LISTJE IN CVETJE Latovščina. Po nekaterih krajih je med pastirji in dru-gimi mladimi Ijudmi, ali je vsaj poprej bila v navadi neka posebna govoiica, ki se ime-nuje latovščina. To ime ima odtod, ker se vsaka beseda v tem jeziku začne s črko /. Sicer ni niL posebnega ta »tvorniški' je-zik — langue fabriquee —, vendar nudi ne-koliko zabave in zahteva nekoliko hitrih misli. Zato vam tu razložim njega bistvo. Preprost je tako zelo, da se ga lahko naučiš v desetih minutah. Zahteve latovščine so: 1. Razkroji besedo v dva dela tako, da strneš v prvem delu vse, kar je pred naglaženim samoglasnikom, ta in vse črke za njim naj tvorijo drugi del. N. pr. miza = m — iza, berač = ber — ač, kosma tin = kosmat — in, travnik = tr avnik itd. 2. Zdaj deni / pred zadn|i del, prvi del pa prestavi na konec s pristavkom te, ki imej pred seboj vse izpuščene črke z naglašenitn naglasnikom vred, n. pr. Lizamite, lačberate, linkosmatite, lavniktrate itd. Krajše besede, ki so med seboj v tesni zvezi, se lahko povzamejo skupno. N. pr. Pred hišo = lišopredhite, mesto: ledprete lišohite; na videz = lideznavite, mesto: lanate lidez-vite; lahko noč! = ločlahkonote! Zgledi- Lutrodobrojute, lodgospote lojster-mote! Lokakole lestete lalispate? Ladkoslate lenisete livalpočite leklopretete ločnote. (Dobro jutro, gospod mojster! Kako ste spali? Sladko sem počival preteklo noč.) Internus. Modrost v pregovorih domačih in tnjib. Čas. Čas je učitelj Ijudi. — Čas je učitelj za vse. — Čas nauči človeka živeti. — Čas izmodri. — Časi modrijo človeka. (To nam dokazuje zgodovina, ki se popravici imenuje učiteljica iivljenjtt). — Čas napravi mojstra. — Čas in izkušnja sfa razumu šola. - Čas in vaja iz-modrita floveka. Sčasoma se vse izve. — Sčasoma pride vse na dan — Čas prinese vse na svetlo. — Čas prikrije in odkrije vse. Stari časi, lepi časi. (Ker so stari časi za vsakega mladostni — torej najsrečnejši časi, zato se jih vsakdo spominja s posebnim za-dovoljstvom.) Drugi časi, drugi Ijudje. — Časi se izpre-minjajo, in mi se izpremin|amo v njih. — Dru-gi časi, druge šege. — Novi časi, nove šege. — Drugi časi, druge skrbi. Pride čas, pride dobra mis0!. — Cas sam prinese dober svet. (Tolažba onim, ki si ne vedo pomagati v zadregi.) Čas prinese vse njemu, ki zna Cakati. Čas naredi velike reči. — Malo časa je treba, da se naredi veliko dobrega. — Čas zori žito, orje pa ne. — Ne smerao vsega pripisovati času. (Zlasti tega ne, kar je zakrivila naša neumnost ali Lenoba.) Ne smetno vsega prepustiti času. — Čas naredi iz gradov podrtije, a iz podrtij ne gradov. Dobri so Lasi, če more človek povedati to, kar misli. Lepi časi, če osel izpodrine konjal (Ko neumnost zmaguje in odriva učene in spo-sobne, Ijudi.j Času in vremenu ni zaupati. Čas je smrt velikih imen. (Hitro se po-zabijo tudi veliki moije.) Stori reči te in ine, tako ti hitro Cas mine. Čas napravi iz trave seno. — Čas je mož s koso. (Vse, kar zeleni ali cvete, naj bo še tako lepo, vse se posuši. Vse, kar iivi, mora amreti.) Čas premaga mladost. — Čas umori moža. — Čas beli lase. (Leta vplivajo na dušo in telo.) Čas in kraj napravita tatu. Ne sodi pred časom. (Dokler ni vse po-jasnjeno.) Sčasoma postane želod hrast. Čas se ne da kupiti. — Pa?a ni naprodaj. Slabi časi narede dobre ljudi. (Lakota, bo-lezen, prekucije itd. nekako prenove človeštvo.) Kdor Čisla čas, tega čisla žas tudi. Kdor preveč ljubi čas, na tega se jezi večnost. — Kdor zaigra čas, zaigra večnost. Čas izceli rane, pa ne tako da bi se nič več ne poznale. V železnem času ne iščl zlatega življenja. (V hudih letih je treba kaj potrpeti.) Če je bolj suh čas, bolj je zeleno upanje. (V nadlogah si zelo zaželimo boljših dni.) Daj si časa in prigtizni kruha zraven. (Ne prenagli se! S tem je posebno obsojeno se-danje preurno in barno življenje.) Čas izpridi vse, kar je narejenega, jezik pa vse, kar bi bilo še treba narediti. Čas mine, norost ostane. (Če se kdo z leti ne izpametuje.) Ako bo čas, pravijo oni, ki nočejo. V dragih časih veljajo otrobitoliko kakor moka. Dragi Casi uče štediti. Čas tako prinese. (Boljši bi bil izgovor: Bog hoče ali dopusti tako!) Časi niso slabi, ampak Ijudje. Čas oprosti muho in zapre orla v kletko. Čas večkrat dolgo meri, a nazadnje zadene. V kratkem času se Iahko veliko izpremeni. Sčasoma se vsega privadimo. — SCasoma se navadi divji vol jarma. Pred svojim časom nihče ne umrje. Reki: To bo lep čas, ko mc bo zopet videl. (Nikdar več čez njegov prag; nikoli več pred njegove oči!) Ta je še iz dobrih starih Lasov. (Vrl, od-krit, dobrohoten, zanesljiv mož.J Času zobe porvati. (Vse novo zavreči.) Čas prodajaš. (Postopaš.) Še toliko nima časa, da bi se za ušesi popraskal. (Zelo je z delom obložen.) Je prespal svoj čas kot polh. Mrtva doba. ,Ni kupčije, ni dela ...) Prišel je o pravem času. — Zdaj je čas, da se vreča zaveže. Njegov čas je bil. — Njegov čas je pri kraju. O pravem času je treba prijeti za klobuk. Rešitev uganke v št. 5. Grom — grof — grob. Prav so uganili: Miklavčič Ivan, Žnida-rič Franc, Odlazek Leopold, Močivnikar Alojz, učenci VI. razr. v Trbovljah — Vodah; Kržmanc Janez, Mihevc Franc, Ros Marija, Petkovšek Jožefa, učenci na Drenovem griču pri Vr-hniki; Golob Matilda, Gabrijelčič Zofka, go-jenki v zavodu d. N. D. v Šmihelu. Odgovor na šaljivo vprašanje v št. 5. Telefon. Prav so odgovorili: Gottlich Vikec in Damajnko Jožef, učenca V. razr. pri Svetem Križu na Murskem polju; Kuhar Zora, Rojec Anica, Piškur Anči, Lovšin Angela, gojenke v zavodu d. N. D. v Smihelu. Oboje so prav rešili: Šuštetšič Anton, Vašič Viktor, Ajdič Franc, učenci v Novera mestu; Stepic Angelica, učenka v Setniču; Hlade Marija in Ana, Muhr Marija, Gaube Ivana, Wressner Alojzija, učenke III. razr. pri Sv. Juriju ob Pesnici; Muri Joško, Ivan in Anzej, učenci na Jeztrskem; Stanonik Aleš, učenec III. razr. v Ljubljani; Logar Jakob, Pivk Matevž, Popit Janez, Remic Franc, Petkovšek Ivana, Novak Kat., Ropnik Ivana, Gladek Ma-lija, učenci in učenke na Medvedjem brdu; Brejc Nada, v Celovcu; Vogrinc Mar, Budna Ferd-, MaloviC Dana, Ferbič Lojzika, Lakner Ema, Mirtič Tonca, Masič Dora, Perko Minka, Štukelj Mina, Štefanovič Mici. Plapper Tončka. Oblak lva. Hrovat Franica, Kiepacli Klodi, Je-lenc Emilija, Pucelj Mar., Srebotnjak Malka, Ločnikar Gretl, Koderman Ana, Persche Jerm , Červinka Mar., učenke I. razr. nad. ljud. šole v Novem mestu. Klun Anica, Petrič Mihaela, Springer Angela, Smerke Mici, gojenke v za-vodu d N. D. v Šmihelu. ,,Vrtec" izhaja i. dnč vsakcga me3eca in stoji s prilogo vrcd za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredništvo in up ra vn ištvo Sv. Pelra cesta šl. 78 v Ljubljani. Izdaje društvo ,,Prlpravn!šk! dom". — Urejuje Ant. Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.