IZ POLHOVEGA GRADCA
Z udarniškim delom do nove gloriete
Na daleč morda še najbolj spominja na majh-no, neznatno kapelico. Ko pa se človek vzpne po strmi poti mimo starih polhograjskih hiš in števil-nih, z gozdom obraslih romarskih znamenj do njene lično urejene razgledne police, se na lepem odpre pred njim podoba prave pravcate srednje-veške gloriete: Trdno heksagonalno zidovje krasi mični, estelsko dovršeni zvonik, okna ob strani pa s svojimi usmerjenimi prostorskimi proporci pre-puščajo le toliko svetlobe, da se človek lahko malce razgleda po njeni notranjosti. Notranje opreme pa lična zgradbica za zdaj še nima. Gradi-telji so zaenkrat namestUi le lesen impregniran strop in prav takšna polkna in vrata, ki nolranjšči-ni dajejo nekoliko sodobnejši, a vendar stilni videz.
»Zgradba je bila že prav potrebna obnove,« pravi Pavle Jankovec, član odbora za sanacijo grajskega kompleksa, ki je prevzel njeno obnovo. »Pred tem je bila tu ena sama razvalina, ki nika-kor ni mogla služiti pravemu namenu; ne b6žja pot, kar je bila pred vojno in ne kot turistična razgledniška točka, kar je postala po^vojni. Zato je odbor vključil v program obnove gradu in nje-govega kompleksa tudi to zgradbico in sicer sku-paj s hribčkom Kalvarijo, na katerem stoji. Do zdaj smo v to delo vložili že nad 2000 udarniških ur, računamo pa, da bo do njene končne ureditve potrebnih še kakih tristo. Vsa fizična dela smo opravili domačini sami, materialno pa smo črpali iz namenskih sredstev za obnovo grajskega kom-
pleksa m sredstev, ki smo jih dobili s pripravo in prodajo 9 gradbenih parcel (le-te bodo namenjene krajanom). Po zdajšnjih izračunih, naj bi nas vse skupaj stalo tam nekje okrog 450 starih mili-jonov.«
Po besedah Pavla Jankovca pa nova zgradba s svojo lepo okolico, ne bo služila le kot razgledni-ška točka, ampak tudi kot manjši muzej, v kate-rem bo ob razih ohranjenih reliktih predstavljena zgodovina Polhovega Gradca. Vsekakor se mični Kalvariji obeta, da bo že prav kmalu postala osrednja turistična atrakcija tega kraja.
BRANKO VRHOVEC