarnih danosti, npr. imen krajev, delov zemeljskega površja, nebesnih teles; ustanov, organizacij in podjetij, umetnostnih del, ki nedvoumno iden-
tificira in induvidualizira kakega izmed naštetih objektov lastnoiménski - nanašajoč se na lastno ime
lastnoiménski fond - gl. imenski fond
lastnoiménski register - (uradni) seznam lastnih imen
ledinsko imé - ime manjšega naravnega objekta, večinoma izven strnjenih naselij, npr. travnika, njive, gozda, potoka, doline, vzpetine, ribnika, majhnega jezera, poti idr.; terensko ime, mikrotoponim
lenizâcija - glasovni pojav, pri katerem nezveneči glasovi postanejo zveneči, npr. v vulgarni latinščini nezveneči zapornik med dvema samoglasnikoma: Utinum, it. Udine, sin. Videm; gl. tudi romanska lenizacija
leksična bäza - gl. antropoleksem, to-poleksem
lévo dopolnilo - npr. pri krajevnih imenih: Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slovenske Konjice
ljudska etimologija - neznanstvena razlaga izvora ali pomena besede na osnovi podobnosti ali skladnosti z neko drugo besedo
ljudskoetimološki - nanašajoč se na ljudsko etimologijo
M
metronim(ik) - osebno ime, izpeljano iz materinega imena, npr. Anic, Majdič.
mikrotoponim - ledinsko, terensko ime
mikrotoponimija - mikrotoponimi, le-dinska, terenska imena
mlečno imé - ime, ki otrok dobi ob rojstvu na Kitajskem
modno imé - ime, za katero se v določenem času pojavi veliko zanimanje in se kaže v močnem, skokovitem porastu njegove pogostnosti
Janez Keber: Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov
N
nadomestna fonetika - gl. substitucija, substitucij ska fonetika
namadheya - svečanost podeljevanja imena v stari Indiji
naselbinsko imé - ime naselbine, naselja (mesta, vasi, trga, zaselka)
naselijsko imé - ime naselja
neantroponimičen - neosebnoimenski
neantroponimični izvor-npr. neantro-ponimični izvor krajevnega imena
nèhrematonim - nestvarno lastno ime
nehrematonimičen - nestvarnolastnoi-menski
nènasélbinsko ime - gl. naselbinsko ime nènasébinsko zemljepisno imé - gl. naselbinsko zemljepisno ime nesvetniško ime - gl. svetniško ime nömina matronymica [ika] - metroni-mi
nömina patronymica [ika] - patronimi nôvo imé
O
občno imé - ime vrste, skupine predmetov
občnoimenski - nanašajoč se na občno ime
obrazilo - prvina (morfem), ki se dodaja besedotvorni podstavi, imenski podstavi, da nastane nova beseda, novo ime, npr. star-ec, mlad-ič, Al-bin-ček, Kovač-ič.
ojkonim - naselbinsko ime, krajevno ime
ojkonimija - naselbinska imena, krajevna imena
onimizacija - proces nastajanja lastnih imen iz občnih imen; imenotvorni proces, polastnoimenjenje
onomantija - prerokovanje, čaranje na osnovi imena
onomastičen - imenosloven
Onomastik - imenoslovec, kdor (znanstveno) raziskuje imena
onomästika - imenoslovje; imena (npr. onomastika Porabja)
oronim - gorsko ime
oronimija - gorska imena (npr. oroni-mija Primorske)
osébno imé - lastno ime človeka, ki je pri nas v rabi kot dvočlenska imenska formula (rojstno) ime + priimek (prim. Zakon o osebnem imenu), v posebnih funkcijah še hišno ime, psevdonim, vzdevek
osébnoiménski - nanašajoč se na osebno ime, izhajajoč iz osebnega imena, npr. osebnoimenski izvor krajevnega imena, imena podjetja
osébnoiménski fond - celotna količina osebnih imen kakega jezika, narečja, države
P
partizansko imé - ime, ki gaje kdo dobil, imel v partizanih
patronimičen - nanašajoč se na patro-nimik, na (iz)očetno ime
patronimični antroponim - osebno ime, izpeljano iz imena očeta
patronimični priimek - priimek, izpeljan iz imena očeta
patronimično obrazilo - obrazilo, s katerim se tvorijo osebna imena iz imena očeta
patronim(ik) - osebno ime, izpeljano iz imena očeta; (iz)očetno ime
penültima - predzadnji zlog besede
poganski - nanašajoč se na pogane, ne-kristjane
pogansko imé
pogostnost imena - število imen na določenem prostoru, tj. mestu, pokrajini, državi
poimenovälen - nanašajoč se na poimenovanje
poimenovalna motivacija
poimenovalna predstava
Janez Keber: Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov
poimenovalni akt - dejanje, proces poimenovanja
poimenovanje - prehod besede ali besedne skupine apelativne vrste v ime, v nasprotju z nastankom imen s sestavo, izpeljavo, tvorbo
pokrajinsko imé - ime pokrajine
polastnoiménjeno občno imé - občno ime, ki je postalo lastno ime v ime-notvornem procesu
polastnoiménjenje občnih imén - nastanek, tvorba lastnih imen iz občnih imen
poslovno imé - ime podjetja, blagovne znamke, izdelka
prebivalsko imé - ime prebivalca kraja, pokrajine, države
prebivâlskoiménska izpeljanka
prebivâlskoiménsko obrazilo - obrazilo, s katerim se tvorijo imena prebivalcev, npr. -jane, -an, -čan
predpönsko krajevno imé - npr. Pod-grad, Podpeč, Predmost, Zagrič
predslovânski substrätni izvor - gl. Substraten
prekozložna asimilacija - prekozložno priliko vanje, npr. suša iz suša, tržaški iz * tržaški
priimek - dedno ime družine; drugi del osebnega imena, tj. navadno dvoč-lenske imenske formule ime + priimek, ki jo s posebnimi funkcijami dopolnjujejo hišno ime, vzdevek, psevdonim; star. vzdevek
prišvarek - nar. hišno ime
prišvf k - nar. hišno ime, (sramotilni) vzdevek
pritikljaj - nar. vzdevek
psevdonim - izmišljeno, skrivno ime (npr. književnih in drugih ustvarjalcev)
R
rastlinsko imé
rečno imé -ime reke, gl. vodno ime
rojstno imé - ime, ki ga človek dobi ob rojstvu; prvi del osebnega imena, tj. navadno dvočlenske imenske formule (rojstno) ime + priimek, ki jo s posebnimi funkcijami dopolnjujejo hišno ime, vzdevek, psevdonim
romanska lenizäcija - glasovni pojav, pri katerem seje nezveneči soglasnik med samoglasnikoma spremenil v zveneči soglasnik, npr. v imenih Kobarid < *Caporetum, Videm, it. Udi-ne <* Utinum
S
sinköpa - izpad glasu ali glasovnega
sklopa sredi besede, imena skrajšano imé skrivno imé
slovanska osébnoiménska dediščina soimenjak - kdor ima skupaj s kom isto ime
Spitzname - n. vzdevek Spottname - n. (sramotilni) vzdevek stanovniški izvôr imén stanovniško imé - ime po kraju prebivanja
stratigrafija imén - razvrščanje imen po plasteh glede na izvor
stvarno lastno imé - ime posamezne knjige, besedila, kipa in drugega umetnostnega dela, organizacije, ustanove, podjetja, lokala, nekaterih vozil, industrijske znamke ipd.
substitut - nadomestek, nadomestilo; v jezikoslovju: glas v domačem jeziku, ki nadomesti, zamenja tuj glas
substitucija - zamenjava, nadomestitev, v zvezi glasovna substitucija: nadomestitev, zamenjava tujih glasov z domačimi
substitucij ski - nanašajoč se na substitucijo, nadomesten
substitucij ska fonetika - nadomestna fonetika: ugotavlja, kako se nadomeščajo fonemi tujega jezika v do-
Janez Keber: Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov
mačemjeziku, npr. *Isontius > Sqt'a > Soča
substrat-prvine starejšega, izginulega jezika, ohranjene na istem ozemlju v drugem jeziku
Substraten - nanašajoč se na substrat, izhajajoč iz substrata
substratna plâst imén
substratna predloga
substratni fonetični razvoj
substratni izvôr imén
substratno imé
superstrât-mlajši (višji, gornji) sloj jezika na nekem zemljepisnem področju, ki prekrije substrat
superstrâten - nanašajoč se na superstrât, izhajajoč iz superstrata
superstrâtno imé
svetniško imé - ime krščanskega svetnika, svetnice
svetopisemsko imé - ime, ki se pojavlja v svetem pismu
š
šolsko imé - ime, ki ga na Kitajskem otrok dobi ob vstopu v šolo
T
teoforično imé - ime, povezano z bogom, ki vsebuje ime boga, npr. Božidar, Doroteja, Teodor, Janez (iz hebrejskega Johanan)
terensko imé - ledinsko ime, mikroto-ponim
topoleksém - beseda, podstava ali koren, kije uporabljen pri tvorbi topo-nima
topoleksične baze - npr. rastlinske, živalske, zemljepisne
toponim - zemljepisno ime, ime zemljepisnega objekta (krajevno ime, ledinsko ime, terensko ime, vodno ime itd.)
toponimičen - nanašajoč se na toponim, toponimiko
toponimična stratigrafija - razvrščanje toponimov po plasteh glede na izvor
toponimika - celota toponimov določenega področja
toponimični formant - besedotvorno obrazilo, s katerim so tvorjeni topo-nimi
toponimični korpus - gl. korpus toponimija - zemljepisna imena nekega kraja, države, jezika, časa (npr. toponimija Slovenije) toponimska podatkovna baza toponimski korpus - gl. toponimični korpus
toponomästika - veda o toponimih, raziskovanje toponimov
trojno imé - ime, zloženo iz treh narazen pisanih sestavin, imen
tuj ejezično imé podjetja
U
umetniško imé - izmišljeno ime umetnikov, igralcev, pevcev
V
varovalno imé - ime, ki naj bi otroka po rojstvu obvarovalo pred demoni, zlimi duhovi
vôdno imé - ime reke, potoka, jezera, morja
Vulgarname - n. hišno ime vulgarno (vülgo) imé - zastar. hišno ime vzdevek - osebno ime, ki ga ima človek ob imenu in priimku in ga označuje po telesnih ali duševnih lastnostih, po poklicu ipd.
Z
zaščitno imé - ime, ki naj bi otroka po rojstvu obvarovalo pred demoni, zlimi duhovi
zemljepisno imé - lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja
Janez Keber: Slovarček imenoslovnih in drugih jezikoslovnih izrazov
zgodovinsko imé - ime, ki se pojavlja v zgodovini kakega naroda
zloženo imé - ime, zloženo iz dveh ali več sestavin, imen, pisanih skupaj, npr. Aleksander, Anamarija, Vladimir
zmerjanje - nar. hišno ime Zuname - priimek, vzdevek
Ž
ženitveno imé - ime, ki ga na Kitajskem človek dobi ob poroki
žensev - zastar. soimenjak
živalsko imé - ime, poimenovanje živali
Sestavil: Janez Keber
148
Seznam okrajšav
adj. adjektiv
akz. akuzativ
alp.-slov. alpskoslovanski
ant. antično
arh. arhaično
atpn. antroponim
bav. bavarščina, bavarski
ben. beneški
C konzonant, soglasnik
cgn. cognomen, priimek
clat. cerkvenolatinski
cslov. cerkvenoslovanski
dial. dialektično
etn. etnično
f. femininum
furl. furlanščina, furlanski
g. genitiv, rodilnik germ. germanščina, germanski gl- glej
gor. gorenjščina, gorenjski
gr. grščina, grški
hdrn. hidronim
hipok. hipokoristik
horn. horonim
hrv. hrvaščina, hrvaški
ide. indoevropščina, indoevropski
idr. in drugo
istr.-rom. istroromanski
it. italijanščina, italijanski
itd. in tako dalje
j slov. južnoslovanski
kelt. keltščina, keltski
kol. kolektiv
kr. ime krajevno ime
1. leta
S eznam okraj šav
lat.	latinščina, latinski
lok.	lokativ
m.	maskulinum
madž.	madžarščina, madžarski
nar.	narečno
n.	nemščina, nemški
n.	nevtrum
nem.	nemščina, nemški
nom.	nominativ
npr.	na primer
orn.	oronim
oz.	oziroma
pl.	plural, množina
polj.	poljščina, poljski
prim.	primerjaj
redk.	redko
rom.	romanski
rus.	ruščina, ruski
sg-	singular, ednina
sin.	slovenščina, slovenski
slov.	slovanski
srvn.	srednj evisokonemški
srvnem.	srednj evisokonemški
stvn.	starovisokonemški
st.	stoletje
substr.	substratno
tj-	to je
tpn.	toponim
ur.	uradno; uredil(a)
V	vokal, samoglasnik
zastar.	zastarelo
150