j^Nmivečji •lo^^T'dnt^r^l
v Združenih državah
Velja za vse leto • • • $6.0t
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
jI
9 t i
List slovenskih delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tmder Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea
No. 302. — Štev. 302.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 27, 1935. —PETEK, 27. DECEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik
ANGL VLADA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO Z ITALIJO
Minister Anthony Eden bo skušal razširiti sankcije
KELL0GG0V PAKT NAJ BO PREKLICAN
Ko'lDggov pakt uničuje nevtralnost Združenih držav. — Kongresnik Tinkham bo stavil tozadevni predlog.
WASHINGTON, D. C., 2<!. decembra. — Z utemeljevanjem, <la Kellogg - Briandov pakt ovira nevtralnost Združenih držav, zahteva republikanski kongresu i k Tinkham, ki je elan odbora za zunanje cd noša je, da je ta pogodba preklicana. Tinkham pravi, da bo takoj, ko se sestane prihodnji kongres, predlagal, <la Združene države prekličejo pakt. Kelloggova pogodba je bila sklenjena med <>.'{ državami pod vlado ('alvina Cuo-lidgt-a in ji* zavrgla vojno kot sredstvo za poravnavo mednarodnih sporov.
"Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull sta oznanila," pravi Tinkham, "da je Kellogg-Briandov pakt temelj ni kainen ameriške zunanje po-' litike in sedaj -e poslužujeta tega pakta, da podpirata angleški imperijidizem in Angliji ohranita oblast nad Sredozemskim morjem v sedanjem sporu med Abesinijo in •Italijo."
Predsednik in Hull, — tako zatrjuje Tinkham, —porablja, ta pogodbo, da s pomočjo Zdr. držav vzdržita določbe Lige narodov.
**Ta pakt, ki ga napačno nazivljajo 'mirovni pakt'," pravi dalje Tinkham, 44 uporabljajo, da bi Združene države zapletli v evropejske spore ill v novo vojno. Kellogg-Briandov pakt pomeni za Združene države vojno, ne pa mir, in bi moral biti takoj preklican. Pa'kt ima namen uničiti nevtralnost Združenih držav. lno_ zemski duhovi so ustavili ta' ]»akt in je bil izveden s "propa-1 gando, ki je bila plačana z inozemskim dena rjem.T'
IZBOLJŠANJE GOSPODARSTVA
Boj se bJje na dveh frontah. — Trgovski tajnik hoče izboljšanje izsiliti. Zavzema se za konference z industrijalci.
WASHINGTON, D. C., 26. decembra. — Zvezni trgovski urad je pričel s kampanjo, s katero skuša potoni osebnih konferenc in statističnih podatkov iznajti, kako mi mogla vlada do-eči, da bi bilo mogoče v privatnih podjetjih zaznamovati več dobička in za-poslenja.
Na isti način, ki se je obne-sel v avtomobilski industriji, bo skušal trgovski tajnik Roper rešiti druge važne industrijske veje s posebnim ozi-rom na male organizacije.
Avtomobilska industrija je na vladno spodbudo pričetek svoje produkcije za nekaj mesecev odložila, v namenu, da je bilo zaposlen je skozi celo leto enakomerno razdeljeno.
Namen konferenc, ki se bodo pričele sredi januarja in h katerim bodo povabljeni člani kongresnih odborov, je najtesnejše sodelovanje med vlado in industrijalci.
Predsednikov koordinator za povzdigo industrije, George L. Berrv, je naznanil, da se je zopet pismeno obrnil na one privatne pod jetnike, ki njegovega prejšnjega povabila na industrijsko konferenco (i. januarja niso sprejeli. V svojem pismu je rekel, da bo njegov odbor deloval kot posredovalec med vlado in industrijo.
DOKUMENTI 0 I ŠKOFJE PROTI SVETOVNI VOJNI! TUJER0DCEM
Listine bodo pojasnile, kako so Združene države stDpile v svetovno vojno. — Vlada je hotela ščititi posojila zaveznikom.
POMILOŠCENI KAZNJENCI
RAZPUST PR0HŽID0VSKE ORGANIZACIJE
VARŠAVA, Poljska, 25. dec. — Vlada je razpustila krajevno organizacijo narodne republikanske -tranke, ker je v<prizarjala izgrede proti Židom.
STAVKA POLITIČNIH
KAZNJENi
li.
J
ATENE, Grška, 25. decembra. — Za Božič je napovedalo gladovno stavko 140 političnih izgnancev, ki se nahajajo na nekem otoku v Egejskem morju, ker niso bili deležni amnestijo, katero je razglasil kralj Jurij II., ko se je zopet vrnil na Grško.
CHICAGO, 111., 25. dec. — Po vseh Združenih državah je prejelo božična darila v obliki pomiloščenja 1400 kaznjencev. V božičnem razpoloženju so go verne rji in pomilostila sodišča v 18 državah odprla vrata kaznjencem, ki so s svojim vedenjem zaslužili pomiloščenje.
Governor Alabame Graves je po svoji vsakoletni navadi poslal na njihove domove 500 kaznjencev, iki so se gentleman-sko zavezali, da se vrnejo 3. januarja v svoje kaznilnice. Zadnjih osem let je dobilo 3000 kaznjencev v Alabami božične počitnice in vsi, razun sedmih, so se zopet vrnili.
V Massachusetts sta bila za Božič izpuščena dva morilca, ki sta bila obsojena na dosmrtno ječo, pet morilcev pa v Colorado.
Župan Edward Kelly v Chicago je izpustil 132 kaznjencev.
NAROČITE SE NA "glas naroda". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH*
WASHINGTON, D. C., 27. dec. — Ko bo kongresni muni-cijski odbor (i. januarja zopet pričel s svojo preiskavo, mu bodo predložene tajne listine a-nieriško in angleške vlade, iz katerih bo razvidno, kako so bile Združen«* države zapletene v svetovno vojno.
Listine, ki bodo prišle iz tajnih predalov državnega depart-menta in iz urada J. P. Morgan and Co., so po mnenju onih, ki so jih že pregledali, skrajno senzacijonalne.
Med njimi se nahajajo d<> sedaj š<> neobjavljena pisma, ki so bila izmenjana med predsednikom Wilsoiiom, državnim tajnikom Rr,l>ertom Lansingom, tedanjim ameriškim poslanikom v Londonu, "VValterjem II. Paire-jem in drugimi.
Iz teh listin je razvidno, kako je predsednik Wilson opustil strogo nevtralnost, ki je bila oznanjena ob izbruhu svetovne vojne leta 1914. da bi omogočil izdelovanje in prodajo milnici je zaveznikom.
Listine kažejo, da so bili angleški in francoski državniki prepričani, da so jim bodo morale Združene države pridružiti na bojnem polju.
Državni tajnik Lansing in zvezni zalcladničar William Gibbs McAdoo sta izposlovala premembo nevtralne politike. V tc premembo je tudi predsednik Wilson ustmeno privolil. Velikansko municijsko trgovino in posojila ameriških bankirjev zaveznikom je bilo mogoče zavarovati samo z zmago zaveznikov, kar pa je bilo mogoče doseči s pomočjo ameriške oborožene sile.
Municijski odbor bo s pomočjo teh tajnih listin skušal doseči, da bo vlada razglasila še strožjo nevtralnost s torn, da bo prepovedala bankam dajati posojila vojskujočim se državam.
Po njihovi zahtevi tujci ne bi mogli biti izvoljeni v kongres. — Odstraniti je treba tujo kontrolo v politiki.
WASHINGTON, D. C., 2(5. decembra.—Trije metodistov-ski škofje, Edwin H. Hughes iz Washington, i). C., A. W. Leonard iz Pittsburgh, Pa. in E. G. Richardson iz Philadelphia, Pa. so objavili izjavo, v kateri New Dealu očitajo, da je- dodatek k ustavi, ki zabra-njuje zastopstvo v kongresu nedržavljanom, "zadavil", in svoje pastorje poživljajo, da podpirajo American Christian Alliance v njenem boju proti tujim zarotnikom.
Kot znano, so volilni okraji razdeljeni po številu prebivalstva. Po predlaganem dodatku, k ustavi bi bili pri razdelitvi I volilnih okrajev merodajni >a-' m o državljani. Škofje pravijo v svoji izjavi, da bi bil dodatek k ustavi uspešna podlaga za uničenje tuje kontrole v ameriški politiki.
ZADNJE UPANJE HAUPTMANNA
ZAVRŽENA ŽENA
SE JE USTRELILA
CHICAGO, 111., 2(>. dec. — Alice Hayden, stara 23 let, je vedela, da ima njen mož James, star 23 let, ljubavno razmerje z 18 let staro Josephine Carden.
Za Božič je povabila k sebi dekleta ter. svojega moža vpričo nje vprašala, ali se odloči za njo ali za dekleta. Havden je rekel, da ima rajši dekleta kot pa njo.
"Potem pa ti bom dala svobodo, da se moreš ž njo poročiti," je rekla žena, šla v sosedno sobo, pokleknila pred zibelko svojega 18 mesecev starega otroka in se je ustrelila v srce.
TRENTON, N. J., 26. dec. — Bruno Richard Hauptmann more pričakovati samo še od po-milostilnega sodišče, da mu bo rešeno življenje. Najvišje sodišče bo o njegovi prošnji razpravljalo v pondeljek. Ako sodišče zavrne njegovo prošnjo za pomilostitev, tedaj je izgubljeno zadnjo upanje, da bi bil rosen smrti na električnem stolu zaradi odvedbe in umora Lindbergh o vega otroka.
Božični dan je Hauptmann preživel v trdovratnem molku. Razburil se je samo, ko je bil vprašan, kaj misli o Lindber-gliovem odhodu iz Združenih držav in je rekel: "Zakaj ni o-stal do konca?" Nato pa je u-molknil in ni hotel več govoriti.
Hauptmann je vstal ob 9.30 dopoldne, je malo zajtrkoval, nato pa je pisal in bral. Opoldne je dobil posebno kosilo in je poslušal po radio božične pesmi. Ni mu pa bilo dovoljeno, da bi prisostvoval cerkvenim opravilom.
VOHUNI DELAJO KOMUNISTOM PREGLAVICE
Osrednji odbor komuni- j stične stranke je izdali svarilo. — V strankin; stroj se je vgnezdili tuji vohuni.
MOSKVA, Rusija, 20. dec. — Kot pravi resolucija osred-' njega odbora komunistične! stranke, so prišli v komunistično stranko tuji vohuni in naj-j več pod krinko političnih beguncev.
Osrednji odbor zahteva večjo pažnjo pri sprejemu tujih komunistov ter naznanja, da bo odbor pričel s splošnim čiščenjem stranke. Vsi vpisani strankini člani morajo od 1. februarja do 1. maja odboru j vročiti svoje izkazniec, da bo mogel odbor natančno preiskati značaj in delovanje članov.
Odbor, kateremu stoji na čelu sovjetski diktator Josip Stalin, se tudi zavzema za sistematično dviganje produkcije v vseh industrijah po načelih Stahanovega gibanja. Po Stahanovem načinu je s pravilno razdelitvijo dela mogoče produkcijo v veliki meri zvišati.
AMERIKA KUPUJE AEROPLANE
PROTESTANTI ZA ZDRUŽE-NJE Z RIMOM
Devetindvajset pastorjev pro-testantovske episkopalne cerkve je označilo ameriško pro-testansko cerkev kot etično, kulturno, moralno in versko bankerotno in vsled tega poživljajo svoje verske sob rate, da delujejo na zedinjene protestantske cerkve z rimsko katoliško cerkvijo.
V svojem pozivu pravijo, da protestant izem razpada, ker ni edin in da verske napade more odbiti samo katoliška cerkev.
WASHINGTON, I). C., 26. decembra. — V namenu, tla dosežejo Združene države največjo in najmodernejšo zračno silo na s\Vtu, izvzeniši Nemčije, bo vojni department v kratkem naročil 82 zasledovalnih ae ropi an o v.
Skupno s temi aeroplani je vojni department od 1. junija, 1934 naročil 769 aeroplanov v skupni vrednosti $43,000,000.
" Nobena druga svetovna država, z morebitno izjemo Nemčije," je rekel nek visok uradnik vojnega urada," se ne bo mogla primerjati z našo zračno silo, kar se tiče števila modernih aeroplanov."
"Ne vemo, koliko aeroplanov je zadnje čase zgradila Nemčija, — mora pa jih biti veliko število, — toda nobena druga država jih v zadnjih dveh letih ni zgradila 769. Nekatere države imajo sicer več aeroplanov, toda niso bolj moderni, kot so naši."
Do leta 1937 hoče vojni department imeti 2,320 aeroplanov vseh vrst.
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov.
LIGA NARODOV BO ŠELE SREDI
JANUARJA ZAČELA PONOVNO \ RAZPRAVLJATI 0 AFRIŠKI ZADEW'
TRINAJST TISOČ SPECIJALISTOV
Angleško brodovje je na straži od Gibraltarja do Rdečega morja. V Sredozemsko morje so dospele angleške matične ladje za letala. Bojne ladje so pripravljene na vsak slučaj.
Pa tudi Mussolini ne drži rok križem. Včeraj pozval v aktivno službo trinajst tisoč mož, ki veljajo za pomorske špecijaliste. Na vsaki italijanski bojni ladji jih bo par sto. To so večinoma izvežba-ni monterji, električarji, strojevodje in vsakovrstni drugi profesionalci.
Povod tej napetosti je dalo imenovanje Anthony Edena za angleškega vnanjega ministra.
Eden velja za odločnega Mussolinijevega nasprotnika, in ne bo prej odnehal, dokler ne bo Liga narodov uvedla embargo na petrolej. To bi pa pomenilo za Italijo tak hud udarec, da bi bila vojna med Italijo in Anglijo neizogibna.
POLOŽAJ NA FRONTI
Medtem se pa vojna v Afriki nadaljuje. Iz Addis Ababe poročajo, da se je Abesincem posrečilo izstreliti neki laški poizvedovalni aeroplan. Pilota, ki je pri padcu ostal živ, so Abesinci na mesLu obglavili. Letalo je padlo na zemljo v bližini Dag-gah Bur.
Nadalje se poroča, da bo abesinski cesar opustil svojo dosedanjo taktiko obotavljanja in bo kmalu začel s splošno ofenzivo. *
BOJ NA BOŽIČNI DAN
Italijansko časopisje opozarja italijanski narod na izgube v Afriki in na žrtve, ki jih mora dopri-našati domovina. — Vsledtega je sveta dolžnost vsakega Italijana, — pravijo listi, — da s špartan-sko vztrajnostjo prenese vse napore ter žrtvuje vse na oltar domovine.
Uradno poročilo govori o vroči bitki, ki se je za-vršila na božični dan in v kateri so bili Abesinci poraženi. V Takkaze okraju je položaj nespremenjen. Sovražnik ne napada več. Najbrž ne more preboleti izgub, ki so mu jih prizadeli pred dob*. tednom italijanski topovi in letala.
1
LIGA NARODOV
Svet Lige narodov se bo šele sredi meseca januarja ponovno lotil abesinsko-italijanske zadeve, Anglija bo porabila ves ta čas za priprave v Sre- i dozemskem morju. Dosedaj je pridobila zase že Francijo, Jugoslavijo, Grško in Turško. Na vprašanje, ki ga je poslala španski vladi v Madridu, pa še nima odgovora.
Pod pritiskom Anglije so države v jugoiztočnem delu Evrope odredile vse varnostne odredbe. Generalni štabi držav Male antante so pripravljeni na akcijo.
Mussolini se more zanašati edinole na Avstrijo in Madžarsko, ki mu pa ne bosta mogli dosti pomagati, ker sta od vse strani obdani od nasproti nikov Italije.
SPIJONA2A
Abesinci ostro pazijo na tuje špijone in so pred tremi dnevi izgnali iz dežele dva Grka, ki sta dajala Italijanom važne informacije. Grka sta bila v zvezi z nekim madžarskim časnikarjem, ki je bil že prej izgnan.
G L *A S V A R V D A
New York, Friday, December 27, 1935
THE LMWEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A.
it
Glas Naroda"
iwned tod PnbUatMd by SLOV KMC PUBLISHING COMPANY i A Corporation:
kser, President
L BeneCIX Treat.
.»I baaliiew «f the corporation end addi Ih StWNPt	Bawort ef Mmtatton.
of above officer!: New York City. N. Y.
GLAS NARODA (Voice of the People)
lUoado
t <:r' leu
j wim-»' llfun t»y K«cept Snitdayw mrd Holl«Joy» m iMniiti In " Za New York u celo leto
• -................. 96.00 Z* l*>' Jett ............
...	$7.00
...	$3.60
............... 93.00 I Zh iooiematTo sa celo leto............97.00
.............. HJO i Za pol leta ....................93.80
rtabacrlprlon Yearly t« 0U
advertisement an agreement
»Uaa Ntrod«^ latoaja rank! <1an lw«wn<1 nedelj tu praznikov
'«*I|'1m iu i>m>buuKtl me ne priob&ujejo Denar naj se blafovoil Money Order Pri spremembi kraj« naročnikov, prosimo, da ■» • rorii prejftnje hlvallft^e naznani. da bitreje najdemo naslovnika.
«LA8 NAHODA", Sli W 18tb Street. New Yerk. N. I. Telephone: CHelaw S—Kil
KONEC DIKTATURE
i
Brezplačno bo poslan koledar, vsebujoč vse praznike In poste ter druge posebne dneve. Pošljite dopisnico na Jacob Kuppert Brewery v New York City.
Ne recite Pivo—recite Ruppert's
TRIJE MESEC! VOJNE
Razvoji zadnjih desetletij so pokazali, da so diktaturo Ig Li-r^odefi.pojav. Ako je kak diktator toliko sirečen, da izvaja diktatorsko oblast do konca svojih dni, zadene ponavadi njegovega naslednika neizogibna usoda.
Dokler bo v ljudeh tlela želja po svobodi, ne bodo imeli' diktatorji mirnega spanja.
Povsem svojevrsten je bil pa predsednik republike Venezuelo Juan Vicente Gomez. Vladal je dolgo časa. skoro tri deset let. Na tisoče svojih nasprotnikov je dal usmrtu., ali ji!i •je pa pahnil v ječo, kjer jih jo mučil do smrti.
Razne mednarodne petrolejske družbe si pa niso mogle predstavl jati boljšega moža. Smatrale so ga za pravcatima junaka.
Koncesije je delil z obema rokama, i>ostal je večkratni milijonar, deželo je oprostil davkov ter je bil v splošnem naklonjen tujemu kapitalu.
Dokler je Gomez živel, ni imel nobenega odkritega nasprotnika.
Vladal je z železno roko. Komaj je pa umrl 44KI Bone-morito^-Velezaslužni, v starosti osemLnsedemdeset let, in sicer, kar je značilno za latinsko Ameriko, narav::o smrti, se skušajo Venezuelci iznebiti jarma ter izvoliti predsednika, ki bo kolikor toliko popularen.
Jedva je bil stari Gomez pokopan, jo bil od neke nasprotno klike ustneljeu njegov nečak, general Enstoquio Gomez.
Eustoquio je bil začasa vlade starega strica rabelj v pravem pomenu besede tor jo dal bodisi zapreti ali umoriti najboljše može zaradi njihovih svobodomiselnih nazorov.
Doletela ga je smrt, kakršne bi moral biti njegov stric ;:e zdavnaj deležen.
Za enkrat sc še ne ve, kakšni bodo nadaljni razvoji, toda ta primer kaže, kako se zaključujejo diktature v centralno-in južno-amoriškili republikah.
V več nego enem pogledu bi se dalo Gomezovo diktaturo primerjati z Diazovo diktaturo v Mehiki, ki je moral po dveh desetletjih odstopiti, dasi je obdaril svojo deželo z neobičajno prosporiteto.
Tudi njegovi diktaturi je sledila cela vrsta krvavih revolucij, ki so spravile deželo skoro na rob propada.
Slično se je zgodilo z Machado na Kubi in diktatorji po raznih južno-ameriškili deželah.
Diktator Gomez jo bil na svoj način uspešen. Žal, da ni svojih velikih zmožnosti uporabil v to, da bi dal svoji deželi demokratsko ustavo ter ji zapustil ikot največjo dedščino socijalni in politični mir.
dolih Tigre
Vojne operacije v Abesiniji trajajo ž<* tri mesece. Na podlagi dosedanjih rezultatov je mogoče reči. da so se Italijani zorna, dobro pripravili za abesinsko ekspedicijo in da se kljub razumljivim težavam do sedaj še dobro drže. Italijanska vojska jo do sedaj še strogo disciplinirana ter š" za gotov čas ni pričakovati, da bi prišlo v njenih vrstah do kakih večjih pojavov nejKi-lušnosti ali defetiz-ina. S tem računa tudi vrhovno abesinsko vojno vodstvo, ki se zaveda, da bo treba še mnogo žrtev, pred no so bo posrečilo zadati 25(MH)<) odlično opremljenim in oboroženim italijanskim vojakom kak usoden udarec. Italijanski vojak v Abesiniji veruje danes še vodno kljub vsem težavam in naporom v dokončno zmago-svojega orožja ter se še vedno čuti da-leko liadmočnega nad abesinsko vojsko.
di spoznanje, da je bila avtoriteta negusa v doslej osvojenih pokrajinah razmeroma zelo ilu-Abesinci v zasedenih Ogadena in Dana-kila zamer jajo negušu, da se ni sam postavil na čelo abesinske vojske ter osebno branil ogroženih meja. kakor svoje dni njegov sloviti prednik Monelik 11. V teh pokrajinah poskušajo pridobiti Italijani za vsako ceno muslimane, katerih lojalnost napram Addis Ababa je že od nekdaj zelo problematična. Pri toni Italijani ne štedijo z denarjem, ki jo omehčal celo no j višjo cerkveno dostojanstvenike koptske cerkve maršala de Bona.
Iz Jugoslavije.
KDO BO NASLEDNIK PUAX?
Te dni so se v svetovnem časopisju pojavile vesti, da je papež Pij X. zbolel in da je treba zaradi njegove starosti celo računati z morebitnimi posledicami.
Čeprav stvar ni tako huda, kakor se zdi na prvi pogled, je vendar res, tla trpi Pij X. lia pojavih starostne dobe. Ze približno mesec dni traja njegovo bolehanje in poročila, da mu ni dobi o, so se pač porodila, zaradi tega, ker jo v zadnjem času znatno skrčil svoje avdijence, neke dni pa sploh ni sprejemal obiskovalcev.
Pij X. z meščanskim imenom Achille Rat t i, je zdaj star 78 let. Že dalj časa trpi zaradi nerodnega delovanja obisti, neprili-ke pa mu povzroča tudi skrni-na. Ker je v zadnjem času klo-čal često po cele tri ure pri cksercicijah kakor zdrav človek. ni čudno, da se je ostareli organizem temu uprl. Posle-
Peter Zgaga
BESEDA O MIRU
STAREC SKOČIL IZ KRSTE
BEOGRAD, 14. dec. - V va-\d™J* pok1azalai tako' v
, i slabsan.m zdravstvenega sta-
Očividci pravijo, da je
si Radič blizu Petrovgrada jt
postalo 77-letnemu uglednemu; _	_
o*	r> r-.. ..	papež na zuna • zelo u trajen m
kmetu Stepanu Railicu v cetr- 11	■	4
tek nenadoma slabo in domači
so bili prepričani, da so mu je
približala zadnja ura. Starec je
zatisnil oči in vsi so mislili, da
jo umrl. Položili so ga na mrt-
Sveti Bog, koliko je bilo te dni govorjenja o miru!
Pa ne samo govorjenja. Miru na čast so peli, kadili in zvonili, mir so poveličevali in proslavljali, pa je na svetu tako prekleto malo miru, da je človeka kar strah.
Tisoč devetsto petintrideset let ga že oznanjajo, pa poglejmo, kako se danes vresni čuje božje oznanilo.
Mir na zemlji?!. . .
Pred letom dni je sklenil Mussolini, da mora biti vojna v Afriki. Pred treini meseci je izbruhnila. Liga narodov bi jo lahko preprečila, pa ni drugega storila kot dala Italiji vso priliko, tla jo je začela.
Vojna je zahtevala v Afriki že tisoče žrtev, če bo pa v Ev ropo zanesena, l>o število žrtev naraslo v neizmernost.
Ko je postal Anthony Eden angleški manj i minister, je iz.
vaški oder na pogreb.
V vojnih računih Abesincov
Do seda j so bile glavni italijanski sovražnik v Abesiniji ne toliko ahesinski vojaki, kakor abesinske poti, ki jim onemogočajo polno izrabo njihovih tehničnih sredstev. Avtomobili, traktorji in vozila vseh mogo-
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ 4C008LAVIJ0
Za 9 .................... Din. 100
9 5.15 .................. Din. 200
9 7.25 ....................Din. 300
911.75 _____________ Din. 500
923.50 .................. Din. 1000
947.00 .................. Din. 2000
▼ ITALIJO
Za
9 9.25 9 18.20 9 44.00 9 87.50 9174.00 9260.00
Ur 100 Lir 200 Lir 500 Ur 1000 Ur 2000 Ur 3000
, ill oblik se lomijo po teh ces-ter predvidevanjih mnogih <;v-jtah akoravm> so njihovi k(m_
ropskih kolonialnih strokovnja- strukUirji r^unali na izjeinm.
kov je igralo v korist Ahesm- iUk(l Xnko inon|jo pošiljati
cev veliko vlogo predvitleno po- i i • i +	* '
'. 1 . . ' , sleherni dan na stotine avtomo-inamkanie vode. I ako je meri , .	.	.
J; . .	v „ bilov m voz v popravilo. Kaj
dragim izjavil Benin pa*a so , , „ , r * i- * 1.:
'	slabo so se odrezali tudi tanki.
sredi septembra, da bo pomanj-
ki jih polovica leži že danes za
kan ie vodo sigurno pripomoirlo r 4	, -,
TJ ... 1 T . . fronto nepovabniii po k porazu Italijanov. Izkazalo
pa se je sedaj, da je tudi v Abesiniji dovol j vode. Treba jo je samo najti t,ir izvesti rati denar za vrtanje studencev ter postavi ian jo velikih črpalk. V tem pogledu so izvršili Italijani velika dela in je danes že skoraj vseh 250.000 Italijanov preskrbljenih z vodo.
Prav iako so je izkazalo proti pričakovani, da Italijani prav dobro prenr.šajo klimo v visokih predelih Abesiniji, kjer se nahaia sedaj njihova severna voiska. Mnogo jo pripomoglo k razmeroma dobremu duhu italijanskih čet v Abesiniji tu-
KEB 8B CEVK 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
■a lspueuo Tedjin DMkor kot sffora] saTedeno, DodUd 1 otnarjui ali Urmb dor<4]oj«mo ie bolje pocole.
uruCm ▼ ambkiSejh dolakjih
$ «>—
•it.— •19.—
........910J9
-------- 91C-
••	••	£41 M
m m	1s1jm
Prejemnik dobi ▼ starem kraja izpUčilc t dolarjih.
nujna nakazila izvbSujemo po cable letter za pristojbino
5LOVENIC PUBLISHING COMPBDHY NGlm§ Naroda"
NEW TORE, N. T.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih pove« ti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia.
delavnicah. Prav tako so je izkazalo, tla je nemogoče transport i rati v osrčje Ab"sinije težke topove ter se jo odločilo italijansko vojno vodstvo., da bo odslej 11-1 »o rabi j al o samo še gorsko in poljsko topništvo. Zato imajo prav oni, ki trdijo, tla so morajo boriti Italijani v Abesiniji z živimi in mrtvimi sovražniki, z abesinsko vojsko in abesinsko prirodo. ki je skoraj hujši neprijatelj, kakor Abesinci.
in se pripravljali Več ur je ležal starec na mrtvaškem odra in ljudje mi ga bodili kropit. Dobro uro preti pogrebom je pa starec naenkrat odprl oči, so osuplo ozrl na plapolajoč«' sveče, >ko-čil iz krste in t>dŠ» 1 v sosednjo sobo, kjer >0 ga svojci objokovali. Med niimi je nastala seveda silna panika, nekatere ženske so se onesvestile. Sta-r«'c je prestrašeno svojce pomiril. Češ. da je živ in zdrav! Žalosti v hiši je sledilo veselje.
SLABOUMNA 2ENA JE ZDRAVILA PRA-ZNOVERNE
SISKK, 11. dec. — V Kaptolska Tišina pri Sisku je že dolgo časa neka stara vaš-čanka zdravila kmete in kmeti-
postaran. Zaradi tega >0 se v	J<> treba angleško moc
Vatikanu že začele plesti kom ua mor-ln °Jaeltl in armado re-binacije o morebitnem nasletl- organizirati ter je dobil na an-T1jkn	j glešk«) stran vse države ob
Kot najuspešnejši kandidati 1 Sredozemskem morju, da se za naslednika v očetovstvu ka-;btHlo borile za Anglijo prot' toliške cerkve veljajo danes: j Italiji.
kardinal Pacetti, papežev dr-| Francija je začela mobilizi-/avni tajnik, dalje kardinali j rati svoje brodovje, ker je Delia Costa iz Turina in Lavi- j francoski minister Laval ol -trano iz Palerma. Torej sami ljubil Angležem svojo pomo Italijani in vrhu tega še iz stro-j Mir na zemlji?!. . . go italijanskih škofij. Pacetti,j Jatponci hočejo "osvoboni ki se že dalj časa ozira ]>o pa-j ti" Kitajce, tla binlo dobili p<»škem prestolu, pravi, tla je p,»,J krinko avtonomije nadvia. traden "111 si želi počitka. To!tj0 ,la,l njimi, pa bo najbrž«- točno le v tolik«». i Najprej so osvobodili Koiv-kolikor diplomatsko mesto dr- jQ in Mančukuo, zdaj je pa sc-žavnega tajnika pri Vatikanu. verjia Kitajska na vrsti. To so
r/~ ,''svobodna" cesarstva pod japonskim jarmom. Istočasno pa segajo v Južno Mongolijo.
ne nudi posebno rožnatih srledov za izvolitev papeža. \ f»staleni si je umel Pacetti pridobiti med kardinali mnogo prijateljev, ki bodo v danem int"~ose j primeru glasovali zanj. Zelo vasi velike izglede za papeža ima poleg Paccetija tudi nadškof iz
kjer ima Sovjetska Unija svo-
Florence, kardinal Delia Costa. Pomen, vojno, ki je goreč privrženec cerkve
co in daleč na okrog se je raz- ter je znan kot zelo vem mož.
Za Novo Leto...
NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT ČE JI M POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE
siril njen zdravniški sloves. Svojim pacientom je najrajši puščala kri. dajala pa j-ini je tudi najrazličnejše zdravilne pijače. Prazn »verni vaščani so bili z njenim zdravljenjem zadovoljni. Hvalili vso jo, tla ima lahko roko in da nič ne škoduje ker je malo zmešana. Zgodilo se je seveda tudi nekajkrat da io nekaterim pUsčala preveč krvi. Neko ženo so v zadnjem hipu zdravniki rešili smrti. To ie bil menda povod, da so se oblasti začelo energično zanimati za prakso zmešane vaščan-ke. Ko pa so prišli orožniki v vas, so slišali, da jo čudodelna zdravnica zblaznela in da so jo že odpeljali v zavod za 11111-nobolne v Vrapče.
PRVI CIGANSKI ZDRAVNIK.
V neki budimpeštanski kavarni igra s svojim orkestrom vsak večer ciganski pri maš Joska Farkaš. O tem ciganu poročajo, da je napravil te dni vse izpite in da ga v bližnjih dneh premovirajo za zdravnika. To jo prv i cigan na Madžarskem, ki se lahko postavi z diplomo.
Napram fašizmu je ohranil vedno spoštljivo razdaljo, čeprav ie v zadnjih dneh "obleganja fašizma" izročil svojo zlato verižico italijanski banki kot žrtev za domovino v stiski.
POKOPANA V KRZNENEM PLAŠČU
To dni je umrla v Londonu ena najbolj znanih angleških igralk preti vojnega časa, Hilda Crossova. V povojnem času je bilo kaj malo slišati o tej igralki, ki so je nekoč slavili po vsem svetu. Sole v zadnjem času je poskusila z novo umetniško kariero, hotela je postati filmska igralka. Z vodilno angleško filmsko dražbo je bila sklenila pogodbo in so prve prizore novega filma v katerem je imela glavno ulogo. že odvrteli, ko je nenadno težko obolela. Napravila je oporoko, v kateri je med dragim določila, naj jo pokopljejo v večerni obleki in v krznenem plašču, ki si ga je bila nafočila za ta film. Tako so esdaj po njeni smrti tudi storili.
Rusi ne bodo tega gledali brez odpora. Vsak odpor pa na katero se
Na
SLOVENIC PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
216 WEST 18tb STREET : : NEW YORK
Silvestrov Večer
31. decembra, 1935
v Slovenski Narodni Dom
253 IRVING AVE., BROOKLYN, N. Y.
Ulju dno Vas vabi:
"DOMOVINA" in "SLOVAN"
obe državi že leta in leta pripravljata.
Mir na zemlji?!. . .
V Mehiki zagotavlja Carde-nasova vlada, tla je na vsako revolucijo pripravljena, biv>i predsednik Calles pa pravi, da ne stremi več po moči in pred sedništvu.
Take izjave napovedujejo revolucijo v najbližji bodočno |sti.
Na Kubi in v Venezueli se vrše krvavi nemiri.
Nemčija je do zob oborožena. Mala antanta zatrjuje, da se nikogar ne boji.
Po cerkvah molijo za mi. papež je pa daroval Mussolini, ju težko zlat«) verižico, naj jo pretopi v zlate lire, s katerimi 1m> kupil smodnik za nadaljevanje vojne.
Mir na zemlji?!. . .
Človeštvo je praznovalo pra. znik miru in sprave, kadilo se je dvignilo 'k nebu. Božično zvonenje, molitev in božično petje pa ni moglo zadušiti rožljanja orožja.
Vsako leto, že stoletja in stoletja, se razlega po svetu blagovest: —
— Mir ljudem, ki so dobrega srca.
Toda blagovest ne najde za-željenega odmeva.
Je kakor žlahtno seme, ki pade na peščena tla.
Co prav premislimo, se vse vrti v nekakšnem čudnem krogu, iz katerega ni nol>enega izhoda :
Mir rtAli bogastvo; bogastvo rodi ošabnost; ošabnost rodi vojno; vojna rodi pomanjkanje; pomanjkanje rodi ponižnost; ponižnost rodi mir; mir ro«li bogastvo . . in tako-dalje, intakodalje, že tisočletja in tisočletja, in bo menda vse večne čase tadeo.
4
GLAS NARODA"
New York, Friday, December 27, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X
17-LETNI SLOVENEC V TUJSKI LEGIJI
Povem naj, kakoj^em prišel iz Ljubljane do Saiaa v Afriki (Algeria).
Dne 2. julija sem v Ljubljani stopil na vlak. Na Rakek sem se pripeljal ob pol 12. in sem odšel takoj proti meji. Ob meji sem se še enkrat obrnil in obkrožil lepo dolino s svojim pogledom, kakor bi se za vedno posljavljal od te preljube slovenske zemlje. Takoj nato sem prekoračil mejo in liitro stekel v grmovje, da me ne bi zapazil kak italijanski mejaš. Ko sem videl, da je vse mirno, sem se napotil proti Postojni. Hodil sem kar po glavni cesti, čeravno je kar mrgolelo fašistov, ka-rabinerjev in miličnikov. Pod večer sem prišel v neko vas, dve uri od Postojne, tam sem tudi prenočil na skednju ravno tako sladko kakor doma v postelji. Potoval sem naprej, dokler se nisem moral legitimni t i karahinerju. ki je preprečil moje nadaljnje potovanje. To je bilo 5 km od Senožeč, nakar me je karabinor gnal nazaj v Senožeče, kjer so me za dva dni zaprli. Tretji dan so me z avtomobilom peljali v Trst. Tu sem prišel najprej pred sodnika, ki me je izpraševal. Ker sodnik ni razumel slovenski, jaz ne italijanski, je bil zraven tolmač. Slednjič me vpraša sodnik, kam bi rad šel. Odsrovoril sem mu. da v Francijo ali Avstrijo. Xato me odvedejo v zapor. V zaporu je bilo vseli vrst ietTiikov: črncev, Kitajcev, en Indijanec, a Evropoov vseh vrst in sicer največ dezerterjev. Tu sem bil zaprt 13 dni, potem so me p a" šupali" v Avstrijo.
Ko sem se pripeljal do Trbiža, so zvečer mene in ene era Rusa trije karabinerji jieljali s kolesi prav do meje. (Vz 13 minut sva bila na avstrijski zemlji kjer so govorili vsi slovenski .jezi k. Z Rusom sva začela marši rat i proti Innsbruku. Takoj drujri dan sem si kupil zemljevid, da sva se z Rusom, s katerim sva postala prijatelja, motri a orientirati.
Vsak dan sva prehodila 15 do 20 km. Ker sva bila oba čedno napravljena, se ni ol> naju nihče spotaknil. Imela sva tudi nekaj denarja v žepu. Tako sva prišla blizu Gross Glok-
FRANCOSKA ZBORNICA PROTI FAŠISTOM
nerja, kjer sva se morala legitimirati orožniku. Ker nisva imela potnega lista, je naju peljal na orožniško postajo Tu so naju zaprli za en dan. Drugi dan pa so nama dali potni list za 10 dni. V tem zaporu je bil tudi neki nemški poročnik. Klel je Avstrijo, ječo ter vse kar je v njej, posebno pa ječarja, ker mu ni hotel dati in ne kupiti cigaret. Povedal mi je tudi svoj naslov in mi rekel, če bom prišel kdaj v Nemčijo, naj pridem k njemu. Drugi dan so naju z Rusom izpustili.
Bila sva prosta za 10 dni. Med potjo sva nato naletela na nekega Srba, ki ima službo v Lincu, a je prišel sem na nedeljski oddih, kakor mi je zatrjeval. Ko mu povem kdo sem in od kod, in ko izve da iz Ljubljane, je bil ves vesel. Naročil je takoj liter vina, golaž in še drugih dobrot.
Druiro jutro nadaljujeva pot preti Tnnshruku, kjer se obrneva na levo in greva na Brenner. kjer so imeli ravno takrat Italijani velike manevre. Ivan je imel v Italiji ob meji znance, zato sva prekoračila mejo. Tu sva hodila eno uro po italijanski strani. Pot je bila ozka. prava kozja steza. Nenadoma se pojavita pred nama dva ka-rabinerja, ki naju debelo gledata, midva pa nju. Za trenotek nato zakriči moj tovariš: "Na desno!" Kakor bi mignil, skočiva oba v grmovje in naza j na avstrijsko stran. CVz kakih 50 korakov za nama počita dva strela, in potem sam ne vem koliko še. Prvikrat, ko je pobilo mi je zažvižgala krogla tik levega ušesa. Ivanu, ki je tekel vštric mene dva in pol metra v stran, je krogla preluknjala desno hlačnico. Drugače pa sva ostala oba cela. 'Sani Bog naju je rešil. To je bilo zvečer. Potoni sva pa potovala po avstrijski strani do polnoči, da sva uri šla do neke vasi, kjer sva prenočila na skednju.
Namenila sva se v Nemčijo. A v Nemčiji so nama povedali kmetje, če naju dobiio, da bova zaprta tri mesece. Zato sva se takoj vrnila v Avstrijo. Komaj °:va prišla do meje, je nama zakričal nemški mejaš "halt." Naglo skočiva med drevje in
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa ,pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
PJšite nam!
SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau
316 West 18th Street New York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro-brodne družbe.
UGRABUENJE V MARSEILLU
Na zahtevo Narodne fronte je francoska poslanska zbornic i sodnika Lav al a, da je odredil razoroženje vsoli fa
i prisilita ministrskega pred-<isti čiiili organizacij.
skale, ko so za nama počili trije streli. Hvala Boi^u, tudi drugič sva srečno odnesla pete. Prekoračila sva potok, ki >e izliva v Bodensko jezero. Tu sva se morala popolnoma sleči in tako iti čez vodo, ki je bila zelo mrzla. Bila sva v Švici.
Švica je bogata dežela. Čez reko Inn je mnogo mostov, 500 metrov vsaksebi. Po celi Švici vozi tramvaj.
Od mesta, kjer sva prekoračila mejo, pa do prve železniške postaje, sva hodila eno uro. Na postaji sva kupila vozni listek do Curiha, ki naiu je stal 18 frankov.
V Curiliu sem imel veliko srečo. Ker sva bila lačna, sem stopil v prvo slaščičarno, da kupim nekaj peciva. Prodajalka me vpraša od kod sem, ker je spoznala, da nisem domačin. Povedal sem ji, da iz Ljubljane, iz Slovenije. Nekaj časa me je gledala, potem pa slovenski vprašala, ali vem, kje je Mokronog. Začudil sem se, kako to, da dobim tu v Švici Slovenko. Nekaj časa sva se pogovarjala, seveda slovenski, potem pa me gospa povabi, naj ostanem v slaščičarni, da bi pomagal, ker ji je pred petimi meseci umrl mož. Rekla je, da me ho dobro plačala. Jaz sem malo pomislil in se odločil o-stati pri njej.
Moj tovariš Ivan me je zunaj čakal. To sem mu šol povedat, da ostanem tli. Bil je zelo žalosten. Ko je hotel oditi, ga gospa pokliče v slaščičarno in naju dobro pogosti. Tako sva se z Rusem ločila.
Tam sem ostal sedem dni. Potem pa sem se napotil naprej v Francijo. Moja narava je že taka, da ne morem ostati dolgo na enem kraju in tudi tukaj nisem ostal, čeprav sem imel vsega zadosti. Prodno sem se poslovil od prijazne gospe, mi je stisnila v roko še 50 švicarskih frankov. Tako sem bil za prvo silo preskrbljen z denarjem.
(1ez štiri dni nato sem bil že v Franciji v mestu Saint Luiz, kjer bi mi kmalu slaba predla. Nekako ob 6. zvečer sem šel bolj po zapuščeni ulici, kar me pokliče od zadaj policija. Jaz pa nič kaj vesel, da bi me zopet peljali v zapor, pogledam o-krog. Ko vidim, da ni nikjer nobenega človeka, stečem v drugo ulico, skočim čez ograjo na vrt in se skrijem v gost grm. kjer sem čepel do trde noči. Od tu sem Šel naprej kar ponoči. šele proti jutru sem šel spat v Muhonsu, kjer sem se zglasil na pottciji in povedal, da hočem
stopiti v tujsko legijo. Takoj me je peljal policaj v kasarno, kjer se grupirajo vojaki. Ker je bilo to zjutraj, sem šel takoj k zdravniku, da me pregleda. Pri zdravniku je že čakalo 5 prostovoljcev. Ko je nas zdravnik pregledal, som bil samo jaz sprejet.
Tukaj so nam dali listine in sem se dru<ro jutro odpeljal z vlakom v Toul. Tu se zbirajo legijonarji iz province Strass-burg in vsak teden gre transport v Marseille in od tu v Al-urier (Afriko). Moral sem čakati v Toulu pet dni. V sredo zjutraj nas je bilo 40 za Marseille. Tz Toula sem so peljal naravnost v Marseille, kjer sem v vojašnici našel že dva Slovenca z Gorenjskega. V Mar-seillu smo bili dva dni, nato pa so nas odpravili v Algier. S parnikom smo so vozili dve noči in en dan. Pristali smo v Ora-nu. Tz Orana smo se pa vozili z vlakom v mesto Sidi-Bel-Abes J kjer je sedež komandanta 1. re-jgimonta. V Sidi-Bel-Abesu smo ostali pet dni in dobili vsak H00 J frankov. A kakor povsod, smo morali kupiti to in ono in sem takoj zapravil skoraj 100 frankov. DruG-i dan zjutraj smo se odpeljali z ozkotirno železnico v mesto Salde. Vozili smo se ves dan, da smo prevozili u-boffih 75 km. Sama pu^ta ravnina. Sem pa tja sem videl raztrgane Arabce v belili oblekah — hu rmu sili.
Tu a* mestu »Saidi moramo biti štiri mesece, kier samo ekseciramo od jutra do večera, a na mesec nas plačajo s 3(5 franki. Torej si lahko vsak sam nr.'li, kako je.
Pajtler Loize.
MOZ Z ZLOMLJENIM VRATOM
Kmet v mali vasici grofije Essex na Angleškem je pred nekaj časa s svojim sosedom Šel v gozd sekat drva. V gozdu pa je podrto drevo padlo tako nesrečno, da je oplazilo kmeta, ki je nezavesten obležal. Kma-
, Prebivalci Maiseillea stoje pod vtisom ugrabitvene afere, ki je razburila vso francosko javnost v tem pristaniškem mestu. Žrtev je dveletni sinček vseučili-škega ^ofesorja Mal-inejaca.
Šestnajstletna profesorjeva služkinja je te dni odpeljala otroka na zrak v park. Žez kratek čas je stopila pred dekle starejša ženska. Izjavila je, da se je fantov oče ponesrečil in želi videti sinčka. Služkinja je verjela besedam starulie in se je napotila proti domu. Med potoma pa je pristopila staru-ha zopet k služkinji ter jo je za trenutek odvrnila od pozornosti, ki jo je posvečala otroku. V tem trenutku je izginil voziček z otrokom. Služkinja je tedaj zdirjala domov, kjer je i povedala, kaj se je zgodilo. ! Štiri in dvajset ur pozneje je i prejel prof. Malmejac pismo, v j katerem je stalo, da mora polo-i žiti na določen kraj 50,000 fran-i kov, če hoče, da mu ugrabitelji i vrnejo sina. Poziv je vseboval I natančno določbo, da mora profesor, če so strinja s to zahtevo, objaviti v marsoilskem listu primeren inserat, ki ne bo zbujal javne pozornosti. Oče u-grabljonega otroka pa se je zatekel na polici jjo, kjer je vložil ovadl»o.
Ko so francoski listi objavili vest o stvari, je prejel profesor še več pisem, v katerih mu neznani pisci obljubljajo vrniti otroka, če plača zahtevano odkupnino 50 tisoč frankov. Malmejac je po radiu izjavil, da je pripravljen plačati zahtevano vsoto, če mu vrnejo otroka, toda o ugrabiteljih ni ne duha ne sluha. Razširile so se tudi iro-vorice. da je otroka ugrabila neka blazna ženska, vendar pa meni marsejljska policija, da je bila staruha. o kateri pri po v«
lu pa se je zopet zavedel, vstal ter j«* s pomočjo svojega sose- duje služkinja, da se ji je pri
ELEKTRIČNI PRSTI ZA .SLEPCE
Prof. Broid s Kolumbijskega vseučilišča v Ameriki preizkuša ta čas aparat, ki naj omogoči slepcem čitanje navadnega tiska. Gre za električno pripravo, ki se natakne na prste in poveča 20-krat vse vbokline in izbokline, ki jih slepec otipava. Vsaka črka je tudi pri navadnem tisku malo vtisnjena v papir in s pomočjo Broidovega izuma bi bilo tedaj mogoče, da bi slepci spoznavali črke s tem, da bi sledili njihovim oblikam. Pisava za slepce bi postala na ta način skoraj povsem odveč. Vendar pa je treba še počakati, kako bodo uspeli praktični po-isknsi, ki jih sedaj delajo.
da srečno prišel domov. Druid dan pa se je stanje ponesrečenca tako /.boljšalo, tla je lahko odšel na sprehod več milj j daleč iz vasi. Kmalu je svoje opravke lahko brez bolečin o-}navijal. Ko pa je minilo novih 10 dni, je naenkrat začutil velike bolečine. Brž so poklicali zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti nobene vidne poškodbe na telesu. Zato je zdravnik bolnika dal prepeljati v bližnjo bolnišnico, dn ga tam pregledajo z rentgenovimi žarki. V največje začudenje vseh zdravnikov pa j-* vrntgen pokazal, da ima bolnik zlomljen vrat pri drugem vretenu. Posebna sreča. ki je zelo redka, pa je, da se pri tem hrbtni mozeg ni prav nič poškodoval. (1 bi bil pri nesreči poškodovan tudi hrbtni mozeg, bi bil mož pri priči mr-tev. V bolnišnici sedaj upajo, da bodo ponesrečenca po dva-mesečnem zdravljenju popolnoma ozdravili.
Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — S lovensko - A merikan-ski Koledar.
bližala v parku, samo preoblečen moški, ki so ga v ženski obleki poslali na poizvedovanje marseijski bandit i.
Policija v Marseilleu je zaradi te stvar! poverila preiskavo 150 detektivom. Profesor Malmejac slc.j ko prej vztraja na tem, da plača ugrabiteljem odkupnino, če mu vrnejo otroka, zavezuje se tudi, tla bo molčal o storilcih. Kako veliko razburjenje je povzročila ta afera v francoski javnosti, dokazuje dejstvo, da je razpisal tudi neki list nagrado 40,000 frankov za tistega, ki prinese staršem otroka živega nazaj.
Detektivom se je posrečilo odkriti ugrabitelja v osebi *25-letnega medicinca Hilberta Ro-landa. Po njegovem nasvetu je ugrabila otroka njegova mati, ki je stara 58 let. Mater in sina so aretirali. Pri zaslišanju sta izjavila, da sta hotela z u-grabljenjem samo izsiliti od o-četa večjo vsoto der°*'ia, kar je tudi verjetno.
Policija je vdrla v zaklenjeno stanovanje Rolandovih, kjer se je pojavil na pragu medicinec Hilbert Roland z revolverjem v roki. Rekel je, da bo otroka ustrelil, če mu ne dovolijo pros-
tega odhoda. Stražniki to pristali na njegov pog^ so v sobo, kjer so našli Klavdija, takoj nato pa rjali za Rolandom, ki je^ na ulici. Prijeli so ga, na! so aretirali še'njegovo mat?
Novica o najdbi otroka in rotaciji ugrabiteljev se je po Marseilleu raznesla z bliskovito naglico. Na ulicah so se začele zbirati trume ljudstva, ki je izražalo policiji pohvalo za dosežen uspeh. Nato pa se je množic polastilo silno ogorčenje. \ Masa je odšla pred zapore, kjer so medtem spravili Rolanday pod ključ in njegovo mater. Zahtevala je, naj ji izroče mater in sina, da sama obračuna z njima. Le z na večjimi napori je policija preprečila naskok na jetnišnico, potem pa razkropila demonstrante, da niso mogli izvesti svoje namere.
O odkritih ugrabiteljih p»ro-čajo naslednje podrobnosti V
Neka ženska v Mffraeilleu ie te dni opozorila tajno policijo, da se zadnje fkiT sumljivo čudno vedeta neki medicinec in njegova mati, ki stanujeta na bulvarju des Fauvettes. Posebno čudno se je zdelo tej ženski da študentova mati nikakor ne zapusti svoje sobe, (ločim je sin neprestano tekal ven^ in kupoval ter nosil domov banane.
Ker je otrokova mati, žena uni v. profesorja Malmejaca vsak dan po radiu oddajala navodila glede otrokove prehrane ter priporočala posebno banane, je postala policija pozorna zlasti na one osebe, ki so kupovale ta sadež. Medicinec je res kupoval in nosil domov banane in to je nemalo pripomoglo k izsleditvi ugrabiteljev. Vsa Francija si je spričo vesti, da so krivci aretirani, oddahnila, kajti nihče ne želi. da bi v po-srledu kriminalnih senzacij Marseille prekosil ameriške gangsterje.
POJEDINA INDIJSKE-GA PRINCA
POZDRAVI RDEČI ARMADI

V okolici Kijeva so bili vrezani v zemljo pozdravi sovjetski rdeči armadi in njenemu poveljniku Vorošilovu. — V Ukrajini so se vršili veliki vojaški manevri.
HYDERABAD, Indija, 25. decembra. — Nizam iz Hvde-ralmda bo prihodnji mesec obhajal 25-letnieo svojega vladanja in je ukazal zaklati 10,000 ovac in 1000 volov, katere bodo cele spekli za to slavnost.
Nizam, ki je najmogočnejši princ v Indiji, ima 50 palač iz mramorja ter se ob posebnih državnih slovesnostih vozi v vozu iz čistega zlata. Za vsakdanjo vporabo pa se poslužuje starega škripajočega voza.
Nizam pa pri v-cm svojem ogromnem boga-tvu živi prav špartansko pri prost o. Denar zanj nima nikake vrednosti, dasi zna ž njim zelo previdno gospodariti.
Nizam, ki vlada 14,000,000 podložnikov, ima letnih dohodkov približno $50,000,000. Pod svojo palačo ima shrambo zlata v vrednosti $250.000,000. Poleg tega pa ima še dragih kamnov v vrednosti d«-«»h biljo-nov dolarjev.
Nizam ne prireja rad velikih zabav, ker se mu zdi škoda denarja. Nikdar ne zavrže niti obleke, niti čevljev, dokler jih ni mogoče več popraviti.
Leta 1W6. ko je nastopil vlado, se je zbrala velikanska množica ljudi, ki so ga pričakovali, da se prikaže na slonu, o-krašeneiu z dragimi kamni. Mesto tega pa se je pripeljal v starem vozu.
Navzlic temu pa izda v razne kulturne namene velikanske vsote. Tako je tudi v svetovni vojni podaril angleškemu skladu $100,000,000.
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih drzavnK


"GLAS N A Rt) D 'A "
New York, Friday, Deeei*ber 27, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. "A.
- ^ lil t m m m u 1 i^j vv^y m n n 11 r m u t ^^ cs^i u u mi n n n u n h i ni u u h 11 n, i n n j n n h i fev; ^ ^ n 11 i n n 11 k^y ^^ 11111 k t m m t n r^g i n t m 11 m i n i n n 11 m t e m n 11 fcv; i n n n t n 11 n n ^v^a n n i n i mi < m m n i n n m 11 m i n 111 r! t n n 11 m m i n t^v vv^ mi 11 L^j^gfTTifiTrffiTn^^ j j n 11 r^g n u j n n j i n j n w^g m i n n i n i n m grvv iv^ j n n n i j j n i u i fevj v^ n n mrmi
POUČNE KNJIGE PO VESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI IGRE :
■iipiaillllllllllllllllMMIIIIIllUllllllHiWMiiiiiii.................................................................................................illu^uil»p|fg^irtittiiirMii	.................
Romani...
ANA KAREN INA. roman spisal L. Jt. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana. 1078 strani ........$6-5«
"Ana Knrenina" tvori višek Tolstojevega /	umetniškemu dela in je eno na j [»oinembnejših
'jf—svetovnega slovstva sploli. Knjigo bi mo-J	ral »tati vsak Slovenec.
11 RKIJEFA KARIKATURA, spisal Andrey Ter-J	novec ..................................... .30
AKT ŠTV. 115.
Spisal K. <iaboriau. .">::<> strani. Cena.......13
To Je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, polnp spletk in borenja. Tak roman ljubijo krnici, ki berejo knjige za zabavo in razvpurllo.
REJ TERKOVC. reliefna karikatura
Spisal Iv. Albreht, 50 strani ..#............30
/...........
h wmTIN DNEVNIK, spisala Lui* Pesjakova. — aiTZ	strani. Cena ...........................................60
Poleg Pavline Pajkove, Je I,uiza Pesjakova tak<»rcknč*t dina žcnsk^. ki se je koncem prejšnjega stoleij-i udejsO'ovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo.
BELE NOČI. MALI JI'NA K, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .................................CO
Kratke povesti 1/. življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega romanopisca.
BELI MECESEN, roman, spisal Jož Kozak. 116
strani. Cena ................................................... 40
Itomun Je ixiel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno n:i|«eto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga ho z napetostjo čital do kou«-a.
BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60
Od začetka do kon«a napet roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatetja. in na no odloži prej, dokler ga no prečita do konca.
BRATJE IN SESTRE V GOSPODU
Spisal Cvetko tJohir. l.V> strani. Cena.....75
Naš znani pisatelj je tlal knjigi naslov "Sonje poletnega jutra". Nihče izmeti naših pisateljev ne zna tako opisati življenja L>* kmetih kakor bafi Cvetko Golar.
ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani.
Cena .30
fcepek povesti našega tlolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad iKislovll s tega sveta. «V ktlo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih jHizna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim u'itkom.
ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre.'ikov Jože. 92 strani. Cena ................ .35
Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovlt slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih iwvcstl se vsak nehote spotrnl na staro domovino.
DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena ........................................................ .35
To so povesti, vzete iz Življenja naših Dal-matineev : kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar nagega Juga veje iz njih.
DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112
strani. Cena ......................................................40
Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljlh nekateri so mojstrsko i>odanl in ima človek med branjem vtis. da posamezne osel*- sedijo kraj njega In kramljajo ž njim.
DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 158 str.
Cena .75
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vlteStvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos In veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.
DROBIŠ, spisal Frane Milrinski. — 130 strani.
Cena .60
Nr.fi najboljši humorist Mllčinskl je v tej lcnjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od srea nasmejati.
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani
Cena .6Q
Dve čtrlci enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko za vršen i. kot jih more završlti edlnole naš uežno-čutečl Meško.
FAROVŠKA KUHARICA« spisal J. S. Baar, 201
strank Cena .......................................................L—
To Je lz češčine prevedno tlelo, ki bo zanimalo slehernega čltntelja. To je roman ženske, ki je skoro vae življenje živela In gospodinjila v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek.
182 strani. Cena ................................................
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, polu neslutenih dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja.
GOMPAČI IN KOMURSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po Imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe.
GOSPODARICA SVETA, spisal Kart Figdor .... M
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 1» strani. Cena ............................................
To Je letalski roman, poln dejanja In najbolj ( neverjetnih doživljajev. Cltatelj doživlja za-eno ■ pisateljem oziroma glavnim junakom ■koto neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v T zračnih višavah.
SWT A, (Kari Fltflon)
GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 186 strani. Cena ____________________________ .75
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlšahovl senci", "Vinetov", "Žut" Itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrSI na nekoč divjem ameriSkem Za padu.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 stranu Cena .............................................. 49
To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi Mtal roman tega velikega ruskega misleca.
REKTORJEV MEČ. spisal Rene La Bruyere. Reman. 79 strani. Cena ..................................... 30
Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Čitaielj se čudi pisatelju, kako je svojo zgod-bo strokovnjaško zasnoval.
HELENA. **oman, spisala Marija Kmetova, 134
strani. Cena .................................................... .40
V	tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene Žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu.
HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc
Betela. 96 strani. Cena .....................................75
Knjiga v-elnije zanimivo j>ovest in veseloigro. Oboje je itovzeio iz našega domačega življenja.
Hl'DO BREZNO in druge povesti, spisal Franc
Erjavec. 79 strani. Cena _____________________________ .35
Naš i zboren pripovednik in i>oznnvatelj narave nudi čitatelju lejmto naših krajev In zanimivosti iz življenja naših ljudi.
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Itoman vsebuje nad tisoč strani.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca, 145 strani.
Cena .60
V	tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zauimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc.
IZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda
vez, 100 strani. Cena .......................................1.50
Janes Menelger se po pravici imenuje začetnika našega modernega lei>oslovja. On je prvi krenil s poti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V hnjigi so tri zanimive črtiee.
IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čeeli Svatopluk. 246 strani.
Cena 1.20
V	navedenemu delu spremljamo dcurodušne-ga Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husltskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konea do kraja.
JAGNJE, 110 strani. Cena iiroS. .40 Vez.____ .45
trdo vezano ...................................................... .35
V	knjigi je poleg naslovne Sc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šm id.
JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena.............................................. .50
Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita.
JU AN MISERIA, spisal H. L Coloma, 168 str.
Cena .69
Ta pretresljiva povest je vzeta lz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Mlserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov.
JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Ccsa vsem devetim knjigam je ...............................9.—
Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej-Se čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtipnl Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli
JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strank Cena
trdo vezane .75
Knjiga je posvečena onim, ki so Sli skozi bol In pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu-KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal
Jules Verne. 65 strani. Cena ______________.....___ ,45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse nje--gove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 stram. Cena .75 Edlnole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživi lijev od začetka do kosca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-Sevee. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani.
Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije_______1.50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-Si poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. La BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...M Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-zp okoli polovibe devetnajstega stoletja.1 — Knjiga i« svetovno znano delu.
KMEČKI PUNT. spisal Ang. Šenoa
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki In graSčaki. — "Zadnji kmečki pun t" je mojstersko opisal davni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita'.
LISTKI, (Ks. Meško ^ 144 strani............
.Jti
M
.60
LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakeb Aleševec, 263 strank Cena ----------------------------------------
Izborno je iKJgodil ljubljanske tipe naS prvi humorist AleSevec. Tako natančno In zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja, da jih vidite kot žive pred seboj.
LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani.
Cena .80
Skrajno napet roman iz modernega življenja. človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca.
LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. —
Cena ........L—
Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisatelj ivl domlšlji-
MALI LORD. spisala Frances Hodgesoa Burnett. 193 strani. Cena ................................ .80
Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne ]>ozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strank
Cena .36
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena__________ .60
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 11!) strani. Cena........ .60
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strank Cena ________________ 75
Do skrajnosti naiiet roman iz modernega življenja. Opi»enheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu.
\UMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str.
Cena .80
MLADA LETA. (Jan. E. ..reki, 188 str....... .60
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
Cena .75
Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijiti duševnost opisuje, so pristno slovenski iu op;^ njihovi'i značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih niegovih letih.
Spisi...
MORSKI RAZBOJNIK, spisal Kapitan Fred. Mar-ryat. 192 strani. Cena ............................... .80
Povesti morskih gusarjih In pimtih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo povesti te vrste.
MOŽJE, spisal Emerson flogh. 209 strani. Cenal.5l
Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu Čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
MLADA LETA ................................................... ,69
NA KRVAVIH POLJANAH .................................. 1.50
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena____ .35
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
NA KRVAVIH POLJANAH, Matitič, s slikani
Cena L50
NAŠA VAS. spisal Anten Novačan. 224 strani. —
Cena L—
V zvezku je devet Črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev.
NAŠA LETA, spisal MIlan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............79	Broi. ___________ .59
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pa-glja, ki je poznal duša dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NANŠI* LJUDJK. spisal Alois Remec. 94 strani.
Cena .41
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ...—------------------------ »79
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile ▼ človeku v prvih letih svotovne vojne"-
PASTI IN ZANKE, spk»ai L S. Orel. 231 strank
Cena J5f
Kriminalni roman Iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo dam za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal. da ga Imajo. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112
strani. Cena ...........------------------------------—----- -99
Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj.
PATER KAJETAN, spisal Verdictus. 187 strani.
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med PadarjI in Zdravniki" ter u Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa IS kratkih in zanimivih povesti.
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25
POPOTNIKU spisal Milan Pugelj. 95 strani.
Cena .60
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz naš»>«i domače** Življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — ^
79 strani. Cena --------------------------"
Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njecove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena -------------------------------------
Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naSih razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj viSek.
PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella.
PRIHAJAČ, spisal Fr. Det da. 157 strani. Cefi* .60
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Življenja.
PRI STRICU, spisal Gangl. 111 strani........ .60
PRI STRICU.................................................. -60
PRODANE DUŠE, spisal Joža Likov it. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez.
84 strani. Cena _____________________________________________ •<?5
Prgeovori. eseji in misli slavnega Indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht. 103 stran-. Cena.....35
Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva pereče moderne probleme In po-c-ga v drugem delu v vojno in povojno dobo.
rdeča megla, spisal Kari Figor. 192 strank
Cena .70
V	širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca.
cene mauperin
Spisal Edmont de Concnort. 239 str. Ceua .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Deitf je polno fines In zanimivosti zlasti v risanju značajev.
roman zadnjega cesarja habsbur-
žanov ........................................................... -73
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87
strank Cena ---------------------------------------------------- -60
sanin. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena .... L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, Študenta. Žida, žensko v okviru družine In samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 169 strani. Cena ------------------------------------------ -30
Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadut Pestre Bilke iz Indijanskega in pi-jonirske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlSkem Zapadu je anal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam,
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 stranL Cena________________________________________ -5«
To je po naSe prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duSevnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
SPISJE. Male povesti lz kmečkega življenja. — 67 strank Cena ________________________«35
SUKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................L29
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
Roman, napisan po ustnih izročilih In tiskanih virih. Zgodba človeka. Id nI bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje.
PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 292 strani. Cena ________________________-—---------------- J9
To je satira na francoske pretekle lil tedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drsen in brezobziren v svoji zabavljicl.
PLAT Z1 ONA, spisal Leonid Andrejev. 131 str.
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega Pisatelja vsebuje knjiga Se dve, ManČ "Misel v megli" In "Rrefclno**.
SREDOZIMCL spisal Peter Bohinjec. 84
Cena .49; vezana cena M
Zbirka kmečkih povesti is našega Življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost naSega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine.
SLIKE, spisal Ksaver MeSk«. 189 stranL Cena.... .69 Osem povesti, Id zaslutijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI
KRUH. spisal F. K. Finžgar. 99 stranL Cena .59
NaS mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spimls Bertha pL Suttver. 228 strank Cena	<91
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pofla-stni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na boJUPu svoje najdražje.
SVETLOBA iN SENCA, spisal dr. F*. Betela.
176 afantitk M» vezana. Ona__________L29
NaS znani pisatelj Detel* je s tem svojim delom zopet posegel v nafie preprosto življenje tor izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem.
•
TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90
TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakrSne nI obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine. pa tudi odrasle.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .79
NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str.
Cena 1.29
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo In Ameriko. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče In tisoče delavcev. Toda železna volja lnžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro po In Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani .................................. .63
Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja.
UGRABLJENI MILiJONI, spisal Seliger Brat. 291 strank Cena ............................................... I-*1
Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno uai>et roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečltal to delo, bo nehote vzkliknil: "I)a, Ivan Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!"
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova.
Trda vez. 51 strani. Cena, ------------------------------- .73
Knjiga vsebuje i»etnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah.
VELIKI INK* IZITOR. spisal Michel Zevam 124 strani. Trda vez. Cena.. . 1.20........Broš. L—
Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije, naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čl-tatelja z grozo.
VERA. spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena -rt
Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili meti njimi i>oleg manj vrednih tudi srčn<K plemeniti ljudje.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Meriinee. SO strani. Cena.. .30 Eden najlKiljSlh spisov francoskega mojstra, vzeta iz nagega kmetskega življenja.
V	KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel
Zevaro. 461 strani. Cena ................................ 1.31
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko.
V	METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 210 str.
Cena............1.—
Pisateljica je v tem romanu globoko izgledala v žensko dušo. I"sode i>etero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izitlejo vsaka na svoj način.
V	GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..............................................40
Zanimiva i>ovest iz prejšnjega stoletja, ro-
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. .........75 Mehko vez. _______ ,6»
V knjigi je vsebovana globoka mirm modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .33
Zanimiva povest iz Časov prekrščevanja koroških Slovencev.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena........... 1.69
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverletnejših dogodivščin in za-pletljajev.
1913 — 1918. spisal Vitomir Jelene. Trdo vtzano.
280 strani. Cena ........................ 1.25
To so splt>šni spomini jugoslovanskega dobro-voljea, ki se je nesebično udeležil borbo za svobodo naše domovine. Knjiga zanima vsakogar. posebno i»a tiste, ki so bili tako nesrečni, da so se udeležili svetovne vojne, in tako srečni, da so jo preživeli.
V	ROBSTVU. spisal Ivan Matttič. 255 stranL
Trda vez. Cena ------------------------------------------- L23
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ________ 75
Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ...................................... .75
Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-
kieviez. 683 strani. Cena ______________________________ 3.—
Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO.
ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gahoriau. 246
strank Cena ............-................................. L—
"Zločin v Orel valu" je zelo zanimiv detek-skl roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coque-om.
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-
jevskl. I. DEL 26« strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah. utrjenih jetni-Skih taborih v Sibiriji.
Povesti...


taa-.-.r«. j
GLAS NARODA"
New York, Friday, December 27, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A.
x><=r>t><=L=>(>
KRATKA DNEVNA ZGODBA

(><=>o<=^>o<=>o<
KAJ JE POLJUB?
W. LICHTENBERG:
Malo ljudi je bilo v nočnem brzovlaku. V vagonih drugega razreda je bil skoraj vsak sam zase v oddelku. — Zadnji hip je vstopil še neki gospod, žel po hodniku, pogledal k meni in je izginil. A koj nato se je vrnil in vstopil v moj oddelek. Dejal sem: "Saj je še dosti praznega. Brez dvoma boste našli kak prostor popolnoma zase". Pogledal me je prav bodeče in sršato in sirovo odgovoril: "Hvala. Meni je tukaj všeč," In se je usedel.
Ničesar nisem odvrnil, a resno sem mislil na to, da poišeem dmg oddelek zase. Sopotnik mi ni ugajal. Prav zares ne fci bil hotel prebiti vso noč v njegovi družbi. Vlak se je zgenil. Poslednje luči s kolodvora so šinile mimo, nato smo d revel i v noč.
Pograbil sem svoj koveeg in hotel oditi. A dejal mi je:
'M'emu hočete oditi? Ostanite!"
Ne vem, kaj me je prisililo, da sem slu šal temu povelju. Spet sem se usedel in postavil kovčeg poleg sebe. Sopotnik, ki mi je sedel nasproti, se je zadovoljno muzal. Bržkone se je zavedal svoje oblasti nad ljudmi.
Nekaj časa sva oba tiho sedela. Kolesa so udarjala, ko da me svarijo: ''Ne zaupaj mu, ne zaupaj mu ..." Zares, nisem mu zaupal. Oprezujoče nie je opazoval in jaz se mu nisem iz-tnil ;d s svojim pogledom.
Prijel je sprevodnik. Oba sv;* mu dahi vozovnico. Pričii-jočnost tretje osebe mi* je pomirila. A sprevodnik je odšel; bilo je le zn hip, <la sem se oddelčnih	W
"Nepri jetna je takale vožnja ponoči, al' ne?" je mahoma de-^al tujec in <e čudno nasmehnil.
•*Res, neprijetna," sem odvrnil in sem bil vesel, da sem sli-čal svoj glas.
"Da se človek takole prepusti lokomotivi! Bedastemu, smešnemu stroju, ki mu grozi tisočero slučajnosti ..." je na-da lie val.
"Seveda," sem odvrnil in dodal: "Vendar so tudi še drugačne nevarnosti."
"Res. Nočni vlaki, na primer, ko nalašč pripravni za rrastolovce in zločince vseh vrst. . ." Že spet se je tako čudno, poredno nasmehnil in spet sem kar vzdrhtel spričo teira pogleda. Kaj bi pravil! Ta zli-kovec je nekaj namerjal in se
SVETILNIK
igral z menoj ko mačka z miško.
Nehote sem se ozrl v strop in iskal prisilno zavoro. Dobro, da je bila prav tik nad menoj, kar me je nekoliko pomirilo. Če bi mi kaj pretilo, bi naglo segel navzgor in bi bil rešen. Sledil je mojemu pogledu in se še bolj vražje nasmehnil:
"O, vi pa preudarjate razdaljo med seboj in zavoro? Smešno! Ali mislite, da bi vam kak, kolikor toliko prefrigan zlikovec dal toliko časa, da bi prijeli zanjo? Kje neki, dragi moj! Tak vas udari, še preden se le zganete!"
Vpiašal sem in rekel s takim glasom, da sem se ga sam prestrašil :
"Zakaj mi vse to pripovedujete?"
" Ker je tak pogovor najbolj v zvezi s potovanjem ponoči."
"Saj more človek tudi o čem drugem govoriti!'"
"Seveda. Vndar je treba, dr -i zmeraj pripravljen na nevarnost. To ni nikoli odveč. mogoče bi radi spali . . ."'
*4X<»!" sem skoraj na ves glas zavpil.
"Kakor hočete. Potem se pa še malo pomeniva. Glejte, ta-kcle železniške roparje kar ne morete ločiti <»<1 pravih gospodov. Ti sedijo lepo nasproti vas, .-o lepo. gosposko obleiVni, | vljudni, obzirni, s.' popova rjri io ( z vami. so duhoviti, kavalir-ki,j vzbujajo zaupanje. A mahoma] se pokažejo v pravi iuči. In še j preden si morene sploh kaj mis-| liti, str Ž!* žrtev takega nevnr-j ga potepenca. Prav zdaj sej potika takšen potepuh po na-j šili vlakih, ki je zares silno nevaren. Brez dvoma ste že či-j tali o lijem. V stopi vedno v kak j oddelek, kj'*r sedi kak samcat j Sfospod se nekoliko pogovarjaj z njim in ga tebi nič meni nič pobi je na tla in ga izrona." i
Moj sopotnik se je rezko za smejal in dostavil:
"Ali veste, zakaj se toliko ukvarjam s tem zločincem? Ker se njegov osebni ]>opis čudovito ujema z mojo zunanjostjo. Videti je, pravijo, kot bi bil moj dvojnik. Kar ni bas laskavo, kaj? A kaj bi!"
Ogledal sem si ga. Resnično! Podobnost z zloglasnim železniškim roparjem je bila naravnost čudovita! Torej sem bil deležen te časti, da sem bil v družbi hudega zločinca. In jutri bodo časopisi poročali o njegovi najnovejši žrtvi! Ali naj kličem na pomoč, ali naj
v pijem? Čemu? Saj mi bo že koj zamašil usta! Le čudežno bi se mogel še rešiti, sicer ni pomoči zame.
Spet me je vprašal:
"Kaj bi storili, če bi bil jaz zares tisti ropar?"
"Čudno vprašanje!" sem se izognil odgovoru.
"Uživite se v ta položaj! Recimo, da sem ropjar in vas hipoma na padem ..."
"Kdo bi si kaj takega mislil!"
"No pa recimo, da bi bilo to
mogoče! * *
"Se vprašate?" sem robato odvrnil.
"Pa kaj bi vam to koristilo?" Pomilovalno, prezirljivo me je pogledal. In nato je dejal s čudnim poudarkom:
"Skoraj .-o mi dozdeva, da se me bojite?"
"Res je! Bojim se vas!" <em mu zarjovel v obraz. Za-ni) sem planil kvišku in segel po zavori. A bliskoma me je zgrabil za roko in me potisnil na sedež. Sklonil se je prav name. <la so mu bile oči nad mo-i'liii. "Nemara imate veliko denarja s s«*'>oi?"
Niseui odgovoril; moj molk je imel za potrdilo vprašanja.
" Kako s t" neprevidni!" je tiho in grozeče izustil. "Glejte, kaj I * i bilo. če bi bii zares ti>ti ropar?!"
I "sedel se je zraven mene. ' iba sva pazila na kretnje drusr drugega. Kmalu me je vprašal:
"Pa bržkone niti zavarovani niste-?"
"Seveda nisem."
"No, vidite! In zato se zmeraj tako bojite za svoje življenje in svojo lastnino. Saj brez dvoma tudi mislite na svojo nepreskrbljeno družino? Dovolite. da se vam predstavim. Dagobert Fibič, generalni zastopnik zavarovalnice Svetilnik. In izjemoma sem pri volji, da vas kar med vožnjo zavarujem, čeprav sicer na potovanju nikoli ne uradujem. Veste, smilite se mi, ko vas je tako strah!"
Iz naprsnega žepa je potegnil nekaj listin, ki jih je na svojih kolenih držeč, popisal z mojimi podatki.
Zdaj se mi je pa zazdel gospod Dagobert Fibič drugačen. Mrke poteze so se razjasnile, oči niso nič tako srepo gledale in nič več se ni tako po mačje ve-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Ob vprašanju, kaj je poljub, se bo s(iiej^ bržkone že najmlajša šolarka, a vendar ne dobiš nikjer prave definicije. Da ni nekaj samo ob sebi umevnega in naravnega, je razvidno že iz tega, da ga cela plemena niti od daleč ne poznajo. Kitajci, Japonci, Eskimi, otočani Južnega morja si v položajih, kjer prakticiramo mi poljub, rajši drgnejo nos ob nos. V konverzacijskem leksikonu naletimo približno na naslednje definicije: "Poljub (osculum), pritiskanje ustnic na kakšen predmet, posebno na ustnice druge osebe v znak prijateljstva, spoštovanja in ljubezni, po domače tudi "cmok."
Kolikor vrst, toliko skoraj napak. Predvsem je že latinski prevod precej nepravilen, kajti "osculum" so dajali Rimljani samo v znak spoštovanja do svetih oseb, med sorodniki in prijatelji pa so bile v navadi "ibazije", med zaljubljenci "suavije". Grki so poznali še več razlik. Tako so imeli poseben poljub oziroma posebno
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODB/ *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
116
Vendar tudi od prijatelja je doznal marsikaj, česar še ni vedel, in mnogo se mu je razbistrilo, če-ar še ni natanko vedel, o Lucijinih doživljajih, kako so njega zasledovali na domu, kako je ('on Rodrigo odšel s povešenim repom in se ni več prikazal v teh krajih, skratka o vseh teh zapletenih stvareh. Izvedel je tudi (in to ni bilo za Renza majhne važnosti), kakšno je prav za prav don Ferrantovo rodbinsko ime; Neža 11111 ga je bila sicer j»oslala ipo svojem tajniku; toda Bog ve, kako je bilo zapisano, in ko mu je bergamaški tolmač prebral pismo, mu je skoval tako besedo, da bi Renzo najbrž ne našel nikogar, ki bi uganil, o kom govori, če bi Renzo z njo iskal naslov tiste hiše po Milanu. In vendar je bila to edina nit, ki jo je imel, da poišče Lucijo.
Kar se pravice tiče, se je lahko vedno bolj prepričeval, da je bila to precej oddaljena nevarnost in se mu ni bilo treba Bog ve kaj vzne-
mirjati. Gospod višji župan je umrl od kuge; proceduro z imenom "chvtra"| 15og*ve, kdaj pošljejo drugega. Tudi biričev veza prijatelje, ki so se nepriča- j einoma ni bilo več; kar jih je še ostalo, so mi-kovano srečali po dolgih letih. s)iH na vse ka j (lrnj?ega nego lla take stare za_ Prijeli so drug drugega za ušesa, se stresli in si naložili glasen "cmok." "Cmok" je namreč le poljub v glasni obliki. Tistemu tihemu ali celo tistemu, ki so izraža z golim pritiskom ustnic na ustnice, so pripisovali samo simboličen pomen.
Srednjeveško nemško pravo je velelo, da mora vsako dekle brezpogojno zardeti, če dobi poljub. Če bi pa prejela poljub, ki bi kazal, da darovalec m!
aeve.
Pripovedoval je tudi on prijatelju svoje zgodbe in dobil v zameno stotero povesti o prehoda armade, o kugi, maizačih in čudežih. "To so grde reči," je dejal prijatelj spreml jaje Renza v sobo, ki jo je črna smrt izpraznila; "reči, ki bi si človek nikdar ne bil mi-lii. da jih bo videl; reči, ki človeku vzamejo veselje za vse življenje; toda če o njih govoriva kot prijatelja, je to vendar tolažba."
In ko je vzravnan na pragu z visoko dvignjeno glavo tako govoril, je z mešanico nežnosti in užaloščenosti gledal zarjo nad svojim rojstnim krajem, ki je ni več videl že toliko časa
Prijatelj mu je rekel, kakor je navada, naj <e dobro upa: hotel je, da mora vzeti nekaj brašnu s seboj; spremil ga je kos i»oti ter se z novimi voščili ločil o<l njega.
Renzo se je mirno odpravil na pot; dovolj mu jc- bilo, če prirle ta dan blizu Milana, da vsJtcn£ drugi dan že zgodaj in začne takoj svoje iska cje.
Proti večeru je prišel v Greco, toda ne da bi poznal to ime. Nekaj spomina na te kraje mu je ostalo še izza prvega potovanja in ko je izračunal pot do Monze dalje, je domneval, da ne more biti več daleč od mesta, ter se loči! od glavne ceste, da si na poljih poišče kakšno plan-Šamo in prebije noč v njej; z gostilnami si ni maral nakopavati zadreg.
Našel je še več, nego je iskal. Zagledal je odprtino v meji, ki je obdajala dvorišče neke plan šarne, in vstopil je na -lepo srečo. Bilo ni nikogar. Na eni strani je zagledal dolg hodnik in v njem nakopičeno seno, h kateremu je bi i a prislonjciin lestva; ozrl se je naokrog in šel nato na slepo gori. Pripravil si je ležišče, da '=i pal. in res j«- brž zadremal ter se prebudil še
Ob zori sta bila oba v kuhinji. Renzo je 1 prav pri stvari, je imela pravi-! pripravljen za potovanje; pod jopičem je imel	111 r
co. <la mu brez kazni priloži!svoj skriti pas, v hlačnem žepu svoj veliki nož;1*« «1» -I"	vs"lj *tmh ,U> ro"
ha svoje velike po~t"!je,	vtaknil glavo ven in
dal spraviti gostitelju, da bi laž.
( V se mi dobro izte
, P1
cmok — toda z roko. Š<> hujši | sveženj je so bili v tem času tisti juristi. j hodil, ki so videli v poljubu neko i vrsto pravega posilstva in soj
predpisovali, do mora dekle, ki dem živo, če... dovolj..
se je dalo po ljubiti, bfrez venca j v pa^turo, da sporočim veselo novim ubogi Ne-pred oltar.
Poljub je bil sploh nenavad-
!;er ni vide! nikogar, je splezal dol, koder je bu prišel gor, odšel zopet, koder j»* bil dn-pej, ter ie rekel, "če jo nai T |mpotj| po jezicah, upirajc uči v stolnico kot vrnem tod. pobitim |... ^	M*v<>riiii'o.
VELIKE POSlLJATVE ZA ITALIJO
prej, prodno so bile uveljavljene sankcije, je dospelo v Italijo iz Francije več sto onov petroleja in drugega vojnega materijala. Slika nam predstavlja železniško postajo v Modanne. Embargo na petrolej bo smatral Mussolini za sovražno dejanje.
no pogosto predmet učenih razprav in debat, da t) vlogi poljuba v lepi književnost! in upodabljajoči umetnosti niti ne govorimo
Naj bo kakorkoli, poljub je zelo človeška zadeva, vsaj med ljudstvi evropske kulture in tistimi, ki so pomagala to kulturo ustvarjati. Že v prvi Mojzesovi in v Jobovi knjigi je g o-vor o poljubu, seveda le o poljubu spoštovanja, kakršni so bili pozneje v navadi napram posvetnim in duliovskim veli-kašem, to je predvsem na njihove noge, roke ali kolena. Že Seneka se je uprl takšnemu poljubljanju, ki ga je imenoval 4 perzijsko sužnje van je.* Maks-milijan I. in Karel V. sta se mu tudi uprla in sta dovoljevala samo -še poljub na rob svoje obleke, na kar se je pol jab na copato do današnjih dni omejil samo na papeža.
Motijo se tisti, ki mislijo, da je odgovor proti poljubljanju iz higienskih razlogov moderna iznajdba. Že cesar Tiberij ga je prepovedal iz teh razlogov in malo je manjkalo, da ni poljub sploh izginil iz zakladnice naših šeg, ker rimski in bizantinski kristjani že zavoljo Judeževega poljuba niso hoteli zanje nič več vedeti. Stvar se je končno poravnala na podlagi pisma apostola Pavla, ki se končuje z besedami: "Pozdravljam vas s poljubom miru."
Ži, in potem.. . in poteui.. . (V pa na nesrečo, n.i nesrečo, ki je Bog ne hoti... tedaj ne vem, kaj naredim, ne vem, kam pojdem v teh krajih ni" irotovo ne vidite več."
V svojo zveztlo
Po zelo kratki hoji je prišel k mestu pod milanskim obzidjem med Vzhodnimi in Novimi vrati, zelo blizu pt»-letlnjih.
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ''Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI!
mmm
Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar.
IZ BAGuAl>A V STAMBUL	Izdajalec; Na lovu; Si»et na divjem zapadu;
4 knjige, 8 slikami, 627 8«rani	Rešeni milijoni; Dediči
Vsebina:	Cena ........................3
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena _________ _____________1.59 V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 5*6 strani
KRIŽEM PO JLTROVFM
4 knjige, 598 t£rani, s slikami	Vsebina:	„ ,	. - v _„lnh_
Vsebina*	Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; \ golob-
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu: Kako sem	nJaku; Mobamedanski svetnik	^ ^
v Mekko romal; Pri Šamarlh; Med Jezldi	.........................
Cena......................1.5®
PO DIVJfcM SITRDIST.1NU '	WINI.TOV .....
4 knjige, 5M strani, s slikami	s slikami, 1.^3 strani
Vsebina:	Vsebina.
Amatlija: Beg iz j-^fe; Krona sveta; Med	Prvikrat na divjem zupadu; Za življenje;
dvema ognjema Cena ........................1.56	Nfto-či. lepa lndijanka; Proklestvo zlata;
Za detektiva; Meti Komauči in Apači; Na
PO DEŽELI SKIPETARJEY	nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans
4 knjige, s slikami, 577 strani	Ear; Pri Koraanttb; Winnetova smrt; Win-
Vsebina:	netova oporoka
Brata AladŽija; Koča v soteski; Miridlt; .	t*"* ........................,i-5W
Ob Vardarju Cena ________________________1.54	.
Ž U T I
SATAN IN IŠKARIOT	4 knjige, s slikami, 597 strani
IS knjig, s slikami, 1704 strani	Vsebina:
Vsebina:	Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-
Izseljenci; Tuma Setar; Na sledu; Nevar-	čno —; Rih, in njegova poslednja pot
nostl nasproti; Almaden; V treh delih sveta ;	Cena .......................1JS0
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
2 I 6 West 18th Street	New York, N. Y.
G L 4 $ *N ART) D A *
New York, Friday, December 27, 1935
TEE LARGEST SLOVENE 0A1LT TN 17. V.
PRODANE DUŠE
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
V samoti njenega srca jo čudno dregne, ko sliši nekega dne strica in teto govoriti o neki sestricni Herb. Kiliarja Sele tedaj se spomni, da je tudi njen oče govoril nekoč o tej sestrični. Živela je v Argentini in Roza je postala pozorna, ko sta stric in teta zelo nepovoljno govorilo o tej Josipini, medtem ko je njen oče o njej govoril dobro in prijazno. In Kozi je bila nekaj čudno pri srcu, da je bila ta Josipina njena teta.
Se je nekdo živel na svetu, ki je bil ž njo zvezan s krvnimi vezmi, četudi nikdar ni poznala tete Josipine. Josi-iiinin oče je bil brat njenega deda, medtem ko je bil Herberto\ oče samo bratranec obeh teh bratov. Tedaj je bila ta teta Josipina ž njo v bližjem sorodstvu kot pa stric Herbert in teta Helena.
To spoznanje prevzame Rozo v zapuščenosti njenega src: loot majhna tolažba. C-etuili tete Josipine ni poznala, je n nikdar videla in je mogoče tudi nikdar ne bo videla, je bih v-ndar-le na svetu — in njen oče je o njej govoril vedno do bi o. Seveda, njen predobri oče je o vseh ljudeh govoril do bi o, kajti vst m je zaupal vse najboljše, dokler ga niso prepričali o nasprotnem. Zato jo je tudi zaupal stricu Herberti ^ip mu je položil na srce svojega otroka.
Toda teta Josipina je bila mogoče vendar le dobra, lju bezniva žena. In Roza si je v svojem srcu vstvarila o njej idealno postavo, jo je obdala z vsemi čednostmi, samo da je k< ga imela, katerega se je moglo njeno zapuščeno srce na tihem ok Ioni t i.
K vsej nesreči je prišla še nova — stric je izgubil službo. Vsled tega bi moglo priti do katastrofe, ako ne bi slučajno srečal nekega svojega prijatelja, ki si je v inflaciji nagrabil vt likansko premoženje. Ta prijatelj, gosjiod Burger, je imel veliko tovarno za avtomobile in je prišel v Berlin, da bi odprl podružnico in prodajalno za svoje avtomobile. Herberta je postavil za ravnatelja podružnice z mnogo boljšo plačo, kot pa jo je imel prej.
To je storil seveda šele potem, ko ga je obiskal v njegovem stanovanju in je pri tem videl Rozo — in Roza je takoj napravila nanj globok utis. Bil je mož nekaj nad štirideset, majhen, zastaven, navadnega obraza, debelih, napetih ustnic in majhnih, ostro gledajočih oči, ki so Rozi posebno malo ugajale. Alfreda Burgerja je strast do Roze naenkrat popadla. Mož, ki v svojem življenju ni imel nikdar časa pečati se z ž. nskaini, ker je vedno z nenasitljivo požcljivostjo grabil bo gastvo, kolikor ga jo mogel zgrabiti, je sedaj, ko je dosegel svoj cilj, naenkrat zapadel strasti do lepega dekleta, da je vsled tega vse drugo zanemarjal. Tiho dekle z žalostnimi <'"ini se mu je zdelo najlepše in najbolj poželjivo bitje pod sohmem.
ivmalu Herbertu ni prav nič tajil, da je izgubil svoje src< za Rozo. Ravno zato, ker je v svoji priprosti obleki bila take ponosna in dostojanstvena, mu ie ugajala, zlasti še. ker je bil sum poosebljena priprostost. Domišljal si je, kako lepa bo šele, kadar jo bo obložil z nakitom in lepimi oblekami in kadai bo hodila skozi sobe z vso udobnostjo in bogastvom opremljeno vile.
Prihajal je vedno in vedno in za Rozo se je pričel čas tr pljenja, ki je presegalo vse dosedanje muke. Stric in tet: jo silita, da prihaja gospodu Burgerju prijazno in ljubeznivo nasproti. To je njima dolžna, ker je gos|*od Burger vzel stri-! ca v službo in je tako vse rešil velike bede. Take priložnosti, ne bo imela nikdar več. Xamali more biti bogata in mnogo bogatejša kot kdaj poprej in od njega je mogla dobiti vse, kar je poželela in bo gotovo svoj vpliv zastavila tudi za svoje "dobrotnike". Roza vse to s strahom posluša.
Ko ji je stric s hinavsko ljubzenivostjo prvikrat govoril, da je na gospoda Burgerja napravila globok utis in da se je v njo na prvi pogled zaljubil, ga presenečena pogleda in pravi:
"Pri tem se moraš motiti,.stric Herbert; gospod Burger je vendar toliko star kot ti in se vendar ne bo zaljubil v tako mlado stvarico kot sem jaz."
"Kaj hočeš? Gospod Burger je v najboljših moških letih in pred vsem je bogat, zelo bogat in more svoji ženi dati vse. kar poželi njeno srce."
"Bogastvo ne more nikdar izpolniti, kar poželi srce, stric Herbert. Nikakor mi ne smeš govoriti o željah gospoda Burgerja. Boli me, kadar me ta strpni človek pogleduje s svo jimi poželjivimi očmi."
"Strpnega človeka imenuješ, njega, ki mi je dal plačo in kruh in je s tem {»ostal tudi tvoj dobrotnik! Nas vse j< obvaroval pred stradanjem, tega ne pozabi!"
Roza prebledi.
"Imaš pšrav; tega nisem smela reči; biti mu moramo liva ležni. Toda na to sme misliti, da bi me hotel vzeti za ženo Rajši na mestu umrjem, kot pa bi poročila tega človeka."
"Preošabna si, to sem vedno rekla," sika teta Helena. "Kaj pa si vendar domišljuješ? Bogu bi si morala na kole nih zahvaliti, da ti tak odličen mož položi pred noge svoje bogastvo."
Roza pritisne roke na srce.
"Ne, teta Helena, nikdar, nikdar se ne bom poročila s tem možem. V meni se temu vse proti vi."
"Tako? In kaj bo z nami? Ako ga zavrneš, bo strica zopet odslovil."
Prestrašena ji teta pogleda v obraz. "Tega vendar ne bo storil. Stricu vendar ne bo zame-iil, če ga nočem poročiti."
"Prav gotovo bi to storil."
"Potem pa ni dober človek, tedaj ima nizkotno mišljenje."
"Ne govori takih neunyiosti. Bodi vendar pametna ii* misli na to, kar si nam dolžna. Leta in leta smo tukaj skrbeli za tobe. To pa si najbržc pozabila.'*
Gospa Helena pač ni mislila, da je skozi dolga leta imela udobno življenje na račun Rozinega premoženja. To se ji je zdelo brezpomembno. Roza je začudeno gleda.
"Menda vendar ne boš zahtevala, da se prodam možu, ki mi je zopem, in samo zato, da bi vam s tem pokazala svojo hvaležnost?"
_ . (Dalje prihodnjič,}
Pogled na del novega purnika Cutiard - White Star črte "Queen Mary".
Na desno je del krova za sport.
Spcdaj levo del tretjemu razreda in palmov vrt, ki kaže prijetno, moderno deko-raii.o.
Spodaj desno tipični cddelek 3. razreda.
SHIPPING NEWS
INDIJANCI VENDARLE PROPADAJO
Nekateri so mislili, da bo civilizacija Indijance, ki so nastanjeni v svojih rezervacijah, ohranila, da ne bodo izumrli; nekateri so celo trdili, da so bodo tako civilizirani Indijanci začeli množiti. Vsako tako mnenje pa je napačno. Ameriška vlada sicer vsako leto izdaja več milijonov dolarjev jodpore Indijancem, ne more pa s temi podporami preprečiti, da ne bi Indijanci izumirali. Beli človek je pač vzel Indijancem njihove bivolske črede, njihova lovišča in pašnike, gozdove in zemljo t«*r jih potihnil v najbolj puste pokrajine Amerike, kjer nemore prebivati noben beli človek. V puščavi Ari-cona, v Novi Meksiki, na nerodovitni planoti Texasa se pač še drže Indijanci ter se skušajo preživljati z domačo obrtjo, z lončarstvom in s tujskim prometom. Od nekdaj tako ponosnega naroda so ostali le borni ostanki 360 tisoč Indijancev.
Ker ne poznajo vrednosti denarja, ali na je nočejo poznati ter imajo tudi o življenju do cela drugačne nazore, kakor njihovi beli bratje, jih Ameri čani v svoji literaturi in vse»p svojem govoreniu le smešo in se jim roiynjo. 1? dknkaten A meričan j«* doslej >e poizkusil da bi se poglobil v neizmerne bogato in skrivnostno kulture tega naravni ira naroda, kater;
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda''
216 West 18th Street New York, N. Y.
se kaže v čudovitih pravljicah, j povestih in pesmih. Beli Američani so pobrali Indijancem vsako možnost za življenje in sedaj mislijo, da bodo to tatvino mogli nadomestiti z *.ooder-! liimi šolami.	i
Skušnja \sekakor uči, da
mladi Indijanci, ki so se šolali
v ameriških zavodih pod nad-
. . „. 1
Zfnstvom belih učiteljev in uči-! teljic, ko se vrnejo v svoje rod-j ne vasi in koče, takoj začno život i po preprosti navadi svojih očetov. Ko minejo trije tedni,' se prav nič ne pozna, da so se v ameriških zavodih kdaj učili.' kako je pri jedi treba uporab-j ljati vilice in nož, in računska poštevanka, ki so jo morali v <oli znati na pamet, jih prav nič več ne 1 rl";a.
Že lan-ku zimo je ameriška javnost večkrat morala »poslušati, kako iz indijanskega o-zemlja kliee rdeči človek na
; pomoe.. Kno samo noč je v ('<>-
* *
i h-radu v snežnem viharju zmrz-j uilo 4i> Indijancev. Medtem, ko v severnih krajih Združenih držav pokolj< jo na tisoče krav n prešičev. da bi zmanjšali š t e v i 1 e u o stanj«' živine k a ! e r e imajo 1» <• 1 i farmer j i preveč, pa iz indijanskih "ez< rvaeij poročajo, da tam ljudje trpe 1rašn«i !:ik«»1o. Xa> bolj pa Tiufonablja indijansko pleme m» d-*'oojna žeiiitev. Zaradi tega to pleme >ilno pro pada. Indijanski rod, ki prebiva v Texasu, je telesno že tako prepade!, da v svojih vrstah ni več dobil .-posobneira pogin--' j'varja. ampak je moral izvolit" belega moža. Kako silno Tndi-janei telesno propadajo, dokazuje tudi lejstvo, da se Indijanci na športnem polju ne morejo več kosati z belci. I*ri vseh tekmah med belimi in rdečimi zmaguje jo beli. Celo pri igrah, katere so čisto indijanske. je bil ietos premagan pri Buffalu nekdaj tako strašni rod irokeškili Indijancev. V Okla-homi je pred kratkim mlad sin beleara lovskega čuvaia v tekmi z najboljšimi indijanskimi strelci na lok premagal svoje tek mece iz indijanskega rodu Ki ova.
SVETILNIK ; rra,i n«mvai,», jo bil
i zraven kolodvora. Kazlozil sem
"	jim nesrečo in predložil polico.
A adaljevauje s o. stram. j rra,lnik jo jV splv jel in iz^nil
| z njo v sosedni sobi. (Vz čas del. In tudi ni bil prav nič po-	vrniI z dvoma gospoda-
doben zloglasnemu roparju! j nm (Sospo,\m kak višji uradnik Prav tak je bil, zares, kot so S(1 je Z(|,.,0 me -Q vpra5al.
dandanes vsi zastopniki zava-j ^oprostite. odkod pa imate rovalnic! Le česa vsega se do- t() p0]jCJ, »»»
mislijo ti preklicani agentje! Zal t.Kar n.„,u-110st 1Z rok va5e. roparja se je izdajal, da me je	zastopnika gos-
uiiimmi ■m.im.m....»...,u H.i»i..i«m..
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BVRFAV ■1« WUT lltfe STKBBT NIW TOtL N *
nftm MAM ZA CBN* VOZNIH LMPOF U EKRVACUO KABIN, IN POJAANILA SA PO TCVANJB
ujel v svoje zavarovalne zanke! Xo, zaman ni igral svoje odlične vloge. Dobro sem mu poplačal izurjeno uradovanje. Pa. saj je govoril resnico! Človek bodi zmeraj zavarovan spričo raznih icprilik in nezgod. Kaj veš, kaj t«-' utegne še doleti; človek je pač samo človek! Ta vožnja v nočnem brzovlaku z dozdevnim roparjem kraj sebe mi je dala svoje nauke.
Vse sem podpisal, karkoli mi je dal. In sem tudi koj plačal prvi obrok. Precejšnjo vsoto st iii izročil gospodu Dagobertu Fibiču! Pa nič ne de, sem si dejal, bom vsaj mirno spal.
Gospod Fibič je na prihodnji postaji izstopil in mi prav ljubeznivo želel srečno pot. Mirno sem se zleknil in sladko zaspal. Zjutraj ob sedmih bi dospel na cilj. "A če bi se ponoči kaj prijM-t ilo ?" sem se vprašal. *'Xič za to, zdaj je za vse za-j varovalnica odgovorna." In v najhujšem slučaju je bila moja i družina preskrbljena . . .
Izvrstno sem prespal to noč j in točno, ob sedmih sem izstopil; z vlaka. Xi se mi mudilo, zakaj j ob tej zgodnji uri Še tako nisem i mogel ničesar opraviti. Odšel i sem v gard« robo, da dvignem j svojo prtljago. Oddal sem listek lxi čakrrl.
Oolgo sem čakal, preden s»| je uradnik vrnil. Ko je pri šel, je dejal:
"Vaš ko\čeg ni prišel s tem vlakom."
"Da ni prišel f Nemogoče! Saj sem sam videl, kako so ga naložili! Mora biti!"
Prišla sta dva druga uradnika. vsi trije so iskali, spet prišli in bili v zadregi. Kov-čega zares ni bilo.
"Zagonetna reč . . je »le jal predstojnik, ki so ga poklicali. "Zc dolgo nismo imeli ta-k^ega slučaja . . . Pa bomo — poizvedovali . . ."
Nemirnost se me je polaščala. Pa sem se domislil zavarovanja pri gospodu Dagobertu Fibiču. j Kakšna sreča, da sem se še zad-j
poda Dagoberta Fibiča," sem dejal. "Izpolnil mi jo je iz posebne prijaznosti nocoj v brzovlaku. Prvi obrok sem že planil " * ca i.
"Dagobert Fibič?" je povzel višji uradnik. 4'Ne poznamo ni-kakrsnega gospoda Dagoberta Fibiča. Sicrr pa ta polica tudi ni prava."
"Xi prava?" sem osupnil.
'■Ne. žal -te nasedli kakemu sleparju."
4• Sl< pariu ? Kar ouotekel sem <e iz urada. Torej je bil Dago-4>ort Fibič slepar! — Vesel sem na le l>il. da ni bil ropar . . .
28. decembra:
Cunte di Sarola t Genoa
2.	januarja:
Majestic v Cherbourg
3.	januarja:
Bremen v Bremen Manhattan v Havre
4.	jauuarja: Cbamplain v Havre
8. januarja :
Aquitauia v Chebuorg
10.	januarja:
liuropa v B remen
11.	januarja:
lie de France v Havre VuTcaniua v Trst
1.1. januarja:
Washington v Havre
IS. januarja:
i-ifayette v Havre ltex v Genoa
22. januarja:
.Majestic v Cherbourg
24.	januarja : Bremen,v Bremen
25.	januarja:
Cbamplain v Havre 2I>. januarja :
lie de France v Havre 31. januarja:
2. februarja :
Con te di Savoia v Genoa
5.	februarja :
Majestic v Cherbourg 8. feliruarja : Rt'X v Genoa
12.	februarja:
Washington v Havre Bremen v Bremen
14.	februarju:
Berengaria v Cherbourg
15.	februarja:
Cbamplain v Havre 10. februarja :
Knropa v Bremen
19.	feliruarja :
Europa v Bremen
20.	februarja : Majestic v Cherbourg
21.	februarja :
lie de France v Havre 2G. februarja:
Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg februarja :
""Conte di ^voia v Genoa .................................
Fotografije, ki predstavljajo "nase najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo novo zalogo iz domovine.
Knjigarna "G. N."
V A 2 N O ZA
N AROCNIKF
^■■■■■■^■■■■■MMiBMOt
Poleg naslova je razvidno (U kdaj imate plačano naročnine Prva številka pomeni mesec, dru ga dnn m tretja pa leto. Zadnjt opomine »n račvi:e smo razpo al al i za Sovo leto m ker bi zete /t. da nam prihranite toliko n« pi/irebnrga dele in stroškov, zo to Fis prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnat■ Pošljite jo naravnost nam ali ]< pa plača it e naš* m v zastopnik*, v Vašem k~aju ah pa katerem» izmed zastopnikov, kojtn imen-%o tiskana z oebelimi črkam* ker so opravičeni obiskati tud druge naselbine, kj*r je kaj na šth rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacab I —M>
COLORADO:
Pueblo, Peter Cnllg. A SmfU« Walsenburg, M. J. Bvnk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupanc>i<
ILLINOIS:
Chicago, J. BerCiC, J. Lokanlcfe Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer in Illinois Jfoliet, liar j Bamblch. Joseph ▼at
La Salle. J. Spellch Mascoutab, Frank Ansnstla North Chicago. Joie Zelem
KANSAS: Qirard, Agnea MoMh lansaa City. Frank
iljlhiv •	• • , maryland:
Svetovali so mi, na.i se kar Kttzmiiier. f». vodopitec
koj obrnem na "Svetilnik". T 11 8teyer. J. čfruc (sa Ptnna.
predstojnik je še dodal: "Tt> je W. Va. tn Md.)
prav odlična zavarovalnica, siichigan:
Prav nič ne ooste oškodovani." Detroit,
MINNESOTA:
Chisbolm. ^rank Gouie Ely, Jos. J. Pesbel Eveletb. Louis Goaže Gil!»ert. Louis Vessel Hihhlnfc JobD PovSe Virginia, Frank H r v ■tleh
UuINTANA:
Roundup. M. M. Panlas Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Gowanda. Karl Stmlsha Little Falls. Frank Maw
OHIO:
Barberton. Frank Trohr
Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Iu» linger. Jacob Resnla. John Slspa'A Girard. Anton NagiMie Lorain, Louis Baiant, John Kni^r
Warren. Mrs. V Rachai
Youngstown. Anton K'1"^
OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA: Broughton, Antra Ipavee Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Bresevec Export. Louis Sopufli Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kaatla Qreensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Kvayn. Ant TanlelJ Lozerne, Frank Balioch Manor, Frank Demshar Midway. John Žnst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Ft. Sehlfrer West Newton, Joacob lovaa
WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Bock Spring*. Lmh Diamond vUle, Joe RoSlcb
UPRAVA "OLAM NARODA»