------    174    ------
T e j a.
(Glej podobo 32.)
Izmed žlahtnih rož, katere vzgajamo aa vrtu, zavzema prvo mesto teja (Theeroae, latinski rosa iadica odoratissima ali rosa thea). Cvetje njeno je različne barve, vendar največkrat rumeno, izpuhteva pa vonjavo, da si fiaejši niti misliti no moremo. Po krajinah z milim podnebjem cveto teje neprenehoma, malo da ne vs e leto, po drugod pa pomori šele hud jesenski mraz cvetno popje, katerega je še tedaj veliko. Iz tega vzroka je konec jeseni mnogokrat les še nedozorel, in zato pozebe mnogo tej po zimi, če tudi jih dobro zavarujemo. Izvrstna je teja za vzgojo v lonci, ker v njem cvete, ako je umno ravnana, vse leto. Tej poznamo več stotin vrst, karerih ne kaže navajati, vendar hočem omeniti dveh vrst, ki ji vrtnarji vsega sveta najbolj čislajo.
Prvo je Marechal Niel (beri: marešal Niel). Ta
teja  ni   le prva    med
svojimi vrstnicami, ampak tudi med vsemi rožami. Od-litfuje se po svojem cvetji, ki je zelo veliko, lepe
oblike, temne zla-torumene barve in najfinejše vonjave. Ob dobrem oskrbovanji cvete kaj bogato in je izvrstna za
vsako vrtnarsko porabo, bodi si za šopke ali vence itd. Prekrasna teja je tudi Gloire de Dijon (beri* gloar de Dižon), ki je rdečkastorumene, znotraj v cvetu pa bakrenordeče barve. Ta teja ima proti prvi to veliko prednost, da je dokaj manj občutljiva.*)
*) Eoža la France (beri:  la Frans), ki je tudi  med  najlepšimi, pa ni čista teja,  ampak je nastala  s   križanjem teje  in re-montantne rože, je torej hibrida.
Drugi mesec bode čas okulovati rože z živim očesom. Kedor ima podloge, naj jih ne pozabi cepiti s tema najboljšima rožama. Cepiče je dobiti pri vsakem vrtnarji, ki se peča z ročno vzgojo, ker si ne moremo misliti lepega vrta brez Marechal Niel in brez Gloire de Dijon.
-------     175    -------