Slovenski cerkveni časopis. > |u» I" Sabolo 19. Velhif/u .serpa itn IHIH. Pol prot iiobesara. (Iz nemškima.) oznate «lom? na zemlji ne leži, Od kterga bridko serce govori, Kjer vtihnc mil' glas, .solze ne teko. In dobri srečo, slabi moč dobo? Poznate ga? Le nanj Mi m i.-1 i m o ve* čas sedanj! Poznate pot? je ternjeva stezi; Naprej ni moč. skerbi popotnika; Spodtakne se, pogleda v prahu gor: Okrajšaj. Oče! tek, omagam skor! Poznate jo ? ta gre Tjc gor, kjer upa \se serce. Poznate ga. prijatel je r. nebes. Človfšk otrok, in več še. Bog je res; Naprej je šel on ternjevo stezo. Popotnikam perbtopi milostvo. Poznate ga? le ta Prot nebu srečno nas pelja. Hicinger. Kratki premisliki iz s. evangelija za deseto nedeljo po bin-k usti It. (Luk. 18, 9—14.) Ponižnost je podstava in podslomba prave pravičnosti ali pobožnosti, prevzetnost pa spači in izpridi nar lepši dobre dela, ter jim vso vrednost vzame; zato Bog ponižniga usmiljeno sprejme, prev-zetniga pa zaverže. To resnico nam Jezus lepo poočiti v priliki od prevzetniga farizeja in ponižniga čolnarja, ki sta šla v tempel molit. Farizeji so bili o časih Jezusovih tisti Judje, kteri so hotli bolj popdlnama biti, in postavo bolj na tanko spol-novati, pa so se tudi po obleki, hoji, in po drugim unajnim vedenji od družili zlo razločili. Priprosto ljudstvo jih je zato posebno v časti imelo. Čolnarji pa so bili tisti ljudje, kteri so rimskiga cesarja davke pobirali, in so v tej službi velikokrat tudi več jemali, kakor jim je šlo. Judje jih zato niso nič kaj radi vidili, in so jih, posebno Farizeji, očitne grešnike imenovali. »Sla sta tedej molit. Farizej se je ustopil in molil: .,0 Bog, zalivalim te, de nisim tak, kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešestniki. ali kakor un čolnar. Jez se dvakrat na teden postim, in dajem desetino od vsiga, kar imam.*" - Ta farizej je podoba trojnih ljudi, kteri se sami sebi pravični zde, pa vender niso pravični, namreč: moti r i j a n o v , p o s v e t n j a k o v in hi n a v c o v. Pervi razpol ljudi, ki se sami sebi pravični zde, so modrijani, to so tisti, kteri se sami na se zanašajo, Boga pa, kakor mislijo, ne potrebujejo ne zavolj potrebniga razsvetljenja, ne zavolj pomočik dobrim delani. Farizeji so postavo Mojzesovo po svoji glavi razkladali, ji odjemali in pristavljali kolikor se jim je po njih modrosti potrebno zdelo; Jezusove nauke pa so popolnama zavergli. i .mu modrijan: današnjih dni ne porajtaio »ic na božje, ne na cerkvene zapovedi, temuč vse, kar je k pravičnosti treba, sami iz svoje glave nar bolj vedo; oni več vedo, in vse bolj umejo, kakor katolška cerkev, kakor duhovni učeniki. Zato jim ni mar ne za keršanske nauke, ne za pridige, ker menijo, de je to le z;: otroke in za neumne ljudi. K pravi pobožnosti, menijo, jim tudi ni treba božje pomoči, ker imajo sami dosti dušne moči in spoštovanja do pravice, de lahko spošteno in pravično žive. Zato njim ni treba molitve: vsa njih molitev je molitev uniga farizeja: -Bodi ga Bog zalivaljeti. de nisim tak, kakoršni so drugi: nisim še nikogar ubil, nikogar goljfal, pa tudi nisim nčitin prešestiiik. kakor so drugi." Xa kmetih sicer tacili modrijanov ni lahko najti, pa toliko več jih je v vikšili stanovih: dobro je vender, de jih priprost človek spozna. de se jih ve varovati in ogibati, ker si tako zlo prizadevajo tudi priprostiga kmeta svoje modrosti naučiti. Drugi razpol na videz pravičnih ljudi obstoji iz takih Kristijanov, kteri vere sicer ne zaveržejo, pa vender, ker so preveč posvetni prave keršanske pravičnosti v sercu ne poznajo, temne menijo, de je poverhna in unajna pravičnost zadostna, in mislijo, de se grehi in napake dajo z unajnimi, popostavnimi dobrimi deli pokriti in izgovoriti. Njih vest še ni popolnama zadušena, tode izgovarjajo svojo grehe z človeško slabostjo, z nerodnostmi drugih ljudi, z milostjo božjo, potolažujejo svojo hudo vest z obetanjem poholjšanja; posebno pa se tolažijo in timirujcjo s svojimi dobrimi deli, ker si mislijo, de tudi veliko dobriga store. Kakor un farizej , ki je Bogu našteval svoje posebne dobre dela: ..se postim dvakrat vsak teden, dajem desetino od vsiga, kar imam." tako tudi taki kristijanje mislijo sami pri sebi: sej vsak dan kaj molim, sej se postim, ka dar je zapovedano, sej tudi kaj ubogajme dam. hodim v cerkev k maši, in vsako leto grem k spovedi. in tako daljej. Tako naštevajo tudi taki kristijanje svoje dobre dela pred svojo vestjo, in jo tako. kar je mogoče, potolažijo; so veseli in brez skcrbi pri vsili svojih grehih, kterih nočejo zapustiti, so brez skcrbi, ker menijo, de so dosti pravični in pobožni. Takih farizejev, to je sam pred seboj pravičnih kristijanov se nikjer ne manka, noben stan ni brez njih. Ile bi pač pomislili taki kristijanje besede svetiga pisma: ..Kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali, ker ni tisti poterjen (pred Bogam), kteri se sam priporočuje, ampak kteriga Bog priporoči.**-— ..\e, kdor meni pravi gospod, gospod, bo prišel \ nebeško kraljestvo, ampak, kdor stori voljo mojiga nebeškiga Očeta, tisti bo prišel v nebeško kraljestvo." — -Kdor pa vso postavo dopolnujc, pa se v enim pregreši, je postal vsili kriv.u Tretji razpol dozdevno pravičnih, je razpol li i na ve o v. Iludič nikoli ne praznuje, in si pri tistih, kteri žele bolj popolnama živeti, nar več prizadene , de bi jih z prevzetnostjo preslepil. in jih tudi res veliko zapelje. Od prevzetnosti preslepljene duše kersansko popolnost in pohožnost v unajno djanjc, v posebne molitve, poste in druge spokorne dela stavijo, in se tako same sebi bogaboječe in dosti popolnama zde, desiravno njih serce hudobnih želj in pregrešnih namenov ni prazno: manka jim posebno prave, čiste ljubezni do Boga in potrebne ponižnosti, brez ktere nihče ne more Bogu dopasti, in zato rade svoje dobre dela, svojo pobožnost pred svetam kažejo, in pogosto druge ljudi ponižujejo in zaničujejo. Farizeji so, kakor nam je iz svetiga evangelija znano, na posebne unajne in očitne dobre drla veliko šteli, so se postili, de seje vanje vidilo. so ubogajme dajali. so molili, de je bilo čuda, t ode vse to le kar je bilo mogoče očitno, de bi jih bili ljudje \ idili in hvalili. Jezus je pa njih dobre dela zavergel . ker so jih le iz zgol ljubezni do samih sebe. iz hinavšine delali, jih je imenoval olišpanc in pobeljene grobe, kteri so od zunaj svetli in lepi. od znotraj pa polni gnusobe, jih je imenoval hinavce, kteri niušice in komarjepreccjajo, kameli' pa požirajo. Kristjan, takih farizejev ne sme posnemati, se mora varovali, de ne bo tak, kakor so tisti, kteri le slove, kako so pobožni in sveti, kteri veliko, pa kar je mogoče očitno, molijo, radi pravijo koliko se postijo, ter se na vso moč sveto derže, prave ljub ezni do lastnig.i zatajevanja, poterpežljivosti v terplenji je pa le malo viditi in poznati nad njimi. Takim je pač rečeno, kar je Jezus farizejem rekel: -Hinavci,4* prav je prerokval Izaija od vas, rekoč: rTo ljudstvo me z žnabli časti, njih serce je pa daleč od mene." V resnici lep zgled prave pobožnost i in pravičnosti nam je ponižni čolnar, ki je tudi v tcmpelnu molil. ..On je od daleč stal,- pravi Jezus, si ni upal svojih oči povzdigniti, je na svoje persi terkal, rekoč: ..Bodi, Bog, milostljiv meni. ubogimi! grešniku-. Prava pobožnost je ponižna . le od daleč stoji, in želi skrita ostati, kakor ta čolnar. On se ni hvalil z dobrimi deli, ni družili ljudi zaničeval. je le sani na sebe mislil, ni mislil druziga, kakor de je grešnik in nevredin božje milosti in ljubezni. Terkal je na svoje serce, iz kteriga prava čednost, če je pa hudobno, tudi vse hudo izvira, in je s tem na znanje dajal, de se grešnika, kazni in tepenja vredniga spozna. Posnemaj, kristjan, tega čolnarja, spoznaj svojo slabost, svoje grehe, in tvoja ved na molitev bodi: ..Bog, bodi milostljiv meni ubogimu grešniku.- Potočnik. Svete navade in opravila katoliške cerkve. Sjti>al Peter Hicinger. < Dalje.) 4. Kaj gre k s. cerkvenim o pravil a m in n a v a d a m. De se s. maša. s. zakramenti in drugo kar je v službo božjo prav opravlja, je mnogotero potreba. a) So služabniki cerkve v to postavljeni. Svetili opravil nima nobeden oblasti obhajati, razun kdor je od Kristusa v to odločen in od cerkv e posvečen : to so škofji in mašniki. Nje zadene. kar je Jezus aposteljnam rekel: ,,Kakor je Oče mene poslal, jest vas pošljem. Prejmite s. Duha; kterim hote grehe odpustili, so jim odpušcni'\ Tudi od njih velja, kar je per zadnji večerji ukazal: To storite v moj spomin4*. Ali kar je poslednjič pred svojim vnebohodam rekel: Učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in s. Duha1-. Le nektere reči smejo tudi taki opraviti, ki niso duhovskiga stanu, postavim streči per cerkvenih opravilih, s. kerst v sili podeliti. — Razločik je vonder ta pomniti , de nima vsak mašnik do vsili svetili opravil oblasti: zakrament s. birme in mašnikoviga posver čevanja in več žegnov le škofji zamorejo opraviti. To je po volji Jezusa Kristusa, po zgledu apostelj-nov in po posebnih cerkvenih postavah. A) Posebno oblaeilo je mašnikam per s. opravilih zapovedano, že aposteljni so se per ob-hajanji božjih skrivnost bolj posebne, bolj lepe oprave poslužili, časama je prišlo zdajnjc oblačilo cerkvenih služabnikov v navado. Cerkveno oblačilo ni samo za lepote in spodobnosti, ampak tudi za lepiga pomena voljo: kakor je že tudi v starim testamentu bilo. Narejene so nekaj iz platna, nekaj iz volnatc ali svilnate (zidane) robe; tudi z zlatarn ali srebram olepšane. Med to opravo božjih služabnikov se šteje: t al ar, dolgo temno oblačilo, ki sploh spodobno dcržanjc duhovšine na znanje daje; h u mer al, bela ruta čez pleča, ki pomeni pokrivalo zoper napade pcklenskiga sovražnika; veči in manjši bela srajca, alba ali korrok, ki pokaže stan neomadežvane vesti, s kterim se morajo duhovni svetim rečem bližati: cingulum. prc-pasnica, ki v spomin kliče čistost in berzdanje mes-niga poželjenja: m a ni pel na levi roki je kakor perročna brisača zastran zgrcvanih solz. ki jih pomeni: štola, širok rob za vratam in po životu doli, pokaže oblačilo božje gnade: kazula ali mašili plajš pomeni jarm Kristusov, jarni božje postave, kteriga ima vsak kristjan, zlasti pa namestnik Gospodov nositi: d a! m a t i k a ali o b 1 a č i 1 o levit o v je znamnje veselja in pravičnosti: piti vi a I ali veliki plajš per večernicah iu procesijah, je sploh znamnje hrambe pred vsim hudim. Duhovskc oblačila so pa tudi podoba oprave Kristusove v njegovim terpljenji, podoba beliga oblačila, vezi ali štri-kov, rudečiga plajša in butare križa. — Per cerkvenih oblačilih so pa tudi razne farbe v postavi. ktere imajo vsaka svoj čas in svoj pomen. H e I a je znamnje veselja in časti, nedolžnosti in čistosti: služi tedej o praznikih veselih in častitih skrivnost Gospodovih, ob godeh Marije Device, angelov, spo-znovavcov in devic, per zakramentih s. kersta h koncu, s. birme, s. rešnjiga Telesa, mašnikoviga posvečevanja in zakona. Itudcča pomeni ognjeno moč s. Duha, prelito kri Jezusa in marternikov; služi tedej ob teh spominih. Višnjeva ali plava je podoba žalosti in pokore, pohlevnih prošinj; tedej služi adventni in postni čas, per zakramentih s. kersta, s. pokore in poslednjiga olja per procesijah križeviga tedna in per več žegnih. Zelena pokaže upanje (kakor zeleno drevo obeta sad), in služi med letam. Čcrna je podoba smerti, služi tedej v spomin Jezusove smerti, kakor tudi ob spominih za mertve. — Cerkvene oblačila morajo biti večidel blagoslovljene (žegnane). c) Poseben kraj se za svete opravila tirja. Kraj, kjer se svete reči obhajajo, mora večidel posebej v to odločen in posvečen biti; le s. kerst v sili, s. zakramenti per bolnikih in nekteri žegni se drugej smejo opraviti, vonder na spodobnim in v to perprovljenim kraji. Že Izraelci so imeli sveti šotor v pušavi in potem v Jeruzalemu tempelj. Kraj, ki je v božjo službo perpravljen in posvečen, se imenuje cerkev, božja hiša, Gospodov tempelj; in ako je majhin se mu pravi kapela. Cerkve sploh bolj prostorne in visoke zidanja. so podoba nebes— kiga domu. božjiga sedeža; njih visoki turni kakor velik perst kažejo naravnost protsvetimu raju. Allarji v cerkvah so podoba mize od zadnje večerje, in kamnitniga groba Kristusoviga: na nje sedevajo darovi vernih, na nje se položi presveto telo Go-spodovo, in postavi kelih njegove predrage kervi; svetinje ali ostanki Svetnikov v njih vzidani kažejo našo zvezo z nebeškimi prebivavci. Ileli p črti, z kte rimi mora altfir pregernjen biti, pomenijo sploh čednost, ncomadcz\anost kraja, in posebej tiste platna . v kterih je bilo telo Gospodovo v grob djano. Sveta b r i t k a m a r t r a (krucifiks) je znamnje kri-žaniga Jezusa in njegoviga zasluženja. Sveče iu lampe goreče so podoba Kristusa, ki je prava luč sveta, in tudi vernih, ki imajo kakor luč svetiti. Kar je druge lepotije v cerkvi, podob, ban-der in taciga, nekaj božjo hišo zalša. nekaj vernim svete reči v spomin kliče. Pr iz niča ali k a n-celj služi k oznanovanju božje besede: kerstni kamen in spoved niča pa sta pcrpravljcna za zakrament s. kersta in s. pokore. Zvonovi in manjši zvončki pa so kakor nebeški glasovi, ki verne k božjim rečem vabijo, in jim svete skrivnosti oznaiiujcjo. d) Pravi čas je tudi v oziru imeti per cer-kvenih opravilih, \ekaj svete reči že same na sebi svoj permerjeni čas tirja jo, nekaj ga cerkvene postave ukazujejo. Skrivnosti rojstva, smerti in vstajenja našiga Zvcličarja obhajati je pač nar bolj perstojno ob tistim času, kterim so se godile; godove Svetnikov praznovati gre nar bolj tiste dni, ko so z sveta šli v nebeško kraljestvo. Posebne prošnje se gode ob času potrebe, kakor zalivale po prejetih dobrotah. Nekteri žegni iu zakramenti se dele, ktero uro kdo želi ali potrebuje: posve-čenje mašnikov in več žegnov ima svoj odločeni čas v začetku ali v sredi s. maše: s. maša celo se sme le o dopoldanjih urah opraviti. Pridige so zapovedane ob nedeljih in praznikih: več žegnov cerkvenih reči ima svoje gotove dni, postavim sveče, kerstna voda, svete olja : spoved in obhajilo se tirja zlasti velikonočni čas. CKonec na>lč0 ljudi, kteri so katolcani zunaj 490 Judov in nekaj iz ptujiga ije vseljenih uradnikov . ki so Protestanti. Scdajni deželni gospodar je firšt Kari Anton . in njegov nar starej sin Kari Anton seje v I. I KM oženil s Itadensko prin-ce/.nju Jozclo Frideriko, ki je bila v luterški veri rojena in se je v I. 1S46 ravno veliki teden h katolški veri Nprcobernila. 6. II a d e n, veliko vojvodstvo, šteje do 990.000 katolčanov, 400.000 Luteranov in Kalvincov, ki so se v I. 1821 zedinili, 2000 družili krivovereov in 25.000 Judov. Tez vse katolčanc in tudi čez une obeh kneštev Hohenzollern je postavljen en sam pastir, namreč veliki škof v Freiburgu , zdaj gospod llermann Vikari. — Veliki vojvoda ima svoj sedež v inestu Karlsruhe in je s svojo hišo luterške v ere. Ta lepa deržava je bila do leta 1801 še majhna, ali v tim letu in še bolj v I. 1805 seje za več kakor dvakrat toliko narastla: ker so Konštan-ska, liasclška in Mrasburgiška škofija vse svoje nemške posestva ji mogle prepustiti, ravno to seje zgodilo z veliko bogatimi opatijami in Avstriani so ji mogli prepustiti dežele Hreisgau, Ortenau i. t. d. V tej deržavi je kra j Sv. lllaž, nekdaj sloveča opatija. Velika in krasna cerkev, nar lepšim na Nemškim peršteta. je bila v 10 letih od opata Martina I 7S3 z v elikim trudam ondi dodelana . obilnost marmorja, 9 altarjev in visoka kupla so jo povzdigovale. Ali nje in slavniga kloštra ni več. vi. 1806 je bila overžena . mnoge predivne mašinc ropočejo zdaj v velikih poslopjih nekdajniga kloštra in v pravo znamnjc sedajniga časa. ki le minljivo iše. so postali fabrika uni prostori, kjer ste nekdaj pobož-nost in učenost svoj sedež imele. — Tukaj je mesto Konštanc od 6. stoletja do I. IS17 škofijski sedež. Tukaj je bil od I. 1414 -141K obhajan velik cerkveni zbor, v kterim je bilo žalostnimi! razpertju v cerkv i — bili so namreč takrat trije papeži — konc storjen in češka krivo-vcrca Janez llus in llieronim Pražki. ker nista hotla svojih zmot popustiti, živa sožgana. Papež Janez XXIII. z 22 kardinali, cesar Sigismund. 26 knezov. 140 grofov. II patriarhi. 20 velikih škofov. 92 škofov. 124 opatov, do 500 klošterskih prednikov in dohtarjev, čez 2000 mašnikov z veliko druzimi služabniki i. t. d. je bilo tam zbranih. V Freiburgu . kjer je sedež velike škofije . je slav na cerkev Munster že v I. 1 122 I 152 zidana in katolško vseučeliše ( L niversitat). Tukaj uče zdaj sloveči možje katolške učenosti, postav im Janez llirschcr. Staudcnmaicr, Buss, Maier: v letih 1780 1805 pa so tukaj sosebno cvctli zaumeni Febro-nija: njim in poznejšim učenikam Hcuhlin -3Icl-deg in Schrciber, ki sta oba od katolške vere odpadla in se oženila, in zgodovinskimi! pisavcu liot-tek . ki je tukaj učil in umeri, kakor tudi popolna-ma pomankanjii kloštrov na Badcnskim, ktere je vladarstvo vse odpravilo, in majhni oblasti, ki jo je deželno vladarstvo velikimu škofu prepustilo, je kakor na AVurtcmbergiškim perpisati, dc ima bolj stara duhov sina v Katlnu dosti slabiga duha. kteriga zlasti neki Konštanski fajmošter Kuencer nar glasneje razodeva ! — V tej dcržavi so toplice Baden-Badcn, kjer so nar veči igre (Hazardspiele) odperte. Dosti ljudi, ki so v tim peklu na zemlji ob vse prišli, seje že tam itsmerlilo, in goreči katolški baron Andlav jc dozdej zapstonj v deržavnib zborih vladarstvo opominjal , de naj tiga več ne terpi. 7. Ilcssen-Darmstadt, veliko vojvodstvo, ima 212.000 katolčanov, 611.000 Protestantov in 22.000 Judov. Veliki vojvoda, zdaj Ludvik III., je luterškc včre. Katolčane vlada l škof, zdaj Leopold Kaiser v mestu 3Iajnc. Tudi ta dcržava je še le v francozkih preku-cijali tako izrastla. V Majncu je bila poprej slavna velika škofija, ki je čez veliko sveta tudi deželno oblast imela. Majncski veliki škofje so kronali rimsko-nemškc cesarje v Krankfurtu. Ali v 1. 1H02 je Napoleon vse kloštre in štiftenge overgel in vse du-hovsko premoženje vzel. Božja služba, poprej tako imenitna in veličastna, je postala nar bolj uboga: cerkve so bile v magaeinc i. t. d. obernjene. njih premoženje po-trateno: vera je oslabela in razujdauost odperto pot dobila. Slari veliki škof Friderik Erthal je zgubil svojo deržavo in umeri 1802 v Ašafenburgu. Zdaj je poterdil papež Pij VII. za škofa Jožefa Kolmar, kteri je vernim Majncske škofije nc-pozabljiv. Ta je celil po moči rane, ki so jih bile vojske Majncski cerkvi storile, in bil vsini svojim goreč pridigar noter do svoje smerti v I. 1818. Nar veči dobroto pa je bil ta goreč veliki pastir svojim Vernim storil s duhovšnico (Seminar), kjer so se bogoslovci ne samo potrebnih vednost ampak tudi prave pobožnosti učili: vanjo namreč je bil poklical za nčcnika slavuiga in per nekdajnjih Jezuitih v SStrasburgu izobraženiga Leopolda Liebermann, kteri je od I. 1802—1823 verno, pastirstvo iu cerkveno pravico učil. Koliko žlahtniga semena je ta pobožen in učen mož v serca svojih učencov vložil, nam pričajo ne samo mnoge bukve, ki jih je bil na svitlo dal. ampak tudi mnogi goreči dušni pastirji na Nemškim , kteri še današnji dan Liebermannu hvaležno pcrpisujejo živo spoznanje svojiga težkiga poklica in svoje vredno obnašanje v njem. Ali ta tako lepo cveteča šola za bogoslovce (TheologenJ je bila na povelje deželniga in več del j luterškiga vladarstva v I. 1829 iz katolškiga mesta Maj ne prestavljena v večdel luterško mesto Gicsscn . kjer je vseučeliše. Tukaj morajo bogoslovci odločeni od svojiga škofa v hišah gospodarjev, ki so večdel luterani. kakor drugi študentje prebivati. Med njih učeniki je tam te leta slovil gospod Gašper Hiffel: pa ker je on v svojih natisnjenih zgodbah prav pokazal. koliko liu-dobniga serca in kak zapeljivec je bil Luter, ga je vladarstvo. brez de bi bil zamogcl škof kaj poma- gati , od službe (profesure) odstavilo. Tako tedaj tudi tukaj katolškim gorečim duliovnani ne manka ternja. 8. Hcssen-Homburg ima do 3000 katolčanov, 16.000 Kalvineov in 6000 Lutcranov. Deželni gospodar tukaj je Landgraf Gustav, tudi av-strianski general in kalvinskc vere. Tudi v Honi-burgu so take škodljive igre kakor v Badcn-Badnii. 9. Hesscn-Kassel ali Kur lic s sen ima 120.000 katolčanov, 635.500 Kalvineov in Lute-ranov in 9500 Judov. Deželni gospodar, kurliršt \Vilhelm II. je Kal-vinc. — Za katolčaneje I škofija v mestu Kulda. Vlan-sko zimo jc škof Leonard Pfaff umeri. no\napravijo . de bi gospod Koett fajmošter v Kasclnii utegnil njegov nastopnik biti. — V Fuldajski sko-fijski cerkvi počiva truplo sv. Bonifacija. aposteljna Nemcov. kteri je bil v I. 716 iz Angležkiga kakor misiouar na Nemško prišel, v 1. 751 ga je papež Ca barija za Mogunškiga (Majncskiga) velikiga škofa poterdil. Bonifac je sv. evangeli pridigval po Bavarskim. v Turingii in po Frižkim, vi. 723 jc prišel med I lese in jih kerstil veliko tavžent: scrcno je posekal v Gcismaru velik hrast, kjer so neverni Nemci svojiga vcliciga malika častili, in sklenil svoje sv. živlcnjc v I. 755 na Frižkim kakor marternik. kjer so bili neverniki njega in 52 družili kristjanov ubili. (I)aljc nasleJje.) Versta ljubljanskih škofov. lšpi>al Peter llicinger. i i Dalje.» I. Žiga žlahtni Lamberg je bil krajn*kiga rodii iz imenitne hiše. Popred je bil fajmošter \ »smartniin preti Krajnjem, potem kaplan in vbogaj-metlajavcc per cesarji Frideriku III. na Dunaji. Ko je ta cesar Ljubljansko škofijo ustanovil, je Lam-berga perviga škofa noviga sedeža imenoval: in papež Pij II., ki mu jc bil še na cesarskim dvoru prijatcl. ga je tutli poterdil 7. Božnicveta 1463. ,skof Žiga je vonder tlolgo imel opraviti, preden je v mirili vžitik Gornjiga gratla prišel: nasprot mu je pa cesar še marsikterc pravice verli poprejšniga dodelil. Kakor dober pastir je svojo cetlo dobro oskerboval, vse ga je rado imelo, prot cerkvam je bil prav tlobrotlelin, in opravila svoje službe je prav pobožno obhajal. Po njegovim zgledu iu svetu je tutli cela Lamberška rodovina cerkvam veliko dobriga storila. — Tisti čas so Turki pervikrat na K raj ns ko planili, in z tem tutli tlruge dežele v strah perpravili: papež iu cesar sta si veliko perzadela. kristijanc zoper divjiga sovražnika svete vere \ zdi-gniti. Meti drugimi je bil Ljubljanski škof Žiga otl papeževiga poslanca Hudolfa. La\antin>kiga škofa. v to odločen . križcvo vojsko zoper Turke oznano-vati. 1'nmankanjc edinosti med nemškimi knezi, mehkužno/iv Ijenje in še drugi vzroki so storili, de se je hramba zoper nekeršanske trope le slabo naprav-Ijala. škof Žiga je sebi zročcno cerkev 27 let lepo \ ladal. iu je umeri v Ljubljani I. 14S8: pokopan jo bil v škofijski cerkvi. Krištof Havbar je bil tudi žlahtniga krajn>kiga rodu. Ko je na Dunaji še v šolah bil. ga jr cesar že v škofa odločil, ker je zraven bla-gor.olniga slami lepe dušne lastnosti nad seboj kazal. Zato je pa tudi škofijski stol več let prazin stal. dokler ni papež Aleksander VI. v letu 1493 do\niif. de bi bil izvoljeni z '-£2 letini masnik in z ledni skof posvečen : v tem času je blezo Pulski skof Juri žlahtni Kirhberg, duhovskc opravila v Ljubljani oskcrhoval. Ko je škof Krištof sam visi p»*i:r*ko službo I. 1497 nastopil, je precej po «•! ;h:i razumnosti in modrosti, ki mu je bila od Koga dana. zaeel za svojo škofijo skcrhcti: cerkveno po-ses'\.» je iskal ugotoviti in zavarovati: perdobil je k skofij>kim prihodkam Krajnsko in Slovcnograško. za korarje pa Dohljansko faro: zidal je škofov dvor \ Ljubljani, Gornji grad povečal, več cerkev iz noviga postavil ali saj ozalšal: šel je v opravilih svoje škofije I. 1504 tudi v Rim. Od I. 1509 je tudi N kovsko škofijo in Admonški klošter oskcrhoval. Zraven tega je bil od cesarjev Maksimilijana I. iu Ferdinanda I. večkrat v druge dežele po važni!« opravilih poslan, in cesarski namestnik na Krajn->kim in pozneji na Ounaji postavljen, tako de je \ee easa od svojiga sedeža preč mogel biti: zastran tega pa vonder svojiga višiga poklica, skerbi sa svojo četlo. ni zamudil. Svoje dni mu v vsili Nemških deželah skorej ni bilo enaciga . kar pridnost in modrost zadene. Cesar ga je tudi zato I. 1533 z imenam kneza (firšta) počastil, kteri častni perimik so skorej vsi njegovi nasledniki na Ljubljanskim pastirskim stolu do zdaj imeli. Škof Krištof je I. 1530 na Ounaji umeri, in bil v Gornjim gradu zakopan. 3. F r a n c K a c i a n a r, baron Kacenštajnski, jo bil tudi krajnske rodivine. On je bil pred korar v Pasa\ i na Bavarskim in prost v Gospesveti na Koroškim, še ko je škof Krištof živel, mu je bil kakor škof pomagavec na stran dan, iu je bil potem njegov nastopuik. Njemu ni vse tako po sreči slo kakor njegovimi! predniku: tudi ni toliko let v visoki pastirki službi živel. Tudi je v njegovim času prišla Luteranska vera na Krajnsko. Pervi je začel to krivo vero Primaž Trubar, Ljubljanski korar, v škofijski cerkvi 1. 1531 učiti. Ko je bilo to škofu Francu (ki je bil takrat še namestnik Krištofov) povedano, mu je službo odrekel, in pridigvanje prepovedal. On se pa ni dal tako kmalo ustaviti: še le je tako daleč posilil, de so mu deželni stanovi v letu 1532 Špitalsko cerkev (kjer je zdaj kresija) dopustili. Tu je spet začel poprejšnjo naprej gnati, namreč Lutersko učiti, in veliko žlaht-nikov in mestnjanov ga je poslušalo; dosti jih je tudi od katolške vere odvernil. Ce ravno si je škof Franc per deželnih stanovih in per Cesarji veliko perzadel, Trubarja odpraviti, in je tudi cesarsko povelje zatostran iz Dunaja prišlo: je vonder vse to brez sadii bilo, ker so se deželni stanovi že zlo nove vere poprijeti. in za Trubarja poganjali. Trubar je bil vonder z tem iz Ljubljane odpravljen, de je bil vil like j na faro prestavljen narpred v Loko, potem v Laško na Štajerskim, in v Radeče: pa je bil povsod zopet pregnan. Ločitev v veri je veliko prepirov med katolčani in Luterani rodila, in vedne pritožbe so šle do cesarja. Med tem je škof Franc umeri I. 1544, in je bil v Gornjim gradu zakopan. 4. F r ban Tekst ur je bil iz Krasa doma. Popred je bil fajmošter v Bruku na štajerskim, potem kaplan, pridigar in spovednik per cesarji Ferdinandu I. na Dunaj i: Ljubljanski škofje postal I. 1544. Kakor škof je on znal prav varčno živeti, de je zamogel poravnati, kar je bilo škofijsko posestvo zadolženo. Luteranska kriva vera je zdaj daljej krog sebe segala: škof Urban pa jo je hudo preganjal, in je zategavoljo večkrat per cesarji tožil. Po cesarskim povelji bi bil Trubar, ki jo bil takrat fajmošter v Šent-Jerneji na Doli nskim, imel vjet biti: pa je skrivaj na Nemce ubežal. kjer je potem v več mestih pridigar bil. Tudi Pavi Vinar, drugi korar, ki je k Luterstvu prestopil, je mogel deželo zapustiti. Daljej je škof I rban cesarju Karlnu V. pergovoril, de je očete družtva Jezusoviga (Jezuite) na Dunaj poklical. Ta duhovni red je bil ravno tisti čas od s. Ignacija Lojolskiga postavljen, in je postal posebna podpora katolške vere: zato je bil in je še vselej od krivovereov sovražen. Z Trubarjem pa iz krajnske dežele ni bila tudi zmota izgnana, ker je bil druga pridigarja namesi sebe tukej pustil, Janeza šererja in Jurja Jerešica, ki so mu tudi Kobila rekli, tudi so deželni luterški stanovi cesarja bolj in bolj naganjali, jim prostost za svojo vero dopustiti, kar jim ni bilo popolnaina odrečeno; cesarja so namreč vojske stiskale, de ni vselej z vso ojstrostjo ravnati mogel. Tako se je nova vera po vsi deželi bolj in bolj razširjala, zlasti med žlahtniki. Goreči škof to vidifi, začne sam zoper Luteranske zmote pridigvati; posebno seje to zgodilo v Krajnji v farni cerkvi, kjer je skerbni pastir obilno zbranimu ljudstvu v slovenskim jeziku z veliko resnobo od eniga hleva in eniga pastirja govoril, in vse opominjal, to verovati, kar so njih predniki toliko sto let verovali, in ne se dati vza-peljanje tistim gospodam, ki so od prave katolške vere odpadli. Za vsi g a svojiga prizadevanja voljo pravo vero ohraniti, je bil vneti škof Urban pa tudi od krivovereov sovražen, in je tudi po njih posebni zvijaei z sveta šel. Ko je namreč od cesarja poslan se v Dona veri i na Bavarskim mudil, so njegovi pre-ganjavci zimski čas nalaš po noči v njegovim stanovanji kamnitne gredi (štenge) z vodo polivali, de so bile bolj polzke: ko drugi dan škof vunkej gre, mu je noga spodletela, de je padel, in si vrat zlomil. To je bilo leta 155K Tam v Uonaverti je bil tudi pokopan. »Dalje nasledje.) Kaj de imajo božji prijatli od sveta pričakovati. Resnična •»-sebno čast. de so čisti katolčani in svoji ccrkvi iz serca vdani. -— Ali poslušajte, kaj se v Frankforiu godi. Le zavoljo obljub, de se bojo tam poslanci pomenili od reči, ki zadevajo povišanje ča^niga prida (materialnih interesov) vsih v nemško zavezo pcrpisaniii deržav, ste tudi vi tje svoje može poslali. Tudi je gospod lir. Merk v ljubljanskih nemških novicah od Alaliga travna t. I. vas učil. ja ne noheniga duhovna za Frankfort voliti: ubogali ste ta dohtarski svet in le deželske može \ Frankfort poslali. — Kaj pa tam ti dozdaj delajo? Vamesti de hi sc pomenkovali od kupčijskih in dinarskih zadev, od enake mere in vage za vse nemške deržave, kakor so obetali, je c. k. dvorni tajnik (llofsckrctar ) Maksimilian (»ricncr is Koroškima. ki so ga siajcrci v Frankfort poslali, uii mesce vc-likiinii iicmškimii narod nitmi zboru perporočil sker-beti. dr bi k a I o Is k i m ni a s n i k ;i ni p e r p u š c n o bilo. v zakon stopiti! Nič manj kakor 110 po-s|;»iifov jr (»ririierju prav dalo in njegovo sveto-vhitijo podpisalo! — l)r sta mrd tirni 110 Suzrlka in U. I i hi ni. ki sta od katolškr vere odpadla in Kongrana postala: — dr jr dalje med podpisanimi vrlik zaničrvavre krršanske vrrr Kug«' iz Sakson-skiga in Višer iz Tibinge, več protestanških pastorjev in družili Protestantov,- ni nič čudniga. ravno l;iko i udi ne, dr sta mrd timi 110 dva ka-tolska duhovna Kneneer iz Konštanra in Sprislrr iz Sigmaringe, zakaj zr dolgo pravijo nrmškr ccr-kvrnr novirr, kakšna volkova de sta! Ali med timi zalimi podpisanimi jr tudi (»ustav sreiner, profesor pravdn^lostva v \rmškim (iradru: jr Somaruga, >in poprejšniga ministra: — mrd timi 110 podpisanimi so ( kakor avgustanske poštne novice pišejo) poslušajte! grajšinjak grof Anton Al. Aucr-sperg. ki so ga iz Ljubljane: Anton Lašan, e. k. kresijski komisar, ki so ga iz Novigamesta. in vi-trz Kari (iold, ki so ga iz Postojne tje poslali! Krr so oni to storili, lahko vsak spozna, kako piš-kav i zaiiineni od katolške cerkve v njih prebivajo, kako niaio od cerkvenih postav umejo in kolika I ju— bezen do keršansko-katolške vere, v kteri so ro-jeiti. v njih sercih tli!! — Tako so vam , katolški Slovnici! ti trije poslanci v Frankfortu in po celi Evropi res slabo čast skazali in oni vlečejo za svoje sr je v Fraukfortu dobro plačilo iz cesarske denarnice . ktero tudi vi z svojimi davki napolnovati morate. To de zdaj so časi, v kterih se misli ra-zodrvajo iz mnogih sere. (Luk. 2. 35). Več tih I lO poslancov . ki so bili v (»ricnerjev rog zatrobili, jr potlej svojo besedo nazaj vzelo, upajmo to tudi od unili iz Krajnskiga tje poslanih mož. It c s n i c k i. Njih c. k. veličanstva Cesar in Cesarica so se K i. m. iz liišpruka na Dunaj podali. Solze so jim po iieih tekle, ko so se od zvestih in dobrih Tirol-cov poslovili. - Prcsvitla cesarica Maria Ana so sr iz koeije veliko ljudem roko podali in večkrat rekli: ...Molite za me, molite za nas.- — .Njih e. k. visokost nadvojvoduja Zofia (zrna princa Franca Karlna) se je s svojima dvema mlajšima si nama eu malo prej na pot podala, de je tudi božjo pot (»rorgrn-brrg. k jrr sr žalostna Mati božja časti, obiskala, in si od 31 a rije device, pomočnice kristjanov, moč prosila. Iti. dan t. m. so presvitli Cesar in Cesarica spet na Dunaj nazaj prišli in so bili ondi z neizrečen« velikim veseljem sprejeti. O svojim prihodu so se tudi v veliko cerkev s. Štefana podali, kjer se Dunajski mali škof vpričo zbrane duhovšiiie in družili livalno pesem zapeli. Za srečno zmago na Laškim je bila 10. dan t. m. v škofijski cerkvi v Ljubljani zahvalna velika maše: 14. dan pa ravno tega mesca velika maša za mcrlve vojake, ki so v vojski na Laškim življenje zgubili. Oboje slovesno opravilo so milostlivi škof sami opravljali. Kolera je v Petrogradu (Pctcrsburg) od H. liožnicvcta do 25. 3laliscrpana t. I. 15.000 ljudi pomorila. II koncu liožnicvcta je bilo nierličcv na e n dan do tavžent: v 4— 6 urah je bil človek zdrav, bolan in mertev. Od 25. 31aliscrpana sem pa bole-zin prav zlo odjenjuje in od tih, ki jih prime, se jih več ozdravi, kakor jih iimerje. — Cez 140.000 ljudi je iz Petrograda ven pobegnilo: vsili prebi-vavcov pa šteje to mesto, ki je sedež rusovskiga Cara, blizo 430.000. V Bcrolinu je 2. t. m. že dru