gospodarske, obrtniške in
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 8 glđ. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr
pošiljane po poáti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.

Ljubljani v sredo 19. aprila 1871.
O b s e g : Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. — Posestnikom gozdov — O gozdnem varstvu. (Dalje.) — Crno
morje in svet blizo njega in dalje od njega. — Propast srca. (Dalje.) — Dopisi. — Novićar.
šffospodarske stvari.
Potni poduk
o Krasu in o pogozđevanji Krasa.
Spisal za domorodce notranjske Ljudevit Dimic,
c. kr. nadgozdnar in gozdni poročevalec, ud centralnega odbora
kmetijske družbe.
Naprošen sem bil lani od centralnega odbora naše kmetijske družbe, kot njen ud, prvi podučni govor za Kranjsko pre vzeti.
Akoravno ta naloga ni bila lahka, sem se je vendar lotil in izvolil za svoj predmet pogozdovanje Krasa, o čemur sem vže lánsko leto v Postoj ni, v Senožečah in na Bistrici (Trnovém) govoril.
Kamor sem přišel podučevat, sprejeli ste me, dragi domorodci na Notranjskem, srčno; pažljivo ste me po-slušali, tako, da se nadjam, da se je tudi marsiktero zrni ce tega uka přijelo vaših src.
Ko sem se vrnil iz Notranjskega domů v Ljubljano, me je kmetijska družba naprosila, naj pripravim svoj govor o pogozdovanji Krasa tudi za tisek, da se potem knjižice razdelijo po kmetih Notranjskega, in da se tako seme, ktero sem ustmeno izsejal, po branji še bolje prime bralcev.	»
Zedinim tedaj željo svojo z namenom kmetijske družbe: naj bi ta knjižica Notranjcem vsaj toliko koristila, da bi jeli spoznavati žalostni následek poseko-vanja gozdov in da bi, bodi-si za zdaj tudi le malo po malo, začeli mladi gozd po Krasu varovati, in kjer naravno ne raste več, sejati ali saditi ga.
Akoravno sem Kranjec, vendar nisem Krašovec, dorastel nisem v teh krajih, poznam jih pa že vec let, osodo Kraševcev in Krasa sem z vdeležbo študiral in opazoval, in skoraj vse bral, kar je o zadevi pogozdo-vanja Krasa pisano, zlasti pa sem se o tem pomenil z izvedenimi možmi, kterih mnenje sem prevdaril.
Vi, dragi bralci, ste dorastli na Krasu, marsiktere lastnosti, marsiktere napake kraških tal bolje poznate, kakor jaz; hvaležen Vam toraj bodem, ako mi boste svoje skušnje razodeli, prizadeval si bodem potem, jih v korist te stvari porabiti.
Predno pa do jedra svojega govora pridem, rad bi nekaj omenil o namenu in koristi tacih go v or o v. Odrasli ljudje ne morejo v šolo hoditi, ker pa vendar noben člověk preveč ne zná in je vsacemu treba Še marsikaj izvedeti, morajo učeniki take kraje sami poiskati, kjer je potreba podučevati o zadevah obdelo-vanja zemlje.
Res je, da vsak vidi řečí, kakor so, ako ima dobre oči in zdravo pamet; pa vsak ne more spoznati, zakaj je to tako in ne drugače. Brez tega spoznanja je pa těžko slabému stanju stvari po človeški moči pomagati. Zato se pošiljajo dandanes možje v deželo med ljudstvo, kteri naj bi z ljudstvom popravili to, kar je
ljudska šola zamudila.
Njih učenje se imenuje potni poduk zato, ker jih poslušalci ne iščejo, ampak oni sami hodijo tje? kjer je treba primerno podučevati.
Taki potni učeniki so že z vspehom po več krajih Avstrijskega, posebno na Českem, Moravském in Šta-jarskem učili. Na Kranjskem sem jaz prvi, ki je bil ta posel prevzel, in veselim se, da ni bil brez vspeha, kakor mi dopisi iz Notranjskega zagotavljajo.
Svoj predmet pa razdelujem v sledeče razdelke:
1.	Začetek, razširjatev in vlastnost Krasa sploh, kranjskega Krasa in njegovega posekovanja pa posebno;
2.	kaj se je do zdaj proti temu storilo?
3.	ktere pripomočke imamo za pogozdovanje Krasa?
in sicer:
a)	kaj moramo mi sami storiti?
b)	kaj bi morala in mogla vlada storiti?
4.	Kaj bo následek teh naredeb in kaj bodo pomagale ?	(Dal. prih.)
Posestnikom gozdov.
Radeče na Dolenskem.
Odprla se nam je pomlad, in ne samo za kmeta, tudi za logarje je došla doba, za prihodnje čase skr-beti, to je s semenom ali s sajenicami (s flancami) skr-beti za obnovo zapuščenega ali pokončanega gozda-To se pri nas godi; mi sejemo gozdno seme; kjer pa imamo prostor in zemljo za to, se z gozdnim semenom oves in dveletna rž, tako imenovana „holcarska" ali „obrasena" rž (Staudenroggen) seje. Letos se oves seje, drugo leto se rž dobi, in med tem mlad gozd brez škode lepo raste. Po taki napravi se k većemu stroški za setev nazaj do bij o. Tudi se pri nas s sajenicami (flancami) gozd zasaja; mi imamo večkrat po sto tisoc smrekovih, črnoborovih in mecesnovih sajenic, se vé, da za svojo potrebo.
Da veliko sejemo f vidi se iz tega, da tretje leto že po več centov semena potrebujemo.
Tudi s svedrom presajujemo sajenice na drugo plat; — zato vabimo vsacega prijatelja lepega gozda in gozdne kulture, kteremu je mar kaj videti ali se naučiti, naj pride k nam pogledat; pri tej priložnosti more videti tudi našo parno žago (Dampfsage) z dvema lo-
komobiloma, kakor tuđi našo pripravo za pre važe vanje drv po leseni železnici in po rižah drvarskih.
Podpisani je vselej, kolikor mu čas pripušča, rad pripravljen vsacemu pokazati vse to, in kdor poduka želi, ga tudi podučiti in na vsako vprašanje o zadevah gozdarstva odgovor dati.
M. Scheyer, viši logar.
0 gozdnem varstvu.
Spisuj'e Franjo Pađar.
V. O potrati lesa in sredstvih, kako jo odvrniti.
(Dalje.)
Skušnje so pokazale, da so delalci zadovoljni, če se jim zato, da les žagajo, od vsacega sežnja 6 kr. več placa, kakor pri lesu, ki ga presekavajo.
Le pri dobrem lesu 6—12 palcev v premeru si delavec pristori, ako se sekire poslužuje ; pri debelejem lesu gré delo bolj naglo z žago. So kraji, kjer so de-lavci tako žage vajeni, da tirjajo več plačila, ako se jim reče, sekiro namesti žage rabiti. Po drugih krajih je pa ravno nasprotno in ljudje hočejo veče plaČilo imeti, ako se jim žagati zapové. Večkrat je le staro kopito in trma kriva, da imajo ljudje nejasne pojme o delu, ki ga niso nikdar opravljali.
Da se bodo prepričali in podučili, kako ste obe deli med seboj v razmeri, pokličimo delalca s sekiro, naj seka, in pokažimo mu, koliko časa je potřeboval. Potem naj tudi žaga, in pokažimo zopet, koliko Časa je ta porabil. Ostrmé delalci, ko vidijo, kako malo je razločka o času, ko bi ga lahko v denar porabili.
To je pripomoček, kterega naj se posluži vsak, da odpravi sekiro iz gozda in vpelje žago, da se enkrat konec naredi veliki potrati lesá. Koliko vrednost ima žaga za gozdnega lastnika samega, to se lahko preračuni. Na priliko: Prodá se seženj polenovih drv v gozdu za 4 gold., pridobí se z žaganjem 16. del, toraj 15 kr. ; če odračunimo 6 kr. delalcem, je 9 kr. gospodarju pridobljenih. Pri več sežnjih, in če ima les večo ceno, je dobiček znamenit. Tudi tukaj, ako seženj polenovih drv v gozdu le za 1 gold. 30 kr.
prodá, nima vsaj zgube in je dolžan ljudstvu in delalcem korist lesá prihraniti in povekšati, da delalcem veči zaslužek pridobí, kterega vsi potrebujejo.
Drugo, tudi veliko trošenje lesá nastane, ako se gozdna drevesa ne posekavajo niz ko. Kaj nam koristi, da potem visoki štori v gozdu segnjijejo. Naj-dejo se še dandanes gozdi, ki kažejo nepravilno in ne-umno gospodarstvo. Po nekterih krajih se vidijo debeli in visoki štori raznega drevja, in če prašamo , zakaj to, se nam odgovori: ,,zato, ker ljudje na vozove niso mogli tako debelih krljev spraviti!" Ali ni to vredno smeha? Dandanes, ko že lesá pomanjkuje, pač vsak zdihuje: o kako neumni so bili naši stari! Al prepozno je mrliče iz grobov klicati.
Gozdar mora, kjer ni v stanu, da bi se drevesa s koreninami skopala, na to paziti, da se tikama zemlje posekajo, ker mnogo koristnega lesá se pridobí in lju-dém v pomanjkanji pomaga.
(Dalje prihodnjič.)
Ozir po svetu.
Crno morje in svet blizo njega in dalje od njega.
Slika črnega morja in sveta blizo njega in dalje od njega, to je, tista doklada, ki so jo „Novice" svojim naročnikom za pirhe obljubile.
Vsi politiki trdijo, da ni dandanes važnejše zemlje na svetu, kakor je ta, kjer se bode pred ali pozneje
rešilo tisto vprašanje, ktero bo veliki potres včinilo v Evropi — „oriental s ko vprašanje" namreč, ali vprašanje, kaj bode z evropejsko Turčijo in onimi kri-stijanskimi deželami, kterimzdaj gospoduje turški sultan, kedar se vname boj križa s polomesecem. Bati se je bilo, da naredi hude prekucije že letošnja obravnava črno-morskega vprašanja, ktero je sprožila ruska vlada, ko je otresla tisto za-njo sramotno pogodbo od 1. 1856., kteri oče je bil bivši cesar Napoleon III. Vendar so črni oblaki na nebu političnem za zdaj mirno prešli, ker je ruska vlada dosegla, česar je želela. Se ve, da s tem ni rešeno orientalsko vprašanje.
Svet velike politične zastavice v obrisu, ki je priložen današnjim „Novicam", leži tako jasno na vse kraje pred nami, da si ne moremo jasnejšega želeti. Noben navaden zemljepis nam ne stavi tega tako lepo pred oči, kakor pričujoča slika.
Gledé na vse to mislimo, da vstrežemo naročnikom
svojim s to doklado.
Naj temu zemljevidu dodamo še nekoliko kraje-pisnih črtic.
Morje, nekdaj Pontus Euxinus imenovano, nima imena črnega morja zato, da bi bila voda njegova črna; tega že davno ne verjame nihče. Al tudi zato ga nima, da bi morebiti bližnji črni gozdi, kiso deloma ob brežinab tega morja, se viděli v njegovi vodi. Prebivalci jutrovih dežel (orientalci) ne imenu-jejo crno samo to, kar je po barvi crno, temuč tudi to, ker je strahotno, nevarno, demonsko (hudičevo) ime-nujejo crno. To morje se jim je tedaj moralo nekdaj za ladije zeló nevarno zdeti, in zato so mu dali imé „črnega morja". Resnica je, da so viharji na tem morji hudi, ker je krog in krog zaprto, in to je vzrok silovitih vrtincev. Vendar tako silno strašno tudi ni, da bi si zavoljo tega zaslužilo to imé. Rimljani so to morje marvec imenovali prijazno, gostoljubno, čeravno nikdar dolgo niso bili gospodarji njegovi.
Našim časom pristuje njegovo ime še morebiti za-tega del najbolj, ker je res — črna pika politicnega obnebja. Rusija se#je že veliko borila za posest njegovo, in se bode še hudo borila, kajti da Carigrad (Konstantinopel) mora kedaj ruski biti, na to meri že od starodavnih časov. Rusija se misli naravno dednico bizantinskega carstva, kakor so nekdaj nemški cesarji se mislili dediče zahodnjega rimljanskega carstva. Turk mora bežati, križ kristijanstva mora se zopet povzdig-niti ondi, kjer ga je pregnal turški polomesec. Rusija dosledno delà na to, da se polasti ob ugodnem času Carigrada. V azovskem morji je vstvarila močno bro-dovje, Krč, ki je ključ v to morje, je premenila v mocno orožnico, in tudi železnico iz notranje dežele dodělala do Taganroga. Azovsko morje jej je le velika luka (barkostaja) za vojno brodovje itd.
Al vrnimo se v popis svetá, ki je okoli črnega morja. Bistro in krasno leži crno morje pred nami, ki
meri 8700 štirjaških milj, in loči Evropo od Azije, proti zahodu se mejí z Romanijo in Bulgarijo, proti vzhodu z Mingrelijo in Gurielom, proti jugu z Natolijo; — po Bosporu se stika s sredozemskim morjem, čegar del prav za prav je; va-nje se razlivajo velike reke: Donava, Dnester, Dneper, Don in Kuban, ktere delajo, da je voda njegova sladkejša kakor druzih morij , in4da tudi raje zamrzne.
Ravno pred nami na maloazijatskem bregu stoji staro mesto Sinope z luko svojo, kjer je nekdaj in v novejšem času bilo hudih bojev mnogo, in v kterem mestu se je rodil Diogen, eden najbistroumniših člo-vekov starodavnih časov, ki je podnevi z lučjo iskal člověka, to je, pravega, značajnega možá. — Na desni
stoji Trapezunt, nekdanje glavno mesto črnomorsko,
125
zdaj pod imenom Trebisond, naj važne jše trgovsko mesto na tem primorji. Tje vprek leži Krim, stari tavriški polotók z rogijasto svojo podobo
moci, kakoršno mnogokrat vidimo pri glediščinih igrah
a
In
res-
kttVn&^l UUlUlUtV Zi XU^IJCVOLV OYUJV j/v/vivwvf , raZrUSenim uivuv, awl	Ml ux j^/uuuioijv/VHi^ «Lupan, v it^Cl iu oivxuiyii
Sebastopoljem in krvavimi bojišči Inkermana in se je v odprti krnir, akoravno je šlo to zeló težko,
Zaklenite me v to-le veliko popotno skrinj nično, kar nié si ni pomišljeval, ampak vlegel in sklučil
Balaklave, ki pa vkljub vsemu temu je dežela, ktere
kajt
člověk bil
čaka cveteca prihodnost.
Poglejmo tje na levo na nekaj oblek
bregovje, skozi ktero struge Donave tekó, in sopet se
stelj
nJ
f
čvrst in visok. Deklica pomeče zaklene krnir, potisne ga pod po
potem hitro pospravi po sobi razmetane drago
•____i .	V • ✓	I 1*1	✓
spominjamo starodavnih časov : ondi je stalo mesto cenosti in oblačila, ter osrčivša se kolikor mogoče, Tomi? kjer je dobrovoljni pa lahkomiselni Ovid v odpre zdaj vrata sprednj
sobe
Na videz vsa začu
pregnanstvu živel. Zadej stojí O de sa, glavno trgov-
dena
petilo v roc
Kaj
drag
kaj
se je pri
zavprasa: __} JV,,
, da me tako kasno kličete, in to še s pištolami
i?"	ni
„Nič ni,
vem, kako da me
prav nič"
sko mesto ne le Besarabije in crnomorskih stép, temuč tudi južne Rusije. Spomina vredno je to, da ravno po Krimskem boji so vsi primorski kraji črnega morja ve-likansk korak storili v napredku obrtnijskem in kupčij-
skem in v blagostanji. Ko so v tem boji trgovci in pokoja; neka predčutj fabrikantje oskrbovali francosko in angieško armado, tebi preti kaka nevarnost". In pri teh besedah koraka stopili so v zvezo z mnozimi črnomorskimi mesti in na videz pokojni mož v drugo, glavno sobo Rozi

odgovori general; „sam ne preletel neki nemir, ki mi ne dá
epokojila, kakor da
so me
tako nove poti odprli trgovstvu in obrtnijstvu. Na to ter pozorno ogleduje po vseh kotih pač nihče ni mislil, ko se je začel oni boj. Iz O dese ljivega ne zapazi, sede mirno na zófo
ker
pa nic sum
in druzih ruskih primorskih mest vozijo vzlasti pšenico, loj, kože, volno in usnje rusovsko, nazaj pa jim doha-jajo mnogovrstni izdelki evropejski. morje, ki obsega severno malo Azijo, se je povzdignilo
noč
Tudi
južno pri-
general
Spominjaš se
pred osemnajst leti umrla premila mati?"
dušica draga, da ti je ravno to
reče
Vem
noljubi
oče"
odvrne Rozina
morje, ki uuseg«* scveiiiu jliiíaiu nziiju, ac je puvzuiginiu	„vem, oiuuuijuui uec — uuvrue xtuzaiičt, j ,,ravno
v živahno kupčijstvo. Kupčijo P'erzije, Armenije in ta spomin mi ni dal nocoj tako dolgo zaspati. In ako
celó centralne Azije posredujejo luke male Azije.
se ondi prideljuje, xxi ou	»	. »um«;
in žito je ondašnji pridelek; al narod je delaven, tr-
ní še
zdaj velikánsko : volna
Kar
kože
ravno mí ni bila sreča, po licu poznati veliko prezgodaj umrlo mater, mi vendar srcni čut pravi, kaj pomeni
beseda mat
Pa, zahvaljujem se Bogu
da mi je dal
1J_1 zji UU jC U U U CVO j l^llUVlVUk , Mil.	JV UUia V UU J LI -	iu m v i. -LU, """ I J J	; ut* ■LI-1JL J V ua
govstvo ga mika, in kedar na mesto turške nečimur- zato tako miloskrbljivega oceta, ki mi v vsem nado nosti stopijo umna vladna načela, bodo te dežele z bo- mestujejo drago majk;~~" v>nX 1—~	--------
Pač. lepe besede, toda ravno v resnici so Rozini do danes redko redko kedaj prišli v misel umrla mati. Prvi pot se je
gato svojo zemljo kakor od smrti se povzdignile v tako lažnj
m^H HRHH H H	MH ^HHH Hi I
Na vzhodni strani pa, kjer Kavkaz svoje pogorje	danes zlagala; pa tudi prvikrat se prilizovaîa očetu
do primorja razteza, ni mogoče sél napraviti živahnemu	kar dozdaj deloma iz napačne sramožljivosti, delomá
obrtnijskemu gibanju; ondi sole ruske vojaške postaje;	pa tudi iz ponosa še ni nikdar storila, akoravno je res
tudi v zahodu, kjer se Balkan vzdiguje, je primorje	zeló ljubila svojega očeta
>
polno pečevja in skalo/ja, da ni varnih luk. Dalje tje
leži pa najkrasnejši kraj črnega morja
iičvjťwx.taojLicjoj. jvi«rj dijlití^c*» julluija , to je, u u isto je izmed najlepših krajev menda naj lepši
Bos-
General, iskajoc tolažbe v spominu na svojo po soprugo, ktero je bil po dolgih in težkih zapre
koje kah dobil
por	I HHBHm	.
celega sveta. Potem Marmara morje. Lahko je raz- ričeval
?
v zakon, in tako zgodaj
se
dolgo
o
nJeJ
s
hčerj
zopet
gubil, go
Le-tá, akoravno se
umeti, zakaj Rusija tako živo hrepeni po Bosporu, in je videlo, da ga pozorno posluša, ni tudi kar besedice
Vso dušo
oče.
i	—----#—w ----r—'' rw	j- ----T	1-------r------'
zakaj vse druge vlade si na vse kriplje prizadevajo, razumela od vsega, kar jej je govoril da ne bi Rusija tega dosegla, kajti če Rusiji obveljá njeno zavzemala je namreč skrb za kapitana in njegovo to posestvo, jej nihče ne more braniti, da ne bi rok nevarnosti polno stanje. Komaj komaj je utajila du~
• 1	i • A • t •	j	1 •	• í I • v 1 v	V	•	•	•	i	v	i #	w «
I Mi il I HUBÍ ■ ■ ■iI ■■■■■■ IHIiHIHlHHi^^l ■■ Ml
stegnila po mali Aziji ; potem pa bi se približal čas, o
ševm svoj nemir, neprestano pazeca,
se
ne
cuj
kterem amerikanski politiki že davno govorijo, da Ru- sobi kapitanovo dihanje. Zdaj se nekaj premakne v sija in Amerika posedete vsaka polovico glavne kopne kernirju! — in deklico prešine po vseh udih strahoviti
1 •	a	•!	• v	1	11	T71	•	v j	1	~	á
zemlje. Amerikanci že davno zahodno Evropo imenu-jejo starikasto, ki konec jemlje, in da kmalu bodo iz
)
kakor da jo je zadela strelja iz jasnega neba
cut
Bože mili, vendar ne bo
pomisli opi
Amerike v Evropo hodili gledat propadle kraje čio- pa zdajci se zopet sama sebe tolaži veške omike, kakor so nekdaj hodili Rimljani v Atiko, vse tiho
>
češ
)
da
7
Rozina
e zopefc
Tega prizora sicer ne pripušča nemški časnik „Ueber
Land und Meer", po kterem smo posneli te crtice, rekši, razgovarjaje
General je ostal še dolgo poleg hčere sedé in
se ž
njo ljubeznjivo , ljubeznjivši, kakor
da germanski duh bode slovanskému še dolgo kos, in kdaj popřed, in to tem več, ker mu je srce nekako da bode še mnogo Amerikancev umrlo, ki ne bodo do- očitalo, da je hčerki svoji
živeli pogreba ostarele Evrope.
samo On vé. ki človeštvu
Mi
pa pravimo, piše véliko pratiko"
da to
Da
prizadjal veliko krivico, ker je o njej tako sramotno sumil. Hotel je toraj s toliko večo ljubeznjivostjo tej sumnji zadosti ti, ker ga je bila
oaiiiu V/Li vc j	uuvcoivu „jjiotž y tuivy jjiatii\u . ua> vcvju ijuwcûujiyuoiju toj ouujuji zjau.uotici, rvci gck j c uiičv
Napoleon ni več francoski vladar, s tem je Turčija deklica s tako lepimi besedami o spominu na rajnco
zgubila največega svojega prijatelja.
Lepoznanski del.
mater, kteri je general še zdaj čez vse mere veliko ljubezen hranil v srcu, ginila in ublažila. Rozina pa je bila nasprotno med da sedí na žrjavici
vsem tem časom nemirna, kakor
Propást srca.
Svobodno po hrvašcini posnel Josip Levičnik
(Dalje.)
Zadnjič poljubi oče hčerko na čelo, in ljubeznjivo
hiti
Trkanje na duri sprednje Rozinine sobe postalo je skloni
se od nje poslovivši odide.
Rozina zaklene jadrno za očetom sobne duri, potem kkrnirju, zvleče ga spod postelje, ter ga odpre.
Začudjeno gleda, zakaj se kapitan urno kviško ne
A i ttMlJJ V/ UC« UUli OJJIVUUJVi XUUÛlUXliV OVUO jL/VSQbCtlVS JO OaiUUl ^ zakaj ua
zdaj kar naravnost strastno-divje. Kapitan je vendar na njega nametala.
da ne odvzdigne obleke, ktero je bila
Gleda
ostal pri vsem tem popolnoma hladán!
on se ne premakne!
Vem
i. JL V »JV^JLLL IUUJ J^V^^-HJl U.KJ LllCb JU i. ć% CA) Ul • jy V ^ 1 JU.
reče poslednjič, brezskrbno nasmehljaje se
pomočí"
Vendar ni bil morebiti zaspal med tem za-njo tako

po-
strahapolnem časom? si misli. Prime ga za rame
#
?
al
126
on se ne gane; — — močno ga strese,--pa vse
zastonj: — nepremično leží v krnirji; — zadušen! —
mrtev je !---
On! oh! — strahovita ura ubogi Kozini!
(Dalje prihodnjič.)
V Gorici 15. aprila. —x-j-y. — Přetekli četrtek
je imelo politično društvo „Soča" občni zbor; seja je bila jako viharna. Vzrok temu je bil predlog družab-nika Kerševani-a, da naj se sedanji odbor odpové, ker občnega zaupanja ne vživa. Med debato se je od one straní, ki je sedanji odbor zagovarjala, vse preveč strastno in osebno govorilo. Vdeležili so se debate gg.
Klavžar, M. Dolij ak, dr. Tonkli itd. Dr. Lavrič se je
bil že od začetka, přepustivši prvosedništvo duhovniku Vales-u (za ta posel nepripravnemu) iz zbornice podal, naznanivši še popřed, da misii izstopiti iz — deželnega zbora. (Znabiti, da je hotel le řeči, iz „Sočinega" odbora). Se predno je glasovanje o K-ievem nasvetu sedanji odbor razrušilo, odpovedali so se odborništvu Vikt. Dolenec, Klavžar in — če sem prav razumel — tudi župan in poslanec M. Dolijak. Volitev novega odbora pa se ni opravila brž tisti dan, ampak pride še le v prihodnjem občnem zboru na dnevni red. Tako je bila odložena tudi razprava druzih toČek v programu. Sicer pa je ud g. Perozzi vendar-le že začel raz-lagati predlog zastran z au pni ce, ki bi se imela dati našim slovenskim deželnim poslancem, in kterega je g. Oblak popravil v tem smislu, da se politika slovenskih poslancev odobrava, — Kerševani-ev predlog ima namen, kakor trdijo njegovi podporniki, spraviti vse goriške Slovence pod en klobuk, ker sedanji odbor je le zastopstvo ene same stranke, in še izmed te odpa-dajo že mnogi od društva. Živo želeti je res edinosti, saj le v edinosti najdemo moč, bodi vladi, bodi lahon-stvu nasproti. — Danes je přišel v Gorico novi naš primorski namestnik, baron De Pretis in ostane tukaj — pa menda le bolj kot privatnik pri svoji žlahti (Bock-mann-Ritter) — kakih pet dni. — Drugi teden se bode začelo naše mesto s plinom razsvetljevati. — Fa-vetti je dosegel svoj namen: mestno starešinstvo mu
je prisodilo pokojnino (1000 gold.). To je pa le prva
stopinjica do tajništva, ktero se mu gotovo v kratkem času zopet izroči. — Danes sem citai v Tržaških Čas-nikih red letošnjega rekrutovanj a, ktero se bo ta in prve dni prihodnjega meseca vršilo. Odločeni so v tem redu tisti okraji, iz kterih se bodo nabirali novinci samo za pomorstvo. To so vsi laški, malo kje s Slovani pomešani okraji na Goriškem in v Istriji. Da bi se ti ljudje v poseben polk na suhem devali, ne bi bilo ravno napačno ; ali da se ima naše pomorstvo samo z laškimi ali polaščenimi elementi vzdrževati, to nikakor ni prav, ker utegnemo zopet doživeti isto, kar se je zgodilo z benečanskim brodovjem 1. 1848. O Maks, Maks! kje si? Ti si vedel, česa avstrijsko brodovje potřebuje: slovanskega (dalmatinskega) duha, namreč, in slovanskega materijala! — Naš primorski peškivpolk št. 22 se bo klical odsehmal „Weber".
Štajarsko. (KatoliŠko tiskovno društvo v Mariboru) je imelo 12. t. m. ob treh popoldne svojo prvo sejo, v kteri so se slišali prav izvrstni govori o namenu društva. Govorili so sledeči gospodje: deželni odbornik M. Herman, dr. Ulaga, deželni poslanec kanonik Kosar, župnik Ripšel, prof. Pajk. Bila je tudi volitev odbora; izvoljeni so ti-le gospodje: Izmed ustanovnikov: Fr. Kosar, kanonik v Mariboru; Jan. Pajk, profesor v Mariboru ; dr. M. Prelog, zdravnik v Mariboru ; dr. Jož.
Pajek, profesor v Mariboru; M. Herman, dežel. posl. odbor, v Gradcu; namestnika: Jurij Matijašič, st. župnik v Mariboru; dr. Jan. Kr. Pogačar, st. prost v Ljubljani. Izmed deležnikov: Mat. Modrinjak, korar v Mariboru ; Jak. Bohinc, spiritual v Mariboru ; Mat. Rola, korvikar v Mariboru; dr. A. Murko, dekan v Hočjem; namestnika : Ignacij Orožen, kanonik v Mariboru ; Jan. Solar, gimn. prof, v Ljubljani.
Ra do I j ca 14. apr. P. C. II. — 11. malega travna
se je zbralo mnogo domoljubov iz radoljškega okraja in nekteri vnanje gospodje pri Petranu na Mlinih, da bi se posvetovali o programu ter dolocili dan in kraj, kje se ima sklicati gorenski tabor. Vdeležilo se je tega zbora mnogo kmetov, ktere smemo šteti med bolj omikane, in sicer iz vseh kotov radoljškega okraja. Po nagovoru gospod Ovsenek-ovem, ki je predsednik organizaciji taborovi bil, poprime besedo gospod profesor Župan, ter kot odbornik Kastavskega tabora, pozdravlja osnovalce gorenskega tabora, dalje povdarja potrebo složnega delovanja Slovencev in južnih Slavenov. Po tem eden odbornikov začasnega odbora nasvetuje točke prihodnjemu taboru. Po prav živahnem razgo-varjanji, kterega se je vdeležilo mnogo gospodov, se konecno odobri naslednji program: I. Zedinjenje Slovencev v eno celoto z enim deželnim zborom v Ljubljani.
II. Gozdne zadeve na Gorenskem. III. Vpeljava slovenskega jezika v uradnije in šole. IV. Sedanje šolske postave naj se deželnim potřebám primerno prenaredé. V. Kako bi se pomoćne založnice na Gorenskem dale ustanoviti. — Razgovor je trajal od pol ene do 3. ure;
potem je bil skupni obed, in potem volitev osnoval-nega odbora. Vršilo se je vse v najlepšem redu, le pri nasvetu točke „Glavna šola v Radoljci" je nek gospod to točko ali prav za prav nasvetovalca te točke napadel tako, da bi dotičnemu gospodu ne škodovalo, ako bi v prostih urah prebiral „Olikanega Slovenca", ali ako si oskrbi „Bogumil Goltz die Weltklugheit und die Lebensweisheit". Se ve, da se mu je zavrnilo pre-strastno besedo vanj e. — V osnovalni odbor so izvoljeni naslednji gospodje: Lorenc Pint ar, župnik in deželni poslanec na Březnici za predsednika; Janez Ovsenek, posestnik in poštar v Lescah, za blagajnika; France Legat, véliki posestnik v Lescah; Janez Toman, fužinar v Kamnigorici; R. S. Mihelač, knjigovez v Radoljici; Albert Kapus pl. Pichelstein, župan in
posestnik v Kamnigorici; Janez Saj o ve c, župnik v Mošnjah; Matevž B r en ce, posestnik in župan v Hra-šah; Jakob Legat, posestnik in krčmar v Lescah; Pire, posestnik in fužinar v Kropi; Blaž Artelj, župnik v Kranjski gori; Fister, posestnik na Pre-zrenah; Jan. Z an, duhovni pomoćnik v Srednjivasi v Bohinji. — KoneČno se je pričela tudi nabira denarnih doneskov, in že prvi dan smo bili z resultatom popolnoma zadovoljni. Ako bodo doneski tako bogato tekli, bodo priprave velikanske in sijajne. — 13. dne t. m. pa je osnovalni odbor zboroval. Pri tem zboru se je mnogo v vsestransko zadovoljnost odobrilo in dolo-čilo. Vložila se je že tudi prošnja pri c. kr. okrajnem glavarstvu za dovoljenje tabora; nadjamo se, dakmalu privoljenje dobimo.
Iz Vogelj poleg Kranja 12. aprila. J. B. — Po-
tožiti imamo „Novicam", da nam je prečastitljiva kmetijska družba premalo plemennih žebcev poslala in da je premalo na ogled poslanih potrdila. Na vsem Gorenskem, kjer je reja konj vendar tako cvetoča, ni več kakor 12 žebcev, in v okolici kranjski sta samo dva žebca, kobil pa je neizrečeno veliko. Ako nam častita kmetijska družba ne prenaredi te ustave, se bo reja konjska zmanjšala, ker po 3—4 ure daleč kobile goniti, to je res malo prehuda, in še se ne dobi vsaki
121
čas žebca domá. Mi imamo domače žebce v Praprotni polici Stempiharjevega, ki je dobil trikrat premijo; on je posebno dobrega plemena ; kobile so od njega rade breje, je krepkega života, pincgavskega rodu; ravno tako ima tudi pri nas v Vogljah J. Burgar lepega fuksa, tudi pincgavskega, in tako še drugi. Mi, ki se pečamo z živinorejo, vemo, da so od teh dveh žebcev žebeta prav lepa, in imamo skoraj raji jalove kobile, kakor da bi jih gonili samo k žebcem na „Labore", tri ure daleč in še več. In če kdo pred menoj pride, moram čakati do popoldne, in doma mora žebé, kakih 14 dni staro, celi dan biti brez živeža, in potem, ko kobila domu pride, zavživati segreto mleko. Naj toraj prečastita kmetijska družba prenaredi to napravo, in vpelje dařila, potem bo privatnih (domaćih) žebcev vsa-čega plemena popolnoma dosti. Zdaj jih imamo, ki smo se premije veselili, toliko po dve leti starih, da s tem denarjem, kolikor za deset žebcev vlada kmetom na leto plača, lahko napravi premije. — Pri nas okoli St. Jurija nam je zima staro rž zeló vzela; kdor jo je sejal, moral je jaro zavleči. Nekteri pisatelji so nam pa v „Novicah" svetovali, naj sejemo staro žito. Al koliko časa kali, smo zdaj prepričani, ki smo sej ali staro in novo pšenico in rž ; vidi se očitno na eni njivi že od dalec, kje je nova, kje pa stara. Veliko smo že brali od starih semen, kako da so dobra; toda skušnja nas drugače uči.
Dostavek vredniŠtva. Treba je razjasniti dve reci o tem dopisu. Ena je, da vse zadeve konjske reje ima posebna komisija v rokah, ki se v vsaki deželi imenuje „deželna komisija za konjsko rejo". Kmetijska družba tedaj nima o teh zadevah nič dolocevati. Ude te komisije, ki je deloma civilna deloma vojaška, smo ob svojem času že imenovali v „Novicah". Žebce na Grorensko je lani dala vojaška komisija, da vsi drugi udje o tem še nič vedeli niso. Ker se je, kakor je bilo v „Novicah" tudi povedano, dr. Bleiweis zoper to ravnanje pritožil, zato se vprihodnje ne bode vec tako godilo. — Kar se tiče starega in novega semena, so bile to skušnje, ki jih niso iznajdle „Novice", ampak take, ki so jih kmetovalci naznanili ,,No-vicam". In to je ravno pravo, da si drug drugemu pové, kar je po svojih skušnjah izvedel. Naposled pridemo vendar do pravega.
Iz Ljubljane. — Po umrlem c. kr. podadmiralu pl. Tegetthoffu je včeraj bila slovesná maŠa v stolni cerkvi, ktero so po osnovi národnega političnega društva „Slovenije" peli kanonik in stolni dekán gospod Župan. Udeležili so se slovesnega cerkvenega obhajila na spomin najhrabrejšemu avstrijskemu pomorskemu vojskovodji s gospodom generalom viši c. k. častniki, c. k. deželni predsednik baron Conrad, prvi vládni sve-tovalec knez Metternich, deželni glavar pl. Wurzbach z všemi deželnimi odborniki, mestni zástop, trgovska in obrtnijska zbornica, obilo druge gospode, gospodov in gospej, in se vé da odbor društva „Slovenije" z mno-gimi društveniki. Na mrtvaškem odru je ležal lavo-rov venec; na svilnem traku črno-rumenem, kterega je ovijal trak deželni belo-modro-rdeč, bil je napis : „Slovenija" Tegetthoffu. — Večni mu spomin: neumrlemu junaku Viskemu!
— ( Veselo novicoj da so presviťli cesar pomilostiti blagovolili 5 kmetov iz JanČje dogodbe), smo ravnokar zvěděli, ter jo hitimo naznaniti dotičnim rodovinam.
Ti pomilostenci so: Omahen Jože, Lence Janez, Jerant Jurij, Jerant Martin, Mandel Martin. V imenu deželnega zbora in društva „Slovenije", ki sta prosila za pomiloščenje in ktero so še ustmeno podpírali naši državni poslanci, izrekamo ponižno zahvalo Njegovemu
Veličanstvu.
—	(Naši poslanci) so se večidel danes podali na Dunaj v državni zbor. — Od predsednika ministerstva grofa Hohenwarta obljubljeni predlogi pridejo menda
zdaj kmalu na vrsto. Ves svét čaka radovedno, ka-koš ni bodo. Mi kakor tudi noben drug dandanes še ne vemo, kaj prinese novo ministerstvo ; vendar menda ne bomo krivi preroki, ako rečemo, da nekterim bodo pre več, drugim premalo. Čestitali bi pa ministerstvu, ako bi pravo zadelo. Polovičarsko ne pelje Avstrij e do miru.	/ ,. [g
—	(PoŠtne listnice), primke ali recepisi itd. se na-pravijo zdaj tudi v slovenskem jeziku za one kraje, kjer bivaj o Slovenci. Tako naznanuje c. k. poštno vodstvo tržaško, da je minister kupčijstva z ukazom od
2. dne t. m. pod št. 3764 — 477 zapovedal. — Vendar
sopet ena mala stopinjica o ravnopravnosti národni naprej !
—	(Iz deželnega odbora.) V seji 14. t. m. je deželni odbor na vlogo odbora dramatičnega društva sklenil, da se prepušča deželno gledališče v prihodnji glediški dobi 4krat na mesec dramatičnemu društvu za slovenske igre, in sicer 2 nedelji ali 2 praznika, in 2 delavnika. Vlogo posestnikov gledaliških lož, ki zahtevajo, da bi tudi imeli besedo o gledaliških zadevah in o gospodarstvu gledališkega zaklada, je odbor po večini glasov řešil z obširnim odgovorom, kterega prinesó „Novice" prihodnjič. -— Za pristop revnih kranjskih dijakov k podpornému društvu za bolne dijake na dunajskih visokih šolah je deželni odbor dovolil znesek
63 gold. 60 kr. iz deželnega zaklada za leto 1870/1. — Gosp. Jožefu Trinker-ju, c. kr. načelniku rudarij-skemu na Kranjskem, se pošlje zahvalno pismo za zbirko kamenja iz kranjskih gorá, ktero je podařil deželnemu muzeju. Dalje je deželni odbor sklenil, da se kupi iz muzealnega zaklada geologična karta kranjske dežele, in da se sestavi za ude muzealnega odbora (pa tudi za neude) poduk o nabiranji naravoslovnih
znamenitosti.
—	(Deželni zdravniŠki svet) je 14. in 15. dne t. m.
pretresoval važne stvari in konečno sklenil postave, ktere, ako obveljajo, bi popolnoma predrugačile dosedanje zdravstvene razmere v naši deželi. Poroče-valec dr. Gauster je obširno razpravljal to postavo, ktera 1) namerava sestaviti v vsaki občini (županiji) zdravstveni svèt, čegar delokrog bi bil za zbolj-sanje zdravja po deželi jako važen; 2) da se ustanovi v deželi 5 okraj ni h zdravstvenih svetov, in to tam, kjer bode vprihodnjič sedež c. k. okrajnega zdrav-nika; 3) da bi obcinski zdravniki stopili na mesto do-sedanjih okrajnih kirurgov. Občinske zdravnike nastavlja občina sama, ako je dovelj přemožná, da zdravnika plačuje, ali pa deželni odbor, ako ga občine same ne
morejo izdržavati. Po 10.000 prebivalcev moralo bi imeti
občinskega zdravnika. Za zdravniški svèt ljubljanski se je nasvetovala druga sestava; dotično postavo pa ima posebej izdelati mestni zastop. — To so v kratkem nacrti za našo deželo jako važne postave. Deželna vlada se je naprosila, naj to postavo po ministerstvu notranjih zadev predloži deželnemu zboru v potrjenje. — O vpra-šanji c. k. deželne vlade: ali so učitelji ljudskih šol pripravni ali ne za ogledovanje mrtvih, je poročal dr. Karol Bleiweis. Akoravno je prizna val popolno zmožnost ljudskih učiteljev za tako opravilstvo, vendar je v prepričalnem govoru dokazal, da se je zeló bati okuženja šolske mladine posebno po ospicah, škar-latu in kozah, ako so učitelji ogledniki mrtvih. Predlagal je toraj, naj se nikakor ne stavijo učitelji ljudskih šol kot ogledniki mrtvih. Nasvetoval je dalje, naj deželni zdravniški svèt skrbi za to, da se kratka a popularna knjižica o ogle do vanj i mrtvih na svetio dá, in naj bi
se oni, ki prevzamejo tak posel, podvrgli pre s kušnji gosp. Schantelnu po narodnih pesmih izvrstno sestavlj
pri občinskih ali okrajnih zdravnikih. Vsi nasveti so potpourri
bili brez ugovora sprejeti. Za izvedence pri teh važnih
(Zahvala.) Podp
odbora se zahvaljujeta v
obravnavah bili so povabljeni pričujoči okrajni zdrav- imenu pogorelcev na Razdrtem za obilni obisk veeerne
nik krški dr. Kapler, okraj
kirurg
mestni svetovalec dr. Keesbacher
doljiški Wolf
ki
darovali
doneske
v
nedelj
(.Družba na pomoc obrtnijstvu in rokodelstvu) je
veselice in onim gospodom
še posebno pa gospodu polkovniku c. kr. Huynovegá
polk
y
da j
imela občni zbor. Predsednik
je zborovanj
začel
Horak stil godbo brez
v ta dobrodelni namen blagodušno prepu
z ogovorom
y
v kterem
kazal na
Odb
Sokol
in
tal
veseli napredek tega društva, ki je na pomoč doma čemu obrtnijstvu in rokodelstvu
že
15 let
Milo
(V zadnji predstavi dramatičnega društva)
minjal se rika Cost uda Pavla
tudi
in
dr. L
tnih udov gospodov dr. H
spo
želnem gledališču je gospod gré velika zaslug
to
da
A. B
letos tako
y
v de-kteri vršile
Auerj a, ki
Tom
umrli preteklo leto
in pa djanskega predstave slovenske
Ako
gosp. Noll
y
přejela slavnostni venec, nevtrud
poročilo lanskega leta, res
pregledamo letno še nikoli pred ni v društvu toliko denarj
vidimo, da
JJA¥* S^^t" w a * * pa , uuoii iičtruuiiiLU
bil s živahnimi slava-klicem pozdravlj
duša narodnim predstavam
šio
iz
roke
y
v roko, namreč
271.489 gold.; obravnavalo pa je dru
dolg
Prečastiti kanonik gosp. J bolezni umri 13. dne t. m
Novak je po
štvo denarne zadeve z 2910 strankami. Pristopilo je vanega gospoda je bil slovesen lani na novo 23 podpornih udov. Svojega premoženja
Pogreb visokospošto
(reservnega zaklada) ima društvo 6915 gold
tedaj 403 gold
tedaj
y
kr
več
kr
kakor predlanskim. Iz vsega
od 13. t. m
nek
(Pojasnilo.) „Laibacher Tagblatt" je v štev. 44
pod
očiten napredek tega društva, kteremu gl
77
naslovom „Nur nobel" prinesel čla ki mrgoli strastno-sovražnih napadov na drama tično društvo. Da se očitanja proti dram, društvu za
y
namen je na pomoč biti malim obrtnikom in roko- vrnejo, omenjamo sledeče: Dramatično društvo je na-
delcem. Zato zasluži krepke podpore domoljubov naših, znaniio svoje predstave za 13. in 16
>
kteri
dobrodelni namen in prav varno
prila
v pravém
če mu denarja posodijo , ga ne naíožé samo v času slav. deželnemu odboru, ker tajnik g. Rapp
temuč tudi več ob
U. U UIU U tu lil li čt ili C Li lil UlftV VCV1JUW , tcuiuv/ lllvaa v v^ w v^ kj
resti (činža) dobijo leto in dan, kakor pri hranilnici
dne 31
v
Ljublj
marca je izrekel
;
s e
ne bode mudil
Jeg
druž b
iwi pu mauiiuiuj, » -"j uuijaui no	metům*, ako ne more dati
in pol obresti od predstave na veliki pondeljek, kterega dne dramatično
k aj t
to društvo daj
po
gold
100 gold. Kdor pa denarja na pósodo želi, dobiva ga društvo nikakor ni hotelo oddati
ozirom na to od
po
gld. od 100. Posojila se dajejo od 10 do 100 gld. pade vsak vzrok hudobnemu sumničenju, kakor da bi Kdor naloži pri tem društvu kaj denarja ,_ postane s bilo» hotelo dram, društvo delati škodo g. Konderli. Da
tem e n
in
2 gold, vpisnine
so bili na predlog^predsednikov gospodje Valentin K
tem zboru je dram, društvo s tem, da je prijazno prepustilo večer
O P ^ A , T €bl V/AA l/A AA vv u u u x aa a . j- h v% la a «..}_,
novani za častne ude. Nainesti izstopivših
Valentin Cešk
13. dne t. m., imelo gotovo materijelno zgubo
dr. Raz lag enoglasno ime- 25 gold, za to ni bilo nikakor odškodovano
;
udov
y
ki

in da s tega pae
ni treba dokazovati, ker bi bilo društvo, če bi bilo
oskrbujejo gospodarstv
Fr
Drašl
Mih. Pak
;
Fel
Cl. "W aidin gci , xiu l. n g i u i i u u, VIUM Vi« x m it	og luuirt ÍAO, V1111 ti LU , Ui* Ul UHU
za preglednike letnega računa pa društvo od g. Rappo-a ali njegovega pooblaščen
bili izvoljeni gg. : J. H o r a k
Ant
Heidrich

gralo,
debel
gotovo doseglo dosti veči čisti dohodek
Kot
y
Jožef Svent
Ferd. Bil
in Ant. Cep
mena)
1 KJ V C il HJ C i , A Cl U. J-/ AAA Al CM AAA AlUtl. V-/
(K dražbi angle skih presicev Stiffolskeg
pie
hteval
Rapp
pa se mora zavrniti to, da bi bilo dram.
z a-
P
kako javno zahvalo
t
h val
m
ki
J° Je
pravila družba kmetijska přetekli iz lastneg
njegov poobl
p oj a vil
giba. To de jansko pojasnilo menda
teden, je prišlo veliko kupčev iz dežele. Prodalo se je zadostuje, da se omenjeni článek „Tagblattov 10 parov (po en mrjašček
u
zavrne
se je na tanko povedala vsacemu kup ju smé po plemenu
svinjica), kterih
starost na resnično podlago
spustiti, ker
morai o
da blizo
y
vé, kdaj eno
Odb
dram, društ
3I0
stari biti. Prodal se je par (po starosti) od 95 gold
leto do
35^gold. 50 kr. Kupili so jih
gosp
Stritar, beneficijat Leopoldina Greg
gledališci bode v saboto 22. dne t. m. venska predstava na korist gospé Dragoile Odi jeve. Iz posebne prijaznosti do beneficijantinje bode pela gospá
v Št. Vidu pri ZatiČini , gOSp. HomaČ , *c»vuc»(.uij a^a-	a^ v^x« „nuva^ic uiauiatiuuu preu»t»vij
narstva v Gradacu, gospodar And. Rován iz Cola na izvirnim tekstom, in konecno veseloigra ,,V Ljubl j
a___* 1___ »a__ti'a£c___ „„ —d^i^«!™	a „ ; ™ ^ tu	j„	_u v• _,__ ___
veliko arijo, potem pride od
telj fuži- lomek iz opere „Trovatore" dramatično predstavi}
z
Notranjskem, vitez Hoffern za grajščino Podbrdsko
y
daj m
gosp
Al
Ličan iz Notranjske Bistrice, gospod
;
Lenka Malavašičeva od Št. Jošta pri Polhovem Gradcu gosp. Valentin Krišper iz Studenca pri Ljubljani, gosp. Ign. Jelovšek na Vrhniki, baron O. Apfaltrern iz Grmač
delovanje gospé Odij
Nadejamo se, da bode občinstvo marlj
priznavalo z obilnim obiskom
(Posebno izvrstno veselico) pripravlja čitalnica
naša prihodnjo nedeljo zvečer, s ktero
klep
letošnj
zimsko saisono. Ne moremo sicer že danes udom čital
na Dolenskem
lj an ah
da potem
.crn , gOSp. uaui wiuMwvuiaj «Njiuvnwi » * v luw	umvuuuuv^c« jjiugiauua j ai tu I im aaav/a cluu
Treba je, da kupci drug druzega poznajo, že povedati, da v tej „besedi" bode pred poroko svojo
Jan. Globočnik, fajmošter v Po
nice priobčiti natančnega programa
to jim moremo
ko
dobi
Užt |JUtCili , IWU UUUl Z.daj kupljen«, íiivluiva uiiauo j o* ni uuiiuu
drug od druzega za naprejšnje pleme oskrbi živino Pesjak
živinica mlade
si
in odhodom na Česko péla slavljena gospodičina Elena
7
za to, ker iz istega gnezda se ne sm
hčerka prvakinje slovenskih pisatelj
puščati, da
se zárod ne pohab
po plemenu deklamovala bode prva naša govornica gospá Šolm
umnim plemenenjem jerj
pa obdržimo zmirom čisto Suffolško kri v deželi, je sčasoma ne bode treba za presilno drage denarj
da
in naš ízvrstni pevski zb
izbral si je
*
Temu pojasnilu pristavili bi mi le še to, da je jako
zunaj kupovati
(Sokol združen s Čit a In ic o)
pravil
v
soboto
komično, kako se „Tagblatt" poteza za „ubozega" direktoria nemškega gledališča! Ce je Vaš gledališki direktor „ein armer
15. dne t. m. na korist pogorelcev na Razdrtem ve-	Director", dosti slabo in sramotno za Vas; zakaj ga pa niste
černo veselico v restavraciji Tavčarjevi. Vspeh jako	bolje podpírali, da mu sedaj javno pritikate, da ste ga Vi
živahne veselice bil je pogorelcem ugoden, kajti nabral	spravili skoraj na beraško palico. Dramatično društvo gotovo
se je lep znesek, ki se je vže poslal županstvu Raz-	nima te naloge, da bi Vaše falirane direktorje podpiralo, saj
drškemu. Posebno odlikovala se je godba c.
Huy
trdite zmirom, da pri Vas je kapital, tedaj le sežite v
ovega polka , ktera je jako lepo svirala po kapelniku
mošnice in mož bode kmalu bogat.
po vodji g. Valenti prelepe pesmi za ta večer. Po „be-eedi" pa za slovó od zimske saisone pride ples.
— (Poberki iz časnikov.) Kar so „Novice" unidan
povedale o dogodbi v Medvodah, je skušal trdovratni lažnik „Tagblattov" prevračati tako, kakor da bi ne bile govorile resnice. „Laib. Zeitg." je preklicala po-moto svojo, „Tagbl." pa je laži z lažmí krpal in njegovi pajdaši v oběh „Pressah", „Triesterici" in „Ta-gespošti" pa so črniii deželo našo še po vnanjih listih.
Še enkrat prosimo c. k. deželno vlado, naj varuje poštenje naše dežele, kedar ni nič zakřivila; vsaj pozná „Tagbl." razsajalce. Mi pa po natančnem poročilu, ki smo ga přejeli prav od tistega gospoda, ki je bil edini (in noben drug) v dotiki z onim pijancem, ponavljamo še enkrat, da je vse laž, kar je pisarila „TagbJattova" klika. Le en pijan člověk je bil, ki je razsajal, kakor razsajajo sploh pijanci, in da ta ni bil v nobeni zvezi z druzimi, je priča to, da je bil tujec y tem kraji, ki je oni dan (menda iz Sele) přišel na Smarno goro. Kje tedaj so tisti „Bauern, welche den Stádtern Front machten?" In kje je bila tista „grosse Anzahl von Stádtern", ker naš napaden poroč-nik je bil le v drušini 2 gospodov in 4 gospé? Gori na griču so bili 3—4 kmetje, ker ob nedeljah gré tudi kmet kakor mestjan se sprehajat, al ti so šli svojo pot, ko je doli razsajal pijanec. Ce je krojač Riister, ki je od daleč kaj videi (slišal ni nič), razložil dogodbo gosp. Dežmanu po svoji sistemi, naj bi bil šel popřed zapisnik sodniški brat, predno je dal v svoj „Tagblatt" kaj tacega tiskati, kar sramoti celo deželo po krivici. Ce misli „Tagblatt", da s takimi lažmí, po kterih se natolcujejo duhovni in narodni možje, bode pomiril kmete, moti se; on le olje vliva v oginj !
Iz Dunaj a. — Danes končamo obljubljeni obšírnější popis poslednjih dveh sej zbornice poslance v pred velikonočními prazniki.
V seji 30. marca je bila viharna razprava o tem, ali naj bodo volitve kranj skih poslancev v državni zbor veljavne ali ne. Poročevalec dr. Blitzfeld poroča v imenu odborovém ter pravi, da manjščina kranjskega deželnega zbora in pa konštitucijonalno društvo ljubljansko prošita, naj se volitve državnih poslancev iz kranjskega deželnega zbora zavržejo. Poročevalec bere tudi celo adreso kranjskega deželnega zbora, ktero so posebno „ústavoverci" zeló pažljivo poslušali. Temu berilu je dodal tudi posnetek predlogov Kalten-eggerja in družnikov njegovih, kterih pa deželni zbor kranjski ni sprejel. Poročevalec pravi, da volitve so bile posebno delovanje kranjskega dež. zbora, in ker so se vršile postavno, ne more se trditi, da so neve-ljavne in zatega del je tudi odbor stavil predlog, da državni zbor izreče, da so veljavne. Na to se pa začne zeló viharna debata. Govorili so proti odborovému predlogu pemski poslanci Iíanisch, Pickert, Knoll in štajarska poslanca Tomschitz in Brandstetter — samo možje taki, kteri mislijo, da mora nemštvo gospodo-vati v Avstriji in da se mora posebno delati na to, da bi na Kranjskem zopet gospodovali renegati, kteri mislijo, da je sedanja ustava edino izveličavna, da imajo v njej Slovenci vže tako preveč pravic, da se ne sme popravljati, ker so jo dělali možje, kteri so „ne-zmotljivi". Zagrizenec pemski Hanisch je posebno hudo govoril zoper odbor, kteri je bil sestavljen iz ustavo-vercev, in je od deželnega zbora kranjskega
rekel, da je puntar. (Predsednik ga opominja, naj nikar tako ne govori.) Hanisch misii, da bi se bil moral zarad
tega deželni zbor kranjski razpustiti in direktne volitve
napraviti. Poslednjič je stavil tudi predlog, naj zbornica sklene, da so volitve kranjskih poslancev neve-ljavne in naj vlada skrbi za to, da se voli na Kranjskem vnovic 6 poslancev. — Al za Hanischev predlog še toliko ni bilo glasov, da bi bil zadostno podprt, toraj tudi ni přišel v razpravo. Enako se je godilo predlogu Knollovemu, kteri je le z druzimi besedami hotel isto doseči kakor Hanisch. Za odborov predlog, da so volitve velj avne, sta govorila dr. Weber in Fux iz Moravske. Uni je dokazal, da je odbor s predlogom svojim se postavil na pravno stališče in rekel, ako se gleda na pravo in postavo, mora se odborovému predlogu pritrditi. Ko konečno še poročevalec odgovori nasprotnikom, se sprejme odborov predlog, proti kte-remu še dvajset poslancev ni glasovalo. — To je tedaj sopet blamaža (sramota) ljubljanskih nemčurjev, kteri dosledno morajo zdaj križati tudi svoje ustavoverne brate v državnem zboru, da so jih pustili na cedilu. InKalteneggerjeva „modrost" se po takem čedalje bolj kaže, kar je res — puhlo besedovanje. - V seji 1. aprila, ktera je trajala od 10. ure zjutraj do 5, ure popoludne, se je obravnavalo o rekrutbi za leto 1871. Debata je bila jako živahna, kar se je vedelo vže prej iz tega, da se dotični odbor ni mogel zediniti o poročilu in si izvolil 4 poročevalce. Prvi predlog je zagovarjal poročevalec Rechbauer, kteri je hotel, naj zbornica o rekrutbi še le obravnava potem, ko bode vlada napovedane predloge přinesla v zbornico. — Poslanec Lasser je pobij al ta predlog. Za Rechbauerjev predlog je kričal, ne govoril srenjski pisar Fux, in govoril štajarski Brandstetter, zoper njega baron Kotz. Ko je poročevalec nehal, poprime predsednik ministerstva grof Hohenwart besedo. Med
drugim je rekel, da nasprotniki ministerstvo v eno mer natolcujejo, da ruši ústavo; a to se njemu zdí, da je zeló enako temu, če si kdo strah sam na steno na-mala in se potem svoje malarije boji, — Rechbauer je na kratko zagovarjal svoj predlog, za kterega je le malo prijateljev njegovih glasovalo. Na to poroča Seidl o predlogu tako, naj se dovoli le 54.660 voja-
kov, dr. Smolka kot poročevalec manj šine pa, naj se sprejme v la dni nacrt, vsled kterega naj se dovoli 56.041 vojakov za armado in mornarstvo. Minister Hohenwart spet poprime besedo in pravi, da se vlada le postave drži in da zatega del mora naravnost reci, da predlog većine je postavi nasproten, kajti §. i3. vojne postave določuje, da pred pretekom 10 let, dokler sedanja vojna postava veljavo ima, se more o številu rekrutov le takrat obravnavati, kedar bi cesar po svojih odgovornih vladah število povekšati ali pomanj-šati hotel. Na tej podlagi pa je državno postavodajalstvo leta 1869. o postavi od 22. maja sklenilo število 56.041 mož za stoječo armado in 5604 mož za reservo in to za 10 let. Državni zbor se je toraj pravici odpo-vedal, to število skozi 10 let premeniti. Da pa to ni
le moje mnenje, kažejo takratne razprave zborničine.
(Grof Hohenwart od besede do besede bere, kar so takrat govorili kolovodji zbornice poslancev, in jih tako z lastnimi besedami pobija. — Smeh na desni strani). Konečno zbornica sprejme Lasserjev predlog; za predlog većine je bilo le biizo 20 glasov. Pri razpravi, ali naj se odloči
število po ljudskem številjenji od leta 1857. ali 1869.
zagovarja dr. Smolka predlog manj šine odborové, kteri je bil tudi vladin, da se v razmero vzame številjenje od 1857. leta. Poročevalec večine Seidl pa govori za to številjenje od leta 1869. Zadnji predlog sprejme tudi zbornica, proti kteremu so glasovali poslanci desne sredine in pa Poljaki. — Pri resoluciji 4., ktera je šla na
to, naj vlada skrbi za to, da se vojaške moči iz Ti-
rolskega in Vorarlberškega porabijo v brambo
130
države v pravém razmerji z drugimi državami, je go- iiovaii za ministra — brez posebnega posla. , govoril baron di Pau li, kazajoč, da Tirolci več ko pravi, da je to imenovanje Poljakom se bolj nenadoma
Presse'
se ve
da
druge dežele delajo za brambo države drugačnem načinu. Baron Giovanelli (tirolski po-
po
prišlo kot ustavovercem.
Presvitli cesar je po sklepu od 25. sušea poro-slanec) dokaže v svojem govoru, da je ta resolučija čila o službeni delavnosti c. kr. žandarmerije na-
nasprotna postavi in deželni pravici in če tudi poroče- šega cesarstva v preteklem letu 1870. na znanje vzeti
valec in „visoka družba" (hohe Versammlung) ne
pn-
blagovolil in ministru za deželno brambo ukazal
naj
--------/7--------------v	0/--r	IU HJllilOUU dJC*	JLIW	aJLi.uiva^ai j 1ia
trdi postavi tirolski o deželni brambi, mora obžalo- žandarmeriji za vspešno delovanie izreče cesarievo za
•	v •	i m •	I •	•	mm	. •	tJ	i	J	J
vaje
reči
y
da Tirolci ne morejo na to ozir jemati, dovoljnost.
kajti tirolski polk ima vže zdaj več vojakov ko drugi
% w /I n mn aIti /i xii ^ Kt i C v» a r»«»iÁ vi /\ ak» i i v\ ..t ~ r>	/ U..
m da „visoki družbi'
ne gré noben upliv na to.
) y
(Pri
teh besedah, in vzlasti zarad tega, ker je državni zbor ime-
Najimenitnejši mož avstrijskega pomorstva, pod-admiral pl. Tegetthoff je po kratki bolezni za pljuč-nico, še le 44 let star, tukaj umri. Zguba njegova je
srdito memrajo „ustavoverci" in slišijo se nedomestljiva. Pokopali so ga z najveco častjo ; pre-
klici: al ni to zasmehovanje zbornice?) Predsednik pravi, svitli cesar sam je vse stroške prevzel na lastno bla-da zarad tega, kakošen obraz kdo delà pri govoru	~~
noval le „družbo4
i
y
more nikogar opominjati. (Dobro! na desni.)
)
Beseda
ne pa
gajnico
Tegetthoff, sin c. k. majorja, je
bil
v
Ma
riboru na Stajarskem rojen; leta 1864. je pri Hel-
„visoka družba" vsaj ni razžaljenje. Proti resoluciji golandu zmagal dansko brodovje, leta 1866. pa potolkel govori še Oelz iz Vorarlberškega, ktera je bila spre- italijansko pomorsko armado pri Visu.
jeta od ustavovernih levičnjakov.
In tako je
bil
konec tej viharni obravnavi. — Po veliki noci, ko se 18. dne t. m. sopet začne zborovanje , takrat se bode
Ogersko. Po inspiraciji grofa Andrassy-a je prišla brošura na svitlo, ktera zeló lasá grofa B eu s ta.
HrvaŠko. Novi deželni zbor se začne
j unija
vnel naj huji prepir, ko bode ministerstvo stopilo pred Volitve bodo sredi meseca maja. Radovedni gledamo
f#	1	li •	J	O
zbornico poslancev s svojimi predlogi, s kterimi name- na izid novih volitev. rava večo pravico dati deželnim zborom o po-
stavodajstvu. Centralisti že brusijo meče, da bodo se- kor so bile. V lad na armada še ni dosti močna,"da bi
r kjer
Francosko. Še zmirom so tukaj iste homatije ka
y
kali po ministerstvu, ako se drzne, državnemu zboru
si upala udariti nad puntarsko armado v Parizu
kaj vzeti in dati deželnim zborom. Mi pa se bojimo, Vsak, kdor kaj premoženja ima, in pa duhovstvo živi
da iz te moke ne bo pogače: enim bode pre več, . v velikem strahu. Vélikega škofa ima puntarska vlada drugim premalo. Ministerstvu
y
ako
z zadovoljstvom velike većine Avstrijancev (in mi
mu je resnica zaprtega; izpusti ga
y
če plača 1 milijon franko v
9
fajmoštra pri fari sv. Magdalene, ki je skušal iz zapora
še zmirom mislimo, da ima resno voljo za spravo) naj pobegniti, so tako tolkli po glavi s puškinim kopitom
da je umri. Gospé v Parizu ne nosijo več klobukov
domů pošlje ta zbor; s sedanjo većino, ktera na vse kriplje le hoče gospodovati nenemškim narodom, ni mirna sprava mogoča in nikoli ne bode!
(Kako naj bi se uravnale razmere avstrijske), da se povrne notranji mir v naše dežele, je bil predmet razprav poslednjega zbora tukajšnjega društva, ki mu je imé „demokratična unija". Za blagor Avstrije iskreno zavzeti predsednik dr. Prohazka je v tem zboru razložil vodila, ktera naj bi bila podlaga
y i
ker je to pregospôsko; nosijo le kapuce ali pa rute
čez glavo.
Rusija. — Konferencije v Londonu zarad črno-morskega vprašanja so končane. Nekteri ruski čas-niki so zadovoljni z izidom te konferencije, drugi ne.
Vládni časniki so prav zadovoljni ter pravijo, da Rusija o crnomorski zadevi je dosegla popolnoma vse,
?
programu „avstrijskega tabora", in v kterega priti je obljubilo mnogo državnih poslancev, državnikov časnikarjev itd. Dr. Prohazka je naj pred rekel, da splošni notranji mir v vseh deželah našega cesarstva, to je oni visoki cilj, kterega dognati je Njih Veličanstvo predpisalo svojim ministrom, in ministerstvo
česar je želela. Enako govori tudi „Golos".
j____i• „ „„ • ry^i.____«.a
Manj
za-
dovoljna pa je Petrogradska „Borsenzeitung". Ta časnik sicer priznava, da je to dobiček za Rusijo, ako je pravico zadobila, da mora na črnem morji toliko vojnih
drago, tor
misli, da se bode
přizná ta cilj kot svojo prvo nalogo.
Pogoji
y
da
se
Avstrija kot merodajna moč evropejska vtrdi
y
so
enakopravnost narodov

ozir na državopravne
ladij imeti, kolikor jej je ruska vlada te pravice poslužila prav obilo ; vendar pa
' t da je
Turčiji dovolj eno, ne samo na črnem morji imeti mnogo vojnih ladij, temuc jih tudi pustiti v Dardanele.
nasproti misli, da je Rusija o tem na škodi
razmere vseh dežel in narodov pod habsburško krono,
spoštovanje ljudskih zahtev v deželnih zbor ih, društvih in taborih. — priznanje avtonomije
Listnica vredništva. Gosp. A. Šk.
pri sv. K. : Hvale vredni so Vaši sveti, naj bi se v Ljubljani zidala norišnica, duhovska bol-
nišnica , hisa za gluhoneme , za
slepe , za hirajoče itd., kajti po-
Al — kje novcev za vse to
(samouprave) posamnih kralj este v in dežel. Poroštvo treba vseh teh naprav je očividná.
vsemu temu pa daje federacija. Pravosodja, Šolstva ali vsaj za eno napravo vzeti? Deželni zaklad, to Je zaklad iz
prikladnadavke nabrani, jih nima; ali hoče še povikšati davke? Kjer pa nié ni, je celó cesar pravico zgubil! Pa s zidanjem samim je še malo opravljeno, kajti treba je potem mnogo denarja za vsakoletne stroške režijne. Zato je že Še treba boljih
in političnega upravništva govornik ne šteje med skupne zadeve. Prosti volji deželnih zborov naj bode prepu-
ščeno
da se zedinijo v državopravne skupine.
Da
se
delegacije avstrijsko-ogerske pravično predrugačijo, časovali
mecenov.
treba
je
da se volijo iz deželnih zborov. Prenaredba volilnega reda zato, da bi državni zástop odtrgal se
od deželnih zborov
pravi govornik
delala bi
Današnjemu listu je priložena obljubljena doklada.
za centralizem, kteri je silno nevařen obstanku države. Vse to pa naj se skuša doseći na ustavni poti. — Ta načela naj bi se po predlogu dr. Co ste, ki je bil tudi pričujoč v tem občnem zboru, vredila in bila naj bi
taboru avstrijskih domoljubov (osterreichischer
Popravek tiskam i. V priloženem zemljovidu pod štev. 9*2 namesti „Pontus Euximus" beri „Pontus Euxinus".
podlaga Parteitag).
Državni poslanec gališki Groholski je ime-
Ktirsi na Dunaji 18. aprila.
5°/0 metaliki 59 fl. 10 kr.	Ažijo srebra 122 fl. 40 kr
Narodno posojilo 68 fl. 75 kr. Napoleondori 9 fl. 97 kr.
Odgovorni vrednik: Jožef tiolé.
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.