Pcltnma ftebn v
Idola vsak torek, Catrlak la soboto.
itevnu K 1-50.
f W
■ pntotstn i f »aroCnh« » otettU''
ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
'w.;-;'Avw
VrttaOtn 1R gpr»Trtlfl»o Jtv lj«A$u4 OnUVN It**. tt/t. - DofM n gn w*U}m - fttavffltt prt e«lnrmm ur*d»	»ofeljanl 119». - fterfltai tefcfboa SSL
- SHS, Utr.j Wm urt!Mt K 95, u let* tet* S H, »m*&« ■ * n	tunfr	Jss	,e*	-	»dl	ta	toH	te	▼ L)aMJ«ii.
•W
LETO IV.
LJUBLJANA, dno 5. juliju 1921.
r /£? ./v
Tinogradnik: Rob. Košar.
Izvoz naših vin.
Pod naslovom: »Cehoslovenska republika in naša vina«, je gospod viž. vin. nadzornik Boh. Skalicky, znan veščak tudi izven mej naše kraljevine, priobčil v 57, 58 in 59 številki tega lista daljšo in zanimivo študijo glede prodaje naših vin na Čeho-■lovasko.
Kot vinogradnik pozdravljam to razpravo, ki išče novih potov za izvoz naših vin,’ vendar pa sem mne-Bja, da je izvoz našega vina v bratsko Č. S. republiko za sedaj samo — sekundarnega pomena. V prvi vrsti moramo gledati, da si zopet pridobimo po lastni krivdi izgubljeni vinski trg v Nemški Avstriji.
To mojo misel naj zastopajo sledeče vrstice:	,
1. Sedajne jugoslovanske dežele niso glede vina do danes direktno in v večji množini trgovale s kraji sedanje Č. S. republike. Vzrok je ta, ker so bila naša pristna, več* ali manj kislasta ali sladka nerezana vina za čehoslovaske jezike neprikladna.
2. Ta prepad med našim blagom in češkim okusom je premostila do sedaj dunajska vinska trgovina. V njene velike rezervoarje se je stekala nadprodukcija naših pokrajin, in od tukaj se je razlivala cepljena in okusu primerna, kot precej enoten tejs — v severne dežele stare monarhije, kakor pravi gospod Skalicky v svoji razpravi: »Pred vojno sta bila v Češki razširjena malodane samo dva vinska tipa in sicer belo »avstr.« in temnordeče »ogersko« vino. Oba tipa sta bila rezultat rezanja (cepljenja) vin, ki se je osobito izvajalo od dunajskih trgovcev in se je pri tem
skrbno gledalo na to, da se s cepljenjem ne zakrije preveč prvotni enačaj avstrijskega in ogerskega vina. Na ta način so Avstrijci (tje smo spadali tudi mi Slovenci) našli vedno odjemalce za svoja kislasta vina.«
3. Ako bi si hoteli mi Slovenci s pomočjo drugih jugoslovanskih vin, ali druge pokrajine s pomočjo naših vin zavojevati češki vinski trg, bi morali na podlagi sedajnih izkušenj, za naša vina doma izvršiti rezanje; — materijala za to je v Jugoslaviji dovolj in dobiček bi ostal doma, kakor če izvažamo moko namesto zrnja — ali pa bi morali gledati, da se rezanje izvrši v Čehoslovaški, ako bi šlo res: »naše najvažnejše stremljenje za tem, da ne dovažamo naša vina v republiko preko Pešte ali Dunaja.«
4. Sedaj pa nastane važno vprašanje: Ali bi bilo to rezanje tehnično in s potrebno prakso, ki lpm zasigu-ra uspeh v Jugoslaviji ali na Čeho-slovaškem za sedaj že — izvedljivo? Ne vem, ali skoraj bi rekel da — ne! Zato mislim, da je bolje, da iščemo dotlej in paralelno s tem ciljem osamosvojitve izgubljena, stara pota našega vinskega izvoza v Nemško Avstrijo, dokler nimamo dograjene sigurne in boljše kračnice v Čehoslo-vaško in v druge severne države.
Vse izvrstne misli, katere nam podaja gosp. Skalicky v omenjenem članku glede izvoza naših vin na Če-hoslovaško, moramo po mojem mnenju uporabiti najprej za izvoz naših vin v — Nemško Avstrijo. »Warum den in die Ferne schweifen!« Vina žejna in k nam orientirana Avstrija čaka pred našim pragom I Zbudimo starega »Avstrijca« zopet k življenju s pomočjo naše kislaste trtne krvi, in s pomočjo sladkega banatčana, in pustimo ga živeti, dokler ne bomo spo-
/‘o * ~
1«‘-
aitro, kajti Ita-
ŠTEV. 66.
sobni, da ga n? goslovanskim ti*
Orientirajmo t. lijani, Francozi in Španci delajo z vso močjo, da izpodrinejo starega »Avstrijca«, ki bo morda kmalu izginil na severnem trgu v našo škodo, ako mu ne pripomoremo zopet k življenju v našo — korist.
Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov.
Savez novčanih i osiguravajučih zavoda kraljevine SHS, katerega člani so vsi bančni in mnogo drugih denarnih zavodov iz Slovenije, je imel 25. junija v Zagrebu svoj drugi redni občni zbor.
Savez je štel koncem leta 1920 celotno 140 včlanjenih denarnih zavodov in 154 osebnih članov. Večina članov je iz Hrvaške, Slavonije in Slovenije, del tudi iz Bosne in Hercegovine, medtem ko so iz Vojvodine, Srbije in Črnegore pristopili k Zvezi dosedaj le največji denarni zavodi. Med člani ravnateljstva je iz Slovenije podpredsednik Saveza dr. D. Triller, predsednik Ljubljanske kreditne banke, dalje Ivan Knez, predsednik trgovske zbornice v Ljubljani in Anton Kralj, tajnik Zadružne Zveze v Ljubljani. Med člani nadzornega sveta je ravnatelj Slovenske banke Gjuro Rašica.
Obširno letno poslovno poročilo nudi pregled najglavnejših vprašanj s katerimi se je Zveza denarnih zavodov v preteklem letu bavila. Največjo pažnjo je posvetila Zveza rešitvi valutnega vprašanja in je v obširnih spomenicah svarila vlado pred devalva-cijskim nasiljem v kronskem področju in opozarjala na razkrojne posledice, ki bi jih izvršitev nameravane
reforme imela. Zveza je imela o valutni reformi, od katere je bil odvisea naš bodoči razvoj in finančna sposobnost naše države in ki je bilo najvažnejše gospodarsko vprašanje vsaj za našo generacijo, celo vrsto konferenc in je izdala o tem vprašanju tiskano obsežno spomenico. Vendar vlada v Beogradu tega ni upoštevala in nasilno oktroirala relacijo. Letno poročilo navaja vse podrobnosti gospodarske revolucije, ki jo je tekom preteklega leta povzročila valutna reforma in konča s konstatacijo, da je dosedanja valutna reforma pustila še mnogo vprašanj nerešenih, ki so v zvezi z valutno reformo. Najodločneje se zavaruje proti temu, da je o tem odločal na lastno pest finančni minister sam, medtem ko v skupščini ni nikdo smatral za potrebno, da pokrene to vprašanje.
Savez se je posebno trudil, da pospeši likvidacijo privatno - pravnik terjatev naših državljanov v Avstriji in na Madžarskem, v katero svrho &o slovenski interesenti ustanovili >Re-patrijo«, Savez pa »Ured za uredjenje privatnih potraživanja i dugova državljana kraljevine SHS prema dužnici-ma odnosno vjerovnicima u inostran-stvu«.
Dalje je Savez posredoval za vrnitev naših depojev v Avstriji in Madžarski, vendar ni mogel v tem oziru doseči uspeha, ker niso vsi zavodi složno nastopali. Z Madžarsko stvar ni uspela, ker mirovna pogodba ž njo se ni ratificirana.
Savez je podal ministrstvu spomenico glede tečajev privatnih dolgov in ukinjenja sekvestrov, glede hipotekarnih dolgOv naših denarnih zavodov v Avstro-Ogrski in glede davka na vojne dobičke. V tem oziru je nastopil skupno z drugimi gospodarski-
Statistika rudarstva v Sloveniji za leto 1920.
Rudarska produkcija.
A) Razmere in uspehi posameznih gospodarskih panog.
1.	Živo srebro.
Ker je prišel državni rudnik v Idriji po Rapalski pogodbi pod Italijo, nam je ostal za živo srebro samo rudnik Sv. Ana, ki pa ni bil v obratu.
2. Baker.
Edini rudnik za baker v Škofjah je pripadel po Rapalski pogodbi kraljevini Italiji.
V	državni cinkarni v Celju se je v novo prirejeni napravi izdelalo 2346 q (+ 2346 q ali 100 %) modre galice v vrednosti 4,222.800 kron (+ 4,222.800 K ali 100 %), po povprečni ceni 1800 K za 1 q. Potrebni baker se je dobival iz Borskega rudnika. Vrednost porabljenih surovin je znašala 4,098.684 K. Galica se je vsa razpečala v tuzemstvu.
3. Železo.
Od 8 rudnikov za železo 80 bili vsi izven obrata.
4. Svincc.
Od 15 lansko leto izkopanih rudnikov za svinec so pripadli 3 vsled neugodnega izida plebiscita na Koroškem Nemški Avstriji. Ostalo jih je torej še 1!?. Od teh sta bila samo dva in sicer rudnik Litija Rudarske združ-
be Litija in rudnik Mežica Pliberške rudniške Unije v obratu. V obeh rudnikih je bilo zaposlenih 619 moških, 116 ženskih, 8 moških mladostnih in 16 ženskih mladostnih delavcev, torej 759 delavcev in 28 paznikov. Dalje je bilo zaposlenih pri pripravljalnih delih v rudniku Knapovže Mihaela Glae-senerja, 26 delavcev in en paznik.
Izkopalo se je 317.173 q (- -226.195 q ali 41’63%) svinčene rude v vrednosti 9,434.655 K (— 2,287.045 K ali 19.51 % ) po povprečni ceni 29 K 75 v (+ 8.18 K) za 1 q. V izbiralnici se je ta izkopnina deloma obogatila in se je napravilo iz nje 60.558 q svinčenega šliha, 23 q žoltosvinčenega šliha in 66 q mešanega šliha.
Od zgoraj izkazane produkcije svinčene rude odpade na rudnik Litija 5.808 q ali 1.83% in na rudnik Mežica 311.365 q ali 98.17%.
Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 65.063 q obogatene rude svinčamam v Sloveniji; 69.723 q izkopnine, 7.304 q svinčenega šliha, 305 q žoltosvinčenega šliha in 434 q mešanega šliha pa je ostalo na rudnikih v zalogi. V navedenih zalogah ni všteta v zalogi na rudniku Železna Kaplja, ki leži sedaj v Nemško-avstrijskem upravnem ozemlju, ostala obogatena ruda in sicer 392 q svinčenega šliha, 175 q žoltosvinčenega šliha in 350 q mešanega šliha.
Za izdelavo svinca sta obstojali
v Sloveniji 2 rudarski oblasti podrejeni svinčarni, ki sta bili obe v obratu.
V teh svinčarnah je bilo zaposlenih 184 moških in 10 ženskih, torej skupaj 194 delavcev in 8 paznikov.
Produkcija svinca je znašala 50.990 q (— 5667 q ali 10.00%) v vrednosti 31,352.447 K (+ 11,704.016 K ali 59.57 %) po povprečni ceni 614 K 87 v (+ 268.07 K) za 1 q.
Od te produkcije odpade na svin-čarno v Litiji družbe z o. z. v Litiji 4986 q ali 9.78% in na svinčamo v Žerjavu Pliberške rudniške unije 46.004 q ali 90.22%.
Razun svinca se je produciralo v svinčarni v Litiji še tudi 996 q ( + 347 q ali 60.13%) svinčenega glaja v vrednosti 1,991.600 K (+ 1,556.431 K ali 357.66%) po povprečni ceni 1999 K 60 v (+ 1299.97 K) za 1 q.
V	svinčarni v Litiji se je oddalo na pražilnike 5.767 q rude, 1.552 q ostankov pražene rude, 43 q steklenih odpadkov, 2.772 q svinčenega kamna, 372 q zdroba od peči, 190 kg poletine, 27 kg svinčenega blata in kot primes 1.116 q apnenca, 746 q pepela in 322 q prezgankov železnega kršca. V visoko peč je bilo oddano 6.114 q praženca, 687 q srbske žlindre, 100 q odpadkov stekla, 36 q svinčenega blata, 1.509 q praženega svinčenega kamna, 515 q glena, 609 q glajnih odpadkov, 616 q revnih oksidov, 752 q plavžar-skega zdroba, 6.504 q povratne žlindre, 201 q bogate penine, 750 q posnetka, 128 q ostankov starega svinca in kot primes 1.296 q železne žlindre, 367 q apnenca in 13 q valjarskega sintra.
Vrednost vseh na pražilnikih in visokih pečeh porabljenih topnin vmesnih produktov in primesi je znašala 7,292.769 K.
Iz vseh pretopljenih produktov se je dobilo 6030 q surovega svinca, 203 q trdega svinca in 422 q svinčenega kamna. Po rafinaciji se je iz tega izdelalo po primesi 96 q cinka, v vrednosti 99.129.000 K, 4.519 q mehkega in 180 q trdega svinca, torej skupaj 4619 q prodajnega svinca v vrednosti 8,458.632 K. Iz visoke peči se je nadalje pridobilo 287 q bogatega svinca
v	rednosti 750.710 K. Srebro se iz bogatega svinca radi tehničnih težkoč še ni izložilo. V peči za oksidiranje se je izdelalo 996 q svinčenega glaja.
Za gorivo se je porabilo 751 q oglja, 16.089.13 q rujavega premoga, 7434 q črnega premoga, in 2133 q koksa v skupni vrednosti 1,037.781 K.
V	svinčarni v Žerjavu je bilo na pražilnikih predelanih 206 q železne žlindre, 8.808 q drobno zrnatega rud-natega zdroba, 3.568 q blatnega talil-ca, 17.563 q poletine, 1.532 q ostankov hrnovk, 18 q železne rude in 3 apnenca. Iz tega je bilo izdelano 28.303 q praženca, 1.530 q poletine in 232 q svinčenih odpadkov z 94.80% pražil-nim kalom. Na hmovkah se je predelalo 38.566 q svinčenega šliha, 13.903 q rude v kosih in 40.275 q praženca z 719% vsebine svinca. V visoki peči se ni obratovalo vsled pomanjkanja koksa.
(Datje prihodnji?.)
mi organizacijami zahtevajoč, da naj davek zadene resnične vojne dobičkarje, ne pa ljudi, ki so vsled vojne še trpeli-
Aktivno je Savez sodeloval pri reformi valutne in devizne trgovine. Nadaljne njegove spomenice so zadevale izplačevanje efektov in kuponov tujih vrednot našim državljanom, — dalje tisočakov s ponarejenimi znamkami in tehnične izvedbe invalidnega davka. Zavaroval se je v posebnih spomenicah proti izdajanju retroaktivnih finančnih naredb,ki jih je skušalo vpeljati finančno ministrstvo. Ministrstvo trgovine je naprosil, da bi začelo zbirati konzularna poročila in izdajati konzularni vestnik. Važna je bila akcija za osnovanje obračunskega zavoda v Zagrebu v svrho olajšanja kreditnega prometa, ki čaka v najkrajšem času realizacije.
Konečno se je udeležil Savez tudi drugih krajevnih anket o zavarovanju nameščencev, o draginji, izvozne carine in doklade za dohodnino. Strokovne organizacije »Hrvatski Radiša«; in >Merkur« je Savez podpiral gmotno z znatnimi zneski
Mi s svoje strani želimo Savezu, kateremu pripade za konsolidacijo našega gospodarstva še nebroj važnih nalog, da razvija svojo započeto delavnost še naprej v prospeh tudi našega slovenskega denarstva.
Izpolnitev adresarja za Slovenijo.
Anončni in informačni zavod Drago Beseljak in drug, si je takoj po prevratu nadejal težko nalogo, izdati naslovno knjigo za Slovenijo. Tako knjigo smo zelo potrebovali ne samo mi Slovenci, marveč še bolj ostale pokrajine Jugoslavije, ki iščejo stike z našimi krogi v Sloveniji. H kompasu, ki je bil z enako hvalevredno požrtvovalnostjo predlani in lani sestavljen in izdan, smo dobili sedaj kot dopolnilo adresar. Pred vojno izdani adre-sar je bil že zastarel in vsled nastalih tzprememb nezanesljiv. Usoda vsakega naslovnika je sicer, da že potrebuje, ko komaj izide, dopolnila in dodatkov. Tudi sedaj izišlernu adresarju se ni bolje zgodilo. Ne omenjamo perzo-nalij, katerim komaj dnevni tisk sledi, menimo le nekatere za gospodarske kroge* važne podatke, ki jih ta pr-
vi	adresar ne obsega.
Predvsem pogrešamo takoj pri uvodu nekoliko statistike o Sloveniji, in bi želeli, da bi se v prvem dopolnilu priobčila. Na podlagi ljudskega štetja, katerega redakcija se že bliža koncu, bi bilo podati najnovejši pregled prebivalstva mest in trgov ter posameznih okrajnih glavarstev, dalje razmerje narodnosti, profesij in stanov. — Že sedaj pa bi se bila dala priobčiti sumarična statistika poljedelstva po kulturah, dalje rezultati popisa živino, ki ga je izvršilo poverjeništvo za kmetijstvo, kratki podatki o proračunu za Slovenijo, statistika montanističnih obratov, seznani telefonskih central in krajevnih central ter voznih, poštnih in avtomobilnih zvez.
Vse te stvari so se tekom zadnjega leta, ko je bil naslovnik že v tisku, zelo spremenile, razvile in izpopolnile in je v splošnem interesu, da interesi-rani krogi vpošljejo čimpreje izčrpne podatke o dopolnilih, ki bodo potrebni.
Velika hiba je, da so v adresarju strokovne zadruge pomešane s pridobitnimi, ker je treba te dve skupini z ozirom na različnost ustrojstva in namena strogo ločiti."Docela pogrešamo v naslovniku Zvezo industrijcev in seznam njenega članstva, dalje Zvezo grenrijev in zadrug s seznamom včlanjenih krajevnih trgovskih organizacij, konečno podrobnejše podatke o pokrajinski Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju. Te najvažnejše strokovne organizacije, ki so po večini ustanovljene na podlagi nared b deželne vlade, kot poklicne organizacije pridobitnih slojev, bi nikakor ne smele manjkati v naslovniku.
Pri seznamu bank je jugoslovanski kreditni zavod, ki je zadružno podjetje, napačno uvrščen med banke,
enako tudi menjalnica, ki sploh ni samostojen bančni zavod. Pogrešamo pri bankah podatkov o delniškem kapitalu, višini rezerv, ravnateljstvu in data o filijalkah bi bilo treba dopolniti, ker so se medtem izvršile nekatere nacionalizacije in otvorile nove podružnice.
Hibno je dalje, da so se regula-tivne društvene in občinske (mestne) ter okrajne hranilnice pomešale v eno skupino z rajfaiznovimi in Schul-ze-Delitschevimi zadrugami, ker to informacijo moli. Sploh manjkajo glede denarstva vsi podatki o sindikatu slovenskih bank, o revizijskih skupinah zadružništva (zvezah), dalje o Zvezi jugoslovanskih hranilnic, katere tajništvo je tudi v Ljubljani, — podatki ,ki so za trgovca in finančnika izredne važnosti. To bo treba brez-dvomno v najkrajšem času dopolniti.
Seznam časopisja je brezpomemben, ker se ne navaja smeri, tendence in programa posameznih listov, ne števila približne naklade niti glavnih urednikov, kar je za vsakega inseren-ta izredne važnosti.
Pogrešamo podatke o gremiju lekarnarjev za Slovenijo pri odstavku lekaren, dalje o organizaciji lastnikov tiskaren in organizaciji novinarjev. Mimogrede omenjamo, da med časopisi tudi »Trgovski listi pogrešamo, ki je strokovni list za gospodarske kroge. Nepravilno je, da se je tako važna gospodarska institucija, kakor je kmetijska dražba uvrstila med družbe, ker spada nedvomno odspre-daj med stanovske korporacije.
Pri strokovnih zadrugah, katerih seznam je nepopolen, bi bilo treba navesti, ako ne načelnika, vsaj naslov pisarne. Sicer je najbrž indolenca zadrug samih zakrivila, ker redakciji niso poslali nobenih podatkov, da so te partije nepopolne.
Velika škoda pa je, da ni v na^ slovniku navedenih delniških družb v Sloveniji, dalje družb z omejeno zavezo, ki se zaradi prikladnosti te družabne forme zadnji čas zelo množijo, ter komanditnih družb. Ta nedostatek se mora v najkrajšem času z dopolnilom nadomestiti. Podatke ne bo težko dobiti pri trgovskih sodiščih, kjer so vse družbe protokolirane.
V	oddelku zavarovalnic bi bilo navesti sedeže central in stroke zavarovalnega poslovanja. Ni prav, da se je k privatnim zavarovalnim družbam uvrstilo tudi neke institucije socijal-nega zavarovanja, ker je treba te dve skupini radi načelne in bistvene razlike ločiti.
Novo nastala obrambna društva Gosposvetski zvon in Jugoslovanska Matico bo treba tudi dodati.
Pri železnicah bi bilo brezpogojno navesti podrobne podatke o dolžini prog državne in južne ter lokalk, ki so v obratu državne odnosno južue železnice, dalje železniška križišča, kurilnice, delavnice in ekspoziture. Pogrešamo tudi podatkov o lokalnih železnicah vrhniški, tržiški, dolenjskih, deželnih štajerskih, slovenje bi striške, rogaške in ljutomerske, o sedežu uprave, delniškemu kapitalu in upravnem svetu. Tudi bi bilo treba pri seznamu letovišč in zdravilišč nekoliko podatkov o sezoni, o zdraviliških napravah, navedba hotelov, pen-zijonov, restauracij itd.
To bi bile na kratko naše najnujnejše želje glede dopolnil splošnega dela. Za posebni del pa poživljamo krajevne zadružne organizacije trgovstva in obrtništva, da sedanjo izdajo natančno proučijo in naznanijo redakciji vse potrebne izpremembe, ki so medtem nastale.
Interes na svseh je, da pridemo v najkrajšem času do najpopolnejšega naslovnika. Zato se tega prvega velikega dela pod izredno težkimi razmerami in v zelo negotovem času, ko je bil vsak dan poln izprememb, ne sme omalovaževati in gre redakciji kljub gori navedenim nepopolnostim, vse priznanje.
Ako hočemo ta adresar izpopolniti, je treba, da se vse strokovne trgovske in obrtne korporacije poprimejo dela in same zberejo vse podatke ter jih v svrho konečne redakcije potom svojih Zvez dostavijo uredništvu naslovnika. Pravilni adresar je
ned ogledne važnosti za trgovca, je neprecenljiv informacijski kapital, ki mu prihrani mnogo stroškov in potov, ki mu dovaja nove naročnike in odjemalce, ki svetuje v vsakem vprašanju. Zato je treba, da se v lastnem interesu izpopolni ta vademecum trgovca, da bo v vsakem oziru izčrpen in zadovoljiv. Začetek, kar je bilo najtežje in kar je po starem pregovoru polovico storjenega, je napravljen in nadaljno dopolnjevanje bo lahka stvar.
K. Tiefengruber.
Pristojbjnska politika v poštnem obratu.
Vodilna smer pri odmeritvi poštnih pristojbin je doseg ravnotežja v lastnem gospodarstvu.
Svetovni položaj prisilil je skoro vse poštne uprave, da upoštevajoč splošno draginjo, povišajo pristojbine. — Svetovno-poštni kongres leta 1920 je pod tem uplivom zvezne pristojbine na novo določil.
Mednarodne pristojbine se računajo po priznani ednoti, t() je franku, pri danes jako občutljivi različnosti razmerja posameznih valut proti tej ednoti pojavile so se v pristojbinskih določbah posameznih uprav izdatne razlike, ki ravno gospodarsko šibkejše države precej obtežujejo.
Danes ima nesporno naša država naj višje poštne, brzojavne in telefonske pristojbine.
Statistično je ugotovljeno, da po-draženje poštnega zavoda ni prineslo upravi zaželjenega uspeha, pač pa ovira trgovski in gospodarski promet oziroma upliva neugodno na razvoj kulturnega življa ter tvori bistveni del vzrokov rastajoče draginje.
Poštna uprava mogoče ni računala s pojemanjem prometa pri podražitvi, računala pa gotovo ni, da bo občinstvo začelo misliti na sredstva samopomoči, ki bodo neposredno lahko občutno uplivala na dohodke poštne uprave.
Vzemimo samo slučajno ogromno razliko med našo in Avstrijsko mednarodno pisemsko pristojbino:
Mesto, da pošiljatelj frankira pismo v Avstrijo, vloži vanj 1 dinar, naslovnik plača porto 10 a. K. Po sedanjem tečaju mu ostane se 8 a. K., za te plača odgovorno pismo ter mu še ostanejo 3 a. K. Naša uprava je izgubila pristojbino, avstrijska pa pridobila 18 kron.
Takemu pismu pa je vrhu tega se zasigurana večja pozornost pri obratu.
Dalje: Zakaj bi se naša trgovska podjetja ne posluževala ugodnejših tiskovinskih pristojbin Avstrije?
Ceniki se tiskajo v inozemstvu ter se tam tuzemskim naslovnikom posamezno dopošljejo. Naša uprava izgubi ne samo carinske, ampak tudi poštne pristojbine, kar pri večjih količinah tudi izda.
Stvar bi se še pustila nadaljevati v vsekakor prebrisanih sredstvih izogniti se poštnemu obdačenju ali vsaj škoditi zavodu.
Če se tudi odredbenim potom ne dajo vse pomanjkljivosti odstraniti, pa prisiliti bi ne bilo treba občinstva, posluževati se takih stranskih potov, ki sicer ne kršijo naravnost poštnih predpisov, pa so vseeno posledica neumestno zvišanih pristojbin.
Pri tako dalekosežnem ukrepu, kakor je povišanje tarifov, treba je proučevati in temeljito pretresa vati mnenja strokovnjakov vseh prizadetih slojev, treba primerjati tuje naprave, se ozirati na potrebe občinstva, premisliti posledice ter predvsem jako skeptično preračunati efektivni učinek, da ne bo razočaranja.
Če svetovno-poštni dogovor dopušča gotov maksimum v mednarodnih pristojbinah, s tem ni rečeno, da se ga imajo vse uprave takoj posluževati. Naša uprava pa je z uvedbo maksimalnega tarifa se odrekla pravici, v bodoče povišati svoj porto v svetovnem prometu.
RozMe Trgovski list!
Izvoz in uvoz.
Financiran izvoz bombaža iz Zje dinjenih Držav. Washingtonska vlada je odredila kredit v višini 1 milijona dolarjev, da so podpre izvoz bombaža.
Narodno gospodarske zatieve.
Trgovina.
Namestnik ministra /a trgovino ia
industrijo. Ker je dosedanji minister z* trgovino in industrijo g. dr. Mehmed Spaho odstopil, bo vršil dolžnost ministra za trgovino in industrijo minister narodnega zdravja g. dr. Karamahine-dovič.
Dohodki monopola za tobak v Poljski. Poljsko finančno ministrstvo je objavilo, da je urad za monopol tobaka meseca decembra 1920 preodkazal državi 1.410,249.392 poljskih mark kot Cist: dobiček. Za leto 1921 pa pričakuje ta urad čez 6 milijard poljskih mark čistega dobička, ker računa za tekoče leto večjo produkcijo.
11	milijonov ruskih kož v zamen* blaga. Časopis >Mosjak< iz Odese poroča, da ima Rusija pripravljenih 11 milijonov kož, katere namerava zamenjati za drugo blago, kakor: poljedelske stroja in orodje.
industrlla.
Stavka angleških rudarjev je končana. Po poročilih iz Londona je sklical Lloyd George 28. junija konferenco rudarjev in lastnikov rudnikov. Na konferenci je prišlo do sporazuma; s tem je stavka končana.
Položaj usnjene industrije v Italiji. Kriza v italijanski industriji usnja ni manjša, kakor v drugih industrijskih panogah. Mnogo tovarn za čevlje je zaprtih, in šteje se kalrih 50% brezposelnih, neračunano mnogo delavcev, ki delajo v zelo skrčenih urah. Na enak način je zadeta tudi strojarska industrija, ki je tesno zvezana z usnjarsko industrijo.
Kriza ▼ industriji za sol v Holandiji. Položaj holandske industrije za sol je prej ko slej kritičen. Tudi zadnji teden ni došlo nikakih naročil, tako da se zaloge vedno bolj kopičijo. Sem ter tja se je moralo nadalje delavce odpuščati.
Kriza v bakreni industriji Japoa ske. Tačas se nahaja japonska bakrena industrija v težkočah. Zaloge bakra se računajo na 35.000 ton; mesečna produkcija znaša sedaj približno 4000 ton, med tem ko znaša mesečna poraba le 2600 ton. Edino eksportno tržišče za japonski baker je Kitajska, ker so sedaj evropejske in amerikanske cene znatno nižje, kakor pa japonske.
Davki.
Uterjavanje davščine od vrednostnega prirastka. Ministrstvo za finance (generalna direkcija posrednjih davkov) je odredilo z odlokom z dne 19. maja 1921., št. 5681, da morajo zaostanke na davščini od vrednostnega prirastka, ki so se doslej izterjavah po politični izvršbi, odslej izterjavah davčni uradi. Izvršbe, že uvedene pri političnih oblast vi h, pa naj še izvrže ta ob-lastva .
Pobiranje veseličnega davka v Mariboru. Mestni občini mariborski se na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., štajerski dež. zak. št. 41, sporazumno z delegacijo finančnega ministrstva dovoljuje, da sme namesto davčnih postavk, določenih v členu 3., točki 1., naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 15. septembra 1919., št. 694, Ur, 1., pobirati v dobi od razglasitve te nared-be do konca leta 1921. enoten veseliški davek v izmeri 10% cene vsake vstopnice.
Promet,
Promet blaga z Istrijo. Ker promet preko Logatca še ni vzpostavljen
v	polnem obsegu, se zamorejo odpošiljati v Istrijo le cele vozovne pošiljke, medtem ko se kosovno blago še ne odpravlja.
Češkoslovaško-jadranski tovorni promet. Znižba vozninskih stavkov. Z veljavnostjo izza dne 1. julija 1921 do preklica, oziroma do proizvedbe po tarifi, a najdalje do konca meseca februarja 1922 se znižujejo odsečni voznip-ski stavki (izračunjeni delni vozninski stavki) tablice A—1 na strani 60 do 109 in stavki pristojbinskih tablic A—2 in
%
A—3 na strani 112 do 192 provizorue železniške tovorne tarife, veljavne iz/.a dne 1. marca 1921, nadalje vozninaki stavki, ki so bili na novo uvedeni, oziroma izpreinenjeni z razglasom v »Uradnem listu deželue vlade za Slovenijo« št. 63 z dne 10. junija 1921, v okviru te tarife za 25 (petindvajset) od slo. Pri izračunavanju vozninskih stavkov se zaokrožajo ulomki centesimov na cele centesime. Ur. 1. št. 71.
Kmetijstvo.
Nakupovanje plemenske gpveje živine v Sloveniji. V drugi polovici julija in v avgustu t. 1. se bo nakupovala plemenska živina za Črno goro. Nakupovale se bodo krave do petega leta, telice nad enim letom in biki od enega do dveh let. Kupovala se bo izključno le živina enobarvnih pasem, t. j. sive, pšenične in bele barve. V svrho lažjega nakupa se bodo vršili plemenski sejmi v sledečih krajih:	Grosuplje, Velika
Loka, Velike Lašče, Stična, St. Jur ob juž. žel., Laško, Brežice, Sevnica, Slo-venjgradec in Slovenska Bistrica. Dne-
vi	teh sejmov se bodo posebno naznanili. Živinorejci, ki imajo odveč označene plemenske živine, naj isto predstavijo nakupovalni komisiji na teh sejmih. Kraji, kjer imajo nadproduk-cijo zgoraj opisane živine in kjer bi se lahko računalo na nakup vsaj 30 glav, se lahko po pristojni občini ali živinorejski zadrugi prijavijo na poverjeni-ništvo za kmetijstvo v Ljubljani.
iz našiti organizacij.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo 10. julija t. 1. poučen izlet v Falo in Ruše pri Mariboru in nazaj. Izletniki se odpeljejo v dveh skupinah in sicer v soboto 9. julija ob 17. uri 35 min. in 23. uri 55 min., med potjo se pridružijo v Celju tudi izletniki celjskega trgovskega društva. Oni, ki se odpeljejo iz Ljubljane z večernim vlakom, preno-če v Mariboru. Druga skupina dospe v Maribor v nedeljo 10. julija ob 4. uri 44 min. Nato se odpeljejo vsi skupaj ob 5. uri v Sv. Lovrenc (ena postaja nad Falo). od tam peš po prekrasni Dravski dolini k Dev. M. v Puščavi ter čez hrib v Falo (1 uro). Ob 8. uri zjutraj si ogledajo izletniki v Fali električno centralo ter se odpeljejo ob 11. uri 59 min. v Ruše, tamkaj si ogledajo tovarno za dušik. V Rušah bode tudi kosilo. Iz Ruš se odpeljejo izletniki ob 20. uri 19 min. v Maribor in od tam v Ljubljano. Dotič-niki, ki se nameravajo odpeljati že ob 16. uri 50 min. iz Maribora, bodo imeli v Rušah voz na razpolago. Ravnateljstvo Južne železnice je dovolilo društvu «a
'ta izlet polovično vožnjo. Vožnja stane za osebo tretji razred tja in nazaj 25 dinarjev. Gg. člane in prijatelje društva opozarjamo na ta poučen izlet ia jih vabimo, da ne zamude ugodne prilike ogledati si ta svetovnoznana podjetja. Dotičniki, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj svojo udeležbo čimprej prijavijo društvu »Merkur«. Denar je vpo-slati naprej. Društvena pisarna, Ljubljana, Gradišče št. 17, I. nadstr.
Dobava, prodaja.
Prodaja riža. Uprava državnega posestva Kosančič prodaja iz lastnega sklada 7 vagonov prvovrstnega riža po 5 dinarjev kilogram, in sicer v najmanjših količinah po 500 kg. Na zahtevo se pošljejo interesentom vzorci. Kupec mora poslati vreče potom pošte ali železnice na poštni urad ali železniško postajo v Torži, Bačka, uprava pa pošlje kupcu riž potom železnice na stroške kupca.
Nabava materijala za paketiranje tobaka. Uprava Državnih Monopolov razpisuje na dan 20. julija t. 1. ofertno licitacijo, ki se bo vršila v pisarni Uprave Državnih Monopolov ob 11. uri dopoldne za nabavo celokupnega materijala, katerega potrebuje za paketiranje tobaka žetve 1. 1921. Kavcija 10 odstotkov za državljane, 20 odstotkov za tujce. Pogoje in vzorce se zamore pogledati vsak dan' v pisarni Ekonomskega Oddelka Uprave Državnih Monopolov med 8. in 12. uro dopoldne. Ponudbe morajo biti predložene kolkovane z 10 din. in zapečatene. Pod materijah katerega bo Uprava nabavila, spada karton, papir, plombe, decimalne vage, platno, vrvice itd.
Razno.
Razglas o predpisu in pobiranju davka na poslovni promet priobčuje »Uradni List« št. 72 deželne vlade za Slovenijo z dne 1. julija t. 1.
Uredba o državni trošarini na žganje, katero smo že deloma obravnavali v našem listu, prinaša »Uradni List« deželne vlade za Slovenijo št. 72 z dne 1. julija t. 1.
Pripravljalni razred na ljubljanski trgovski šoli se ukinja. Z ozirom na težkoče glede prostorov dvorazredne trgovske šole v Ljubljani se pripravljalni razred na tej šoli za šolsko leto 1921-22 začasno ukinja.
XXVI. redni občni ibor delničarjev dolenjskih železnic bo v soboto dne 9. julija 1921 ob desetih v Ljubljani v dvorani Kranjske hranilnice v pritličju na desni. Gospodje delničarji se s tem vabijo na ta zbor. — Dnevni red: 1.) Po-
  1 • •
(i. 15. L
y---------------------------,
ZvonarsKa uSica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana*-Import,	Ek s p ort.
ProdoEamo in HupiiIžjro ne detalc:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
Kontoristii.
ki je v nemški in slovenski stenografiji in strojepisju prav dobro izurjena, se sprejme takoj proti dobri plači.
Naslov pove >z prijaznosti uprava t. lista.
ločilo o poslovanju za dobo 1919 in 1920. 2.) Predložitev računskega zaključka za leti 1919 in 1920, poročilo revizijskega odseka, odobritev računskega sklepa, podelitev absolutorija upravnemu svetu in uporaba preostanka. 3.) Volitev članov upravnega sveta. 4.) Volitev revizijskega odseka. 5.) Izprememba pravil.
Tržna poročila.
Živina.
Maribor. Na sejem, ki se je vršil 28. junija, je bilo pripeljanih 132 volov, 8 bikov, 214 krav, 24 telet in 9 konj. — Cene so bile sledeče: debeli voli kg žive teže 15—18, polpitani 13—14, plemenski 10—12, biki za klanje 10—11, klavne krave debele 11—13, plemenske 10—11, molzne 10—14, breje 12—14, mlada živina 12—14, teleta 8—10, plemenske svinje 24—26, polpitane 26, krave za klobase 6—8 K. Volovsko meso 1. vrste 26, II. vrste 24, meso bikov, krav in telic 22, telečje meso 1. vrste 18, brez kosti 24, II. vrste 16, svinjsko sveže meso 32 K.
Poljski pridelki.
Vukovar: Pšenica 1050 K, rž 900 K, koruza 430 K, ječmen 500 K, oves 500 kron, fižol 400 K, grah 600 K, bob 520 ki on.
Stare kovine In odpadki
Berlin: baker M 1400—1525, ru-deča med 1055—1125, bela med 525 do 625, medni odpadki 500—575, cink 300—340, novi cinkovi odpadki 410 do
460, svinec 420—470, odpadki aluminijeve pločevine 1500—1700, po 100 kg.
Cene za živila v Avstriji. V Avstriji stane 1 kg: moke 80 K, kruha 34 K, riža 63 K, sladkorja 190 K, govedine 26(5 kron, teletine 271 K, svinjetine 284 K, masti 280 K, klobas 280 K, olja 215 K, masla 330 K, krompirja 8 K; 1 jajce
12	K, liter mleka 35 K, liter vina 120 kron in liter piva 17 K.
Borza.
2.	julija.
Zarreb, devize: Berlin 200 do 202, Milan 726 do 730, London izplačilo 558.25 do 562, ček 565.50, New-york kabel 149.25 do 150.25, ček 147.50 do 148, Pariz 1190 do 1205, Praga
202.50 do 202.75, Švica 2505 do 251 S, Dunaj 20.50 do 20.75, Budimpešta 57 do 57.25. Valute: dolar 146 do 146.25, avstrijske kror.e 22, češke 203, franki 1180, napoleoni 492 do 493, marke 210 souvereign 600, lire 720 do 724.
Beograd, valute: dolar 36.75 do 36.90, franki 297 do 298, lire 178 do 181, leji 56.50 do 56.75, levi 39 do 39.50, marke 52 de 52.75, avstrijske krone 5.80 do 5.90, napoleoni 120.75 do 121. Devize: London 140 do 141, Pariz 300 de 302, Ženeva 621, Praga
50.50 do 50.75, Dunaj 5.20 do 5.25, Berlin 50.25 do 50.50, Solun 204 do 205, Milan 183 do 183.50.
OSlašolte o .Trgovskem listu'I
Razstnullalcem
do uuW|nnsRem velikem semnju
nudimo za dekoracije odgovarjajoče papirnate tkanine. Vzorci in cene so na razpolago pri Velikem sejmskem uradu v Ljubljani ali pa jih poSlje na zahtevo D. d. domače tvornice preje In tkanja bombaža, Dugaresa.
0
Lr=ANT. ČER ME) w
1 I.iUBLTANA
V U So
Laneno pri
in domač sukanec izgotavlja in oddaja Mehanična vrvarna, terilnicain predilnica
Anton Šinkovec
Kranj—Grosuplje.
Cenjena naročila na tovarno v Orosuplju.
in sicer 3 vagone 20n’/m, 7 vagonov 25 m/m, 1 vagon 30 m/m, dva vagona 50 m/m in 1 vagon 75 m/m, smreka, Hoja in bor, od kojin je 30% vzporedno blago,
vagon«, bukovega oglja
ima na prodaj Knežji gozdni urad v Oplotnici, postaja Konjice. - Ponudbe je poslati
najkasneje do 15. julija 1921.
“ sludna Kasa,
kavine konserve ««■■1111*11	s sladkorjem,
®	kav*ne	konserve
brez sladkorja In marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
Delniška tirra „TRIGLfiU“
tovarna hranil v Smarci pri Kamniku.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
Trgovci! Razširjajte in berite ..Trgovski List!“
Na prodaj je
graščina
na Dolenjskem ob železnici v lepem trgu Njiv, travnikov in gozdov je 8 oralov. Poizve se natančneje v »Dobrodelni pisarni«, Ljubljana, Poljanski nasip 10
lomi iltldii It ilnli
Ljubljano, Poljanski nasip 40 (eukrarna)
opozarja cenjene trgovce na razstavo svojih izdelkov o priliki velik, sejma vršečega se od 13. do 24. avgusta t. I.
' ’ Vi .1 * i aŽ-fi
Gosposka ulica št. 38.
IllefOD 344.
F J A.
Telefon 344.
.1
n,
se priporoča za izvrševanji vseh :	:	:	tatinsl® poslov.	: :	:
[eni! zmerne, točna in Manina k:	:	:	: postrežba. :	:
Telefon interurb. 389.
nudi v nakup najboljši nemški proizvod: POSTEKLEN PAPIR (Glaspapier, Flintpapier), ŠMIRKOV PAPIR (Schmlrgelpaplr), ŠMIRKOVO PLATNO (Schmirgel-Hnen), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (SchlelftUchei), i osuto s steklom ali šmirkom za trgovino in industrijo. Zahtevajte cenike!
Galanterija, drobnarija, papir In pletarski izdelki na debelo
Baloh in Kosina
MARIBOR, Grajski trg St. 3.
l C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
S
©
EN GROS
EN DETAIL
prej:
&. Zanki sinovi.
Nedič, Rokove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. O. z o. z. Skladišče: Novis&ti.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajini laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajini lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
Zaloga pohištva lastnega izdelka
Andrej Kregar
strojno mizarstvo Ut. Vid n. Uubljano.
izvrSuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu. Cenik pohištva na ogled.
Najceneje ia dobro kupiti
bencin petrolej strojno olle toflot-mnst
Molinej
kolomoz
Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
t
lunn Jelačin
Ljubljana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba.
pri
Bratepiii rali-iiraliiiolia
MARIBOR.
Tovarna olja in firneia
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju (Slov.).
Skladišče: Beograd, Novi Sad.
NAJCENEJE.
Proizvaja Jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prlma laneni firnei, lanene tropine in druge vrste oljnih Izdelkov.
Sladkor
k i
kocke v zabojih po 50 kg, kristal v vrečah po 100 kg na vagone kakor tudi manjših množinah Is skladliia v
Mariboru po najnižjih dnevnih cenah
P 1 Družba Hayer
Maribor. \ / / Veletrgovina \
> A. Šarabon (
y v Ljubljani (
\	priporoča	/
S Špecerijsko blago ^
) raznovrstno iganje ^ moko	/
se dobi po jako nizki ceni z jamstvom pri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo
CEROVAC I DRUGI
Zagreb, Palmotičeva ul. 7.
Telefon 23-67.
Brzojavi: Drugovl Zagreb.
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
\
In deželne pridelke
L
Brzojavi: ZABRET, KRANJ.
— — 1 / j raznovrstno rudninsko ^
\ 22, 10-10 vodo,	/
/ Lastna praiarna za kavo \ \ in mlin za diSave	/
/ x električnim obratom. \ \ Ceniki na razpolago. ^
\S\S\S\S\S\S\/
X X
X X X
x x x x
Vri iV#	9rri>
X X X X X X
. _	tn	trt	_
§▲• aa« tAS	^a	aAa
MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO
NA DEBELO IN DROBNO
K. WORSCHE
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA iT. 10.
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/1367 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11
******* ******* XX
Zaloga pohištva
Karol Pr e is !
Maribor S I o m S k o v trg 6
Na debelo.
Eksport.
Na drobno.
Ceniki brezplačno In poštnine prosto.
Izdelovanje ličnih vložkov za postelje.
iinnninniimmniiiMiinnuniiininuMiiiMiumiiiiuiiujiiiimiiMiuiuininiuiM
r
V
v
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, _____  Zadar,	Zagreb.	—----
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in Inozemstvu.
i.a:irnik: .'Coruorcij
lian .e »Trg&vskega Usu*.
.	..	h.	—	Tiska	tiskarna	Ma«so	Hrovatin	v	Ljubljani
— Glavni urednik: Peter Kastelic. '..'ugovoru; u-ed t<<	fceoaJ.