LISTEK. f Janez Spritzei. Šel si; ni Te več med nami, preblagi nam prijatelj-tovariš! A začrtal si sled svojega blagodejnega, intenzi?nega delovanja tako močno, tako izrazito, da se ta sled markantno pozna na sedanji generaciji v obsežnem šolskem okolišu, kjer si vzorno izvrševal svoj učiteljski poklic od začetka — pa žal! — do preranega konca. Koliko prelepih idej si želel videti še uresničenih, koliko dobrih načrtor si hotel še izvršiti; a ni Ti bilo dano tega doživeti! Smrtni angel Ti je t najkrepkejši moški dobi, sredi najplodoritejšega delovanja prestrigel Tvoje prelepe nakane, iztrgal Te blagi soprogi, nepreskrbljenim otrokom Eovačičevim, ki si jim bil — to smelo trdim — več kot oče, dasi si bil le njihov varuh. Nehalo je biti TVoje blago srce, ki je toliko hrepenfilo po uresničenju mnogih dobrih idej. Blagopokojnik se je rodil v slavni Jarenini 18. dne decembra 1864. leta. Tu je obiskoval ljudsko šolo pod nepozabnim Earlom Udlom, ki mu je bil pravi vzor ter se je tudi navzel njegovega plemenitega duha in si pridobil dokaj njegovih vrlin, kakor tudi spretnosti t godbi in petju. V Mariboru se je potem izšolal na učiteljišču za sroj bodooi stan. Po dorršenih štndijah je nastopil službo kot tedanji podučitelj s 1. dnem novembra 1884.1. t sosedni župniji pri Sv. Marjeti ob P., kjer je naredil svojo učiteljsko kariero ter postal tod tudi nadučitelj. Torej nad 26 let v enem in istera šolskem okolišu, v isti župniji! To samo že govori dovolj. Eaj pa je bil pokojni Spritzei šolski mladini, tega mi ni treba navajati. Kdor je bil pri pogrebu, ta je moral to čitati z njih solznih obrazov. Ako pravim drugi oče, zadostuje popolnoma. Pa ne samo šolska, temveč tudi šoli že odrasla mladina ga je ljubila in spoštovala z ono ljubeznijo, ki je lastna edino le nežni mladini. Najboljši dokaz temu je bilo pač ono bridko, iz dna srca izrirajoče dušljivo ihtenje, ki se je čulo med potjo pogreba in ob grobu. In še sedaj se pozna na obrazib premnogih šolskih otrok, da žele videti vsaj še enkrat dobrohotni, prijazni obraz pokojnika. Eajni tor. Spritzei pa ni bil samo šolski mladini dober vzgojitelj, zgled pridnosti in delavnosti, temveč je bil pravi narodni vzgojitelj. Bil je vešč, razumen sadjar iu vinogradnik, o čemer pričajo prekrasni nasadi na Djegorem posestvu. Istotako mnogostransko in nspešno je bilo njegoTO delovafije kot občan. Pokojnik je pa tndi užival zaradi tega popolno, odkritcsrčno ljubezen in spoštOTanje vseh tukajšnih občanov. Saj je pa tudi vsak dobil pri njem modrega sveta, če že drugega ne. Bil je rajni dolgoletni občinski odbornik in skoro ves čss tukajšnjega bivanja občinski tajnik ter je doati modrega nasretoTal ali pa ukrenil. Ear žlahtnost njegovega srca pesebno odlikuje, je njegova miroljubnost. Sovraštva, ni mogei prenašati; tako dolgo je prigovarjal nasprotnikom in posredoral med njimi, dokler ni dosegel aporazumljenja in sprave; bil je apostol miru v pravem pomenu besede, ki prepeva zdaj tam nad zvezdami angelsko božično pesem: BSlava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" Pokojnik je tudi opravljal službo organi8ta; Ijudje so takoj poznali, kadar ni bil on pri orglah. Tov. Spritzei je imel lep zveneč bas, in ljudstvo je Djegovo petje kaj rado poslušalo. In sredi tega, tako mnogostranskega delovanja ga je napadla neozdravljira bolezen: vnetje ledric in sladosečnost. Iskal je pomoči pri najboljših zdravnikih ter se natančno ravnal po Djihovih predpisih, a bilo je zaman. Ni ga bilo zdravila zanj. Moško je prenašal bolezen in le redkokomu se je potožil o srojem kritičnem položaju. Vestno je opravljal svoj poklie in svoje posle do zadnje ure. Poučeval je še v torek, 13. dne deeembra t. 1., t. j, na dan svoje smrti, dasi se je čutil nekako slabega. Eo je zvečer ob 6. uri legel v posteljo, pač ni slutil, da ga tekom treh ur poyede angel miru v boljšo bodočnost. Umrl je za srčno kapjo ob VilO. uri zve6er. Eo se je drugo jutro, 14. t. m., raznesla nepričakoTana vest, da je umrl Ivan Spritzei, je zaplakala cela obžina. Ljudje so kar tru« moma prihajali kropit dragega blagopokojnika. Jokali 80 vsi, nihče ni odšel suhih oči in videl 8i še daleč po vasi odhajajoče kropilce jokati se. Eakršno spoštovanje in ugled je užival rajni v žirljenju, tako je užival tudi v smrti. Erasni venci: od učit. društra za mariborsko okolieo, od domačinov in drugib. zasebnikov kot dobrih prijateljev in znancev njegovih, od hvaležne šolske mladine svojemu predragemu učitelju itd. so dičili njegovo krsto. Pogreb je bil veličasten. Od blizu in daleč so prihajali znanci, da ga spremijo k zadnjemu počitku. Bridka je bila pot; zakaj jokali in tu- govali so vsi, posebno pa šolska mladina je bila neutolažljiva. Tovariši so mu zapeli dve žalostinki, pred hišo in na grobu, v cerkvi pa Jareninski pevci in pevke ganljiv BBequiem'<. V slovo mu je govoril iz prižnice gospod kapucin P. Benko Ciri6 in v vznesenih besedah očrtal vzorno življenje in delovanje rajnkega. Ob odprtem grobu pa je imenitno govoril tov. nadučitelj Avguštin Požegar. Prav je trdil govomik, ko je poudarjal v svojem govoru: »Postoj človek, ki prideš na to mesto in pomisli, da stojiš na zemlji, ki krije junaka v najboljšem pomenu besede". 0 blagopokojniku pač veljajo pesnikove besede: BPosve5en je kraj in sveto je mesto, kjer je on bival, koder je hodil in deloval. Z visokim spoštovanjem se bo še dolgo, dolgo imenovalo njegovo ime." Dragi Ivan! Neznosen je udarec, ki ga nam je zadala kruta usoda, ker Te je prerano iztrgala iz naše sredine. A tolaži nas zavest, da je tako hotel Vsemožni, brez katerega vednosti ne pade niti las z glave. Ti nisi prejel od zemljauov onega plačila, ki si ga zaslužil, prejel si ga pa gotovo od nebeškega Očeta. Tvoj spomin pa ostaae nam neizbrisljiv, Tvoji nazori bodo naši voditelji po tej trnjevi zemeljski poti, dokler se ne združimo v večno mladem nebeškem domu. J. Č.