frSarsDon&l Poštnina pracsn« v gotovi nr Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 278 Srtaribcr, četrtek 6. decembra 1S28 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pottneni iek. im. v Ljubljani it 11.409 Valja meaeSno, petjem*« v uprav) ali po poHI10 Dtn,doetavljen m dom peta Dfci Telefon: Uradn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce«tait13 Oglaai pa tarifa Oglaae (prejema ledi ogtaen! oddelek »Jutra" v LjuMjttl, Preitnuni efioi 11,4 Davidovičev ultimatum DR. KOROŠČEV NAJNOVEJŠI ABSOLUTISTIČNI UKREP PROTI ZAGREBU. — TEŽKE URE SEDANJEGA REŽIMA. — MOŽNOST ODSTOPA CELOKUPNE VLADE. — MARINKOVIČ ZOPET POSREDUJE. — VELIKA NERVOZNOST V BEOGRAJSKI POLIT. JAVNOSTI. Naši Potemkini Stari ruski dvorjanik Potemkin je prišei za ves svet in za vse dobe v pregovor s svojo sleparijo ali — bolje rečeno — s svojim potvarjanjem ljudskega razpoloženja. »Potemkinove vasi« so slovita velika sleparija, a so vendar se visoko nad tem, kar naši režimovci izvajajo in dosegajo v pogledu potvarjanja ljudskega razpoloženja. Potemkin je izvedel svojo sleparijo z deskami, naši režimovci se pa poslužujejo narodnega premoženja in življenja. Potemkin je barval svoj1-' kulise z navadno barvo, naši Potemkini jili pa barvajo z ljudsko krvjo. Kakor je svet spoznal sleparijo iz prostrane Rusije, tako jih danes seveda še veliko lažje spozna iz našega malega sveta. Samo, da naši Potemkini ne pridejo v svetovni pregovor. So premalenkostni in prenizkotni. Ljudstvo razočarati, oškodovati, potlačiti, žaliti, izzivati, ogorčiti in obupati — to znajo. Ko sledi tu ali tam reakcija, se pa osmešijo pred svetem s trditvijo, da revoltirajo v Jugoslaviji komunisti, ki so v naši državi čisto brezpomembna skupina. Toda predstavniki in člani naše oli-garhistične družbe so si vzeli to označbo za etiketo vseh reakcij na svoje nasilje, kortipcijo in nesposobnost. O tej nevarnosti so razupili v svet toliko, da bi si moral svet, če bi bil na tako nizki umstveni stopnji, kot sp naši Potemkini, misliti, da so pri naš poleg režima sami — boljševiki. Torej — režim junaška četa ali v prispodobi — otok sredi boljševiškega morja. Zgodovina dokazuje, da so dobro strnjene manjšine že večkrat izvedle velike in koristne izpremembe, naši liegemonisti pa pišejo v trajne anale groteske in zasmehe, ko se predstav-. Ijajo svetu kot vitez Jurij, ki sam sam cat kroti stotere zmaje. In iz te »junaške« družine se potika po svetu velikansko število komisij ki pregledujejo, proučavajo, prevzemajo, naročujejo vse mogoče. Člani teli komisij so najbolj razvratni gosti najrazkošnejših zabavališč, v svoji objestnosti in prepitosti uprizarjajo tudi škandale širom sveta in vse to pod pretvezo, da se pojavljajo v naši državi prevratni elementi. Tudi doma posnema režimska gospoda Potemkina na svoj način. Posnemajo ga skrajno trmasto ter se niti malo ne zavedajo svoje velike nerodnosti in nesposobnosti- Dovolj, da igrajo, vprašanje kako, je pa postranska stvar. Narod si predstavljajo kot lutko, katero se lahko postavi, obleče, preuredi, kakor kdo hoče, in ko dobijo toliko dokazov, da ni in ne gre tako, sc niti ne zdrznejo, kaj šele, da bi ustavili svoje blazno početje. Naši Potemkini živijo v brezmejni samoprevari. Sleparijam nekdanjega Potemkina priznava ves svet nekaj genijalnosti, za Potemkine, kakor so naši režimovci, je pa samo prezir. RIM, 6. dec. Italijanski ministrski svet je izdal danes odlok, s katerim se radi ratifikacije nettunskih kon-vencij ukinja moratorij nad jugoslovanskimi terjatvami na sedaniem ita-IHnnskem ozemlju. Gro tu v prvi vršil za terjatve Pokojninskega zavoda, za razne rentnike itd. BEOGRAD, 6. decembra. Vsa beograjska politična javnost stoji danes pod silnim vtisom najnovejšega ukrepa vlade proti Zagrebu. Dosedanji zagrebški veliki župan dr. Zrelec je bil namreč upokojen in imenovan za vršitelja dolžnosti velikega župana v zagrebški oblasti artilerijski polkovnik in profesor vojne akade-mile v Beogradu, Vojislav Maksimovič. Obenem je bil divizijski general Dra-goljub Uzun-Mirkovič, ki je imel 1. decembra v Zagrebu konflikt z zastopniki civilnih oblasi, premeščen v Sboplie. Upokojitev dr. Zreica In militarizacija zagtebške oblasti je napravila na vse trezne politike v Beogradu skrajno mučen utis in je rodila popolnoma nepričakovan razvoj. Za ta ukrep notranjega ministrstva je zvedela beograjska iav-nost šele danes zjutraj iz listov. Naravnost konsternirani so bili posebno poslanci Davidovičeve demokratske stranke, ki so bili do zadnjega zagovorniki zmerne politike in so nastopali proti nameram ekstremistov. Ukrep vlada jih je presenetil tem bolj, ker je bila šele za danes dopoldne sklicana konferenca šefov viadnih skupin, da se posvetujejo o nadaljnih ukrepih proti Zagrebu. Ko so novinarji davi vprašali Davidoviča, kaj misli o koraku notranjega ministra, dr. Korošca, je izjavil, da o tej nameri ni imel niti pojma in da je sam najbolj preše nečen. S tem, da je Korošec na lastno pest izvršil te dalekosežne izpremembe v Zagrebu, je postavil zagovornike ziner ne politike kar pred gotovo dejstvo. Ljuba Davidovič je zato sklical danes dopoldne sejo vodstva demokratske stranke. Posvetovanje je trajalo celo uro in se je potem nadaljevalo v kabinetu ministra za javna dela. Na tej seji js bilo definitivno formulirano stališče, ki ga je imel zavzeti Davidovič na poznejši konferenci šefov četvorne koalicije. Davidovič« je bilo naročeno, da raora zahtevati od *Jade takojšnje brezpogojno razveljavljenje ukaza o izpremembah v Zagreb« In staviti dr. Korošcu ultimat z Izjavo, da bodo ob 6. zvečer vsi demokratski ministri podali ostavko, če bi se to ne zgodilo. Ob 10. dopoldne so se sestali h konferenci dr. Korošec, Vukičevič in Davidovič. Dr. Spaho je odsoten, ker se mudi Na včerajšnji seji avstrijske Zvezne skupščine se je vršila v navzočnosti skoro vseh diplomatov volitev novega predsednika avstrijske republike. Sedanjemu predsedniku poteče namreč funkcijska doba dne 9. t. m. Za novega predsednika je bil v tretjem glasovanju izvoljen predsednik Nationalrata, dr. Viljem Miklas, ki je dobil 94 glasov, velcnemški kan didat dr. Schober pa 24 glasov. So-cijalisti so oddali prazne glasovnice. DUNAJ, 6. dec. Izvolitev predsednika Nationalrata dr. Miklasa za pred sednika avstrijske republike, tvori danes predmet komentarjem vseh listov. Vsi listi soglašajo v tem, da so omogočili izvolitev Miklasa samo so-cijalistl s tem, da so sc pri tretji vo-ilitvi vzdržali glasovanja. Socijalisti v Sarajevu. Konferenca je trajala do opoldne. Mem tem časom se je razširjala v političnih krogih vest, da so šefi četvorne koalicije razpravljali o ostavki vojnega ministra, ki je radi premestitve generala Uzun-Mirkoviča skrajlno ogorčen. To vest je še pofačala dolgotrajna konferenca vojnega ministra Hadžiča z dr. Korošcem, po kateri je odšel general Hadžič v avdljenco. Vendar se o nameravani ostavki vojnega ministra ni dalo zvedeti nič zanesljivega. Še večjo senzacijo pa je vzbudila vest, ki se je razširila opoldne, da so namreč šefi četvorne koalicije razpravljali o ostavki celokupne vlade. Zunanji minister dr. Marinkovič, ki je že delj časa boian, se je ob 11. dopoldne nenadoma pojavil v vladnem predsedništvu. Njegov Prihod se komentira tako, da hoče v zad njem trenutku rešiti sedanji hegemonistič ni režim in preprečiti namero Davidoviča in Grola, da izzoveta demlsljo vlade. S konference šefov četvorne koalicije je odšel najprej Davidovič, ki je bil skrajno nerazpoložen in rezerviran. Novinarjem je odklanjal vsak odgovor na vprašanje, o čem se je razpravljalo na konferenci, temveč je samo lakonično izjavil: »Ne morem Vam nič reči. Kar se tiče vlade, pa vprašajte dr. Korošca!« Tudi dr. Korošec je bil po konferenci, kakor običajno, silno rezerviran in ni hotel dati nobene izjave. Istotako je Vukičevič odklonil vsak odgovor. Po seji je odšel dr. Korošec na dvor v avdljenco. bi je ob 1. pop. še trajala. Vsi polličnl krogi z največjo nestrpnostjo in napetostjo pričakujejo nadaljevanje popoldanske konference šefov vladnih skupin. Neki demokratski minister je izjavil ob L ponoldne Vašemu poročevalcu, da je Davidovič na konferenci šefov vladnih skupin zastopal tališče, ki je bilo formulirano na dopoldanski konferenci vodstva demokratske stranke in da bodo demokratski ministri ob 6. zvečer podali ostavko, ako do takrat ne bo razveljavljen ukaz o izpremembah v Zagrebu. Opozicijonalni krogi presojajo najno-vejše dogodke v vrstah vladne koalicije hladnokrvno in zelo skeptično. Prepričani so, da bo Davidovičevemu ropotanju sledil tudi tokrat njegov že običajni umik na vsej črti. pa so se odločili za to taktiko v prvi vrsti radi nepričakovanega nastopa ve enemcev, ki so postavili v dr. Schoberju lastfio kandidaturo. Novi predsednik avstrijske zvezne republike, Viljem Miklas, pripada zmernemu krilu krščansko-socijalne stranke in velja za objektivnega moža. Miklas prevzame predsedniške posje dnc ]0. decembra- Rojen je na Nižje Avstrijskem kot sin gozdarskega ravnatelja. Po univerzitetnih študijah je bil najprej gimnazijski profesor, končno pa je postal gimnazijski ravnatelj v Waidhofnu. Od 1. 1907. naprej je bil Član bivšega avstrijskega državnega zbora, po prevratu pa je od j. 1923. član avstrijskega Nationalrata. Iz našega šolstva. Imenovana je za ravnateljico dekliške meščanske šole v Mariboru ga*. Irma Scheligo, bivša ravnateljica dekliške meščanske šole v Ptuju. — Premeščen je na deško meščansko šolo v Mariboru Ivan Matelič, kontraktualni šdlkt upravitelj pri Sv. Barbari v Slov. goricah. — Na meščansko šolo v Sl. Bistrici sta imenovana učitelj I. Velnar in učiteljica V. Vodenik. — Nerednost na železnici. Po riaredbi generalne direkcije državnih železnic, komerc. oddelek, G d Štev. 79.238-28 od 2. nov. 1928 so imeli Vsi u-deleženci mariborskih slovesnosti na podlagi tozadevne Izkaznice Narodne odbrane še v pondeljek 3. tm. cel dan pravico do četrtinske vožnje na povratku iz Maribora. Tega pa ni vedel službujoči sprevodnik pri osebnem vlaku, odhajajočem ob 17.20 proti Ljubljani, ki je dejal nekaterim potnikom pred odhodom vlaka, da morajo imeti celo karto, iz strahu pred kaznijo so potniki dirjali še zadnji trenutek k blagajni po cele karte. Razume se. da je bila informacija sprevodnika napačna in da imajo vsi prizadeti pravico terjati povračilo tričetrtin skega zneska. Kako se to doseže, naj vpraša vsak na svoji postaji. — Razstavo raznih ženskih ročnih del posebno čipkarskih izdelkov priredita »Državni osrednji zavod za domačo obrt in »Slovensko žensko društvo« v II. nadstropju dekliške šole v Cankarjevi ulici v dneh 8. in 9. t. m. od 8.—12. in 13. do 17. ure. Vstop prost. Občinstvu, zlasti ženstvu, se poset razstave toplo priporoča. Ljudska univerza v Mariboru. Dne 7. decembra, ob 8. zvečer, bo predaval legacijski tajnik Čtibor Melč iz Beograda o prekrasnem razvoju gospodarskih prilik v svoji domovini. Skiop-tične slike! V pondeljek je pa spominska proslava velikega ruskega misleca in apostola Tolstega. — Motorni promet na železnici. Radi slabe zveze Osijeka z glavnimi progami državnih železnic je predlagala osješka zbornica TOJ ministrstvu prometa, naj bi se uvedel na progi Osjek-^-Vinkovc! potniški promet s pomočjo mo tornih vagonov. Ta predlog je bil v Beo gradu (čudno jedno!) sprejet ter je ministrstvo že nabavilo na Češkoslovaškem dvoje motornih vagonov. Objavljen je tudi že vozni red za to novo zanimivo prometno sredstvo. V kratkem stečeta po železnici prva in doslej edina motorna vagona v naši državi. — Vlomilci so sedaj že drugič vdrli v zidanico nekega vinograda na Pavlovskem vrhu pri Ormožu ter odnesli precej, obleke in jestvin. Danes se je podal tja daktiloskop mariborske policije, da poskusi izslediti zločince po odtisih prstov in drugih sledovih. — Reklama in promet. V navado je prišlo, da se po ozkih ulicah^ raznašajo velike reklamne table, ki močno ovirajo promet. Tako celo po par metrov dolge in do dva metra široke table. Tako promet ovirajočo reklamo policija prepoveduje in je že naročeno stražnikom, da take reklamne raznašalce zavrnejo. — Tihotapec cigaretnega papirja. Organi finančne kontrole v Gederov* cih so zasačili dne 20. nov. zvečer na meji Petra Čeka iz Gumillce, ki je tihotapil iz Avstrije cigaretni papir, vžigalice in sladkor. Ker se mož pozivu finančnih organov, naj obstane, ni odzval, je padel strel, ki je zadel tihotapca v levo nogo. Odali so ga v soboško bolnico 1 v zdravljenje. —, Novi predsednik šhmMI® SOCIJALISTI OMOGOČILI IZVOLITEV VILJEMA MIKLASA. H krizi obrambnega dela PROTI GNILEMU KOMPROMISARSTVU. - POTREBA VELIKOPOTEZNE PROPAGANDE. - KAKO NAJTI POT IZ KRIZE? Mariborski in dnevni drobil V člankih, ki jih je v »Večernik« prinesel o tem predmetu, je bila izražena želja, da se naj k stvari oglasijo še drugi. Zato ta prispevek! Zdi se mi, da je izmed doslej priobčenih člankov zadel v jedro stvari samo eden: med glavnimi vzroki krize je obu-božanje stalnih nameščencev. A njih ne zadene krivda. Stara je stvar: ako riba smrdi, začne smrdeti vedno pri glavi! A ne le ,ker »pri glavi« nimajo smisla za vitalne potrebe nameščencev, nego še mnogo bolj, ker ljudje »pri glavi« skoro vse, kar s?, tiče manjšinsko-obrambnega dela, bagatelizirajo ter nimajo niti najmanjšega smisla za to, kar bi moralo naša država našim rojakom izven njenih mejg pomeniti. A saj ni čudo — kar je tvorilo v Srbiji zares jugoslovenski Pije-mont, to je deloma ostalo v Albaniji, deloma popadalo na fronti ali pa je danes potisnjeno tako v ozadje, da ne more priti niti do besede. Pod temi razmerami hočeš — nočeš — moraš postati malo-dušen in se vprašati: kakšen smisel ima naše detajlno, drobno delo, ako se na drugi strani en gros ne le prepušča naš narod izven naših državnih meja svoji usodi, ne da bi mela naša diplomacija le eno besedo zanj, nego se naše prirodno bogastvo in naš narod še celo v okviru naše države prepuščata najoholnejšemu tujcu v brezobzirno eksploatacijo (nettun ske konvencije!)? Tu je bistvo vsej krizi! j Drugo, kar danes odbija v naših o-1 brambnih organizacijah, je gnilo kompro-rmsarstvo! Saj vemo, kako je bilo pri Ciril-Metodovi družbi: dokler je imelo v njej glavno besedo solzavo in sentimentalno slogaštvo, tako dolgo nismo prišli nikamor. Šele, ko je prišla do veljave: narodno-radikalna mladina z najboljšimi! našimi manjšinskimi delavci (inž. Mač-kovšek, dr. Lev Brunčko, J. Prekoršek itd,), šele tedaj je manjšinsko delo doživelo razmah in je bilo postavljeno na solidno podlago podrobnega dela, kakršnega smo se naučili kot Masarykovi učenci pri Masarvkovem narodu — pri Cehih. Ne da bi hotel koga šiloma odbijati ali izriniti iz skupne obrambne organizacije; trdim le, da je ogabno kompromlsar-stvo, da je neprijetno biti skupaj z ljudmi, ki se ponašajo, če jim tako kaže, s svojo narodnostjo, na drugi strani pa mešetarijo z mandati in podžupanskimi stolči. Ako se najdejo na strani, ki je s temi očitki prizadeta, res še idealni ljudje, tedaj je dolžnost teh, da v lastnem taboru napravijo red, da predvsem v lastnem taboru iztrebijo kompromlsar-stvo, in potem kompromisarstvo ne bo več tako zoprno odnosno potem vobče ne bo več potrebno. Nadaljnji razlog za krizo vidim v in-dolenci našega gospodarsko nezavisnega izobraženstva. To so znali in še znajo biti Nemci vse drugačne korenine. Dr. Delpin iz Ormoža in dr. Mravlag iz Maribora, advokata, sta bila med najbolj glasnimi hajlovci. Poznam zdravnika, čegar zasluga je, da imamo v nekem kraju naše oblasti meščansko šolo in So- j kolski dom, kateri poslopji sta sezidala j na zdravnikovo inicijativo šulferain odnosno sfldmarka. Poznal sem inženjerja-stavhenika ki je SKer rad spr-jerral slovenske krajcarje, ki pa je marsikateri goldinar žrtvoval šulferajnu in stidmarki ter vede! na svojih poslovnih potovanjih deiati raznarodovalno propagando, še sedaj se nahaja v mariborski oblasti lekarnar, čegar glava se je s ponosom di-čila z buršaško čepico in na čegar prsih se je blestel ali šulferajnski ali stidmar-kin ali turnerski znak. Spominjam se notarja s slovenske Štajerske, ki je bil član nemškega Volksrata za Štajersko. Spominjam pa se še več dejstev: da je n. pr. neki profesor mariborskega moškega u-čiteijišča zavzemal zelo eksponirano mesto v nemških napadalnih organizacijah in ga zavzema menda še danes v Gradcu. Da so bili nemški meščanski in o-snovnošolski učitelji prvoborci v teh organizacijah; da — še celo tega se spominjam, da so bili celo Čuvarji zakonov — sodniki in pristavi — v njih ze'o, zelo aktivni. A pri nas? Sterilnost, sterilnost, sterilnost... Končno vidun razlog kriz1 še tudi v likopotezrie propagande. Toda, če smo zagazili v krizo, treba je najti tudi pot iz nje. In če bo treba v to svrho spočetka žrtvovati večje vsote, ne sme nam jih biti žal, saj ne delamo samo za danes in jutri, ampak gradimo za pozno bodočnost, ki bo momentane izdatke nadoknadila s 100 odstotki, Nedostatek propagande vidim v pomanjkanju posebnega manjšinskega glasila; v okolščini, da nimamo potovalnih učiteljev, ki morajo biti jako, jako mobilni; v dejstvu, da kljub desetletnici lastne države še nismo imeli niti ene manjšinsko-obrambne razstave, ki bi nam pokazala naš porast oz. naš upadek; v opuščanju privzgojevanja smisla za manjšinsko delo med mladino, ki včasi obrambnih organizacij niti po imenu ne pozna; dalje v tem, da ne; vemo, v kakšnih in katerih trgovinah se dobi blago, ki ga je založila obrambna organizacija ali ki se prodaja v njeno korist; da nima organizacija svojih znakov in še v več takih drobnostih. Kako torej najti pot iz krize? Zoper pokvarjence »pri glavi« je težko kaj storiti; le ozdravljenje splošnih političnih razmer jih more odžagati ali pa — smrt. Z gnilim kcmpromisarstvom je treba pre kiniti; to stoji do teh, ki se jih tiče v prvi vrsti. Obrambna organizacija pa more za ihod iz krize storiti tudi sama mnogo: 1. vzdramiti vest našim gospodarsko neodvisnim izobražencem in jim pokazati, da morajo dobrine, bodisi gmotne, bodisi druge, ki izhajajo iz naroda, vsaj deloma zopet nazaj v narod; 2. poskusiti pritegniti k pozitivnemu delu one zlasti mlajše stalne nameščence, ki še niso nikjer angažirani, kajti kdor nima smisla vsaj za nekaj nesebičnega dela v korist celokupnosti, je parasit, na narodnem telesu in ne zaslu« ži, da ie kruh, četudi skromen, ki mu ga daje narod; 3. povečati propagandno delo in to a) z ustanovitvijo manjšinsekga glasila »Na braniku«; b) s kreacijo mesta potovalnega učitelja. (Da bo temu plačevala obr. organizacija le potnine in dnevnice, da pa bo svoje stalne dohodke sprejemal na drug način, za to se mora najti primeren modus); c) s prirejanjem informativnih manjšin-sko-obrambnih razstav; č) s pritegovanjem mladine k manjšinskemu delu in nje vzgajanjem, da dobi smisel za to delo; d) z označevanjem trgovin in tobakarn: »Tukaj se prodaja blago Jugoslov. Matice (Ciril-Metodove družbe ali po dobno);« e) z uvedbo primernega znaka itd. K zaključku še dve pripombi: Nujno potrebno je, da se Jugoslovanska Matica in Narodna odbrana pogodita o paralelnem delu, o medsebojni podpori ter even . tualni razdelitvi svojih interesn h sfer. — — Ko se je izvedelo v javnosti o krizi v mariborskem pododboru »Jugoslo-ven. Matice«, je smatrala »Volksstirmne« za potrebno, obregniti se cinično-defeti-stično ob to organizacijo, češ, da je ni treba, kakor ni potreben šulferajn, liga »Pro Dalmazia« itd. List bi bi! storil bolje; da je molče prešel preko krize, ker njegov g. urednik prav dobro ve, kje in j kakšna je resnica; a na eni strani hoteti ! hiti pobornik resnice, na drugi pa vga-njati demagogijo — milo rečeno — ni lojalno! — Brambovec predvojne šole. maribnrnko q!eča!i*re REPERTOAR: Četrtek, fi. decembra ob 20. uri ' I; u Mimi« ab. B. Kuponi. Petek, 7. decembra. Zaprto. Sobota, 8. decembra ob 15. uri »Jesenski manever. Gostovanje gdč. Lubeje-ve. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Svejk«. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Celjsko gledališče. Nedelja 9. dec. ob 16. »Oejša«. Znižane glasbene cene. — Ob 20. »Jesenski manever«. Gostovanje Lubejeve iz Beograda. Glasbene i Koncert Dunajskih dečkou Imeli smo sicer že mnogo in takorekoč dovolj teh Schubertovih proslav — niti svojih lastnih mož ne bi mi znali menda tako proslavljati — vendar je bil torkov koncert, ki so ga priredili dunajski dečki v spomin na 100-lefnico svojega glasbenega velikana, prvič že vsled dejstva samega, v drugi vrsti pa tudi radi kvalitete zbora prezanimiv, da se ga prijatelji glasbe ne bi bili udeležili. Pevski zbor dunajskih dečkov (Wiener Sanger-knaben) nam ni nov in vendar ima vedno svojo privlačno silo. To je družba mladih pevcev, ki nam je pokazala, česa premorejo tudi nezreli glasovi, ako jih iz-vežba izkušen in temeljit mojster. To pa je njih vodja, prof. Heinrich Miiller, brezdvomno. Zbral je samo lepe glasove, jih neumorno šolal zlasti v nastavku. dihanju in nekatere tudi v višji pevski tehniki ter ustvaril iz njih harmonično celoto, ki je vse obiskovalce koncerta kar presenetila. Čista intonacija, fino nijansiranja,, jasna dikcija, okusne interpretacije — s kakšnimi križi je spojena prava pevska vzgoja ravno pri dečkih, to vedo le oni, ki imajo praktično posla z njo — so vzbudile splošno občudovanje. Zborov te vrste je zelo malo; srečamo jih še najbolj pogostoma pri latinskih narodih, kjer morajo dečki v cerkvah nadomeščati ženske glasove, ker je ženam prepovedano peti na koru. Ravno vsled raritete pa tvorijo deški glasovi, ako so" dobro vzgojeni, poseben pojav, ki zapušča tudi čisto svoj značilni utis. Koncert se je delil v dva dela. V prvem so dečki proizvajali Schubertovo 1-dejansko opero »Štiriletna straža«, v ka teri smo imeli priliko občudovati lepe solistovske glasove nekaterih fantičkov, zlasti krasno izšolanega soprana Vili Brauneis, ki je z neverjetno lahkoto in sigurnostjo odpel vlogo Katice, dalje par dobrih altistov oziroma nižjih sopranov, kakor Toni Flecker kot general, Edmund Nemec kot Duval in Herbert Hnatek kot vaški sodnik Wa!ter. Operica, v kateri je nastopil tudi zbor, je bila skoraj pri vseh posameznih točkah in zlasti še na koncu burno aplavdirana. Drugi del koncerta je prinesel razne velezanimive pesmi' Schubertove in drugih komponistov (Schumann, Mendelssohn, Goller in tudi eno Mullerja samega: Palčki na drevesu), ki so bile vse brezhibno podane. Po koncertu so sledili nešteti dodatki, ki so se zaključili z Zlatko Grgoševičevo »U predvečerje«, torej s hrvatsko pesmico in ne s slovensko, kakor nam je bilo naznanjeno z odra. — Obisk je bil izredno dober. Uinska letina 1928 Ivanjkovci: 2e v jeseni se je pri trgat- vi pokazalo, da bo letošnji vinski pridelek zelo različen. Pri istem času trganja, isti legi in istih vrstah, so mnogokrat vinski mošti pokazali zelo različno stopnje sladkorja. Temu primerno se je seveda mošt razvijal in dozoreval. Ugodno vreme je povzročilo, da je mošt zelo lepo povzel in se še v mnogih slučajih lepo čisti. Kakor smo imeli v jeseni 14—20° slad korja in pri posebno poznem branju, lepi legi in dobrih vrstah še tudi kaj malega več — tako imamo sedaj tudi različna vina in seveda tudi cene, ki se gibljejo med 5—9 Din. Promet z vinom je še prilično živahen. S tukajšne postaje je bilo do sedaj odpremljeno črez 35 vagonov letošnjega vinskega pridelka. Vendar pa so zaloge še .zelo velike. O letošnji kakovosti ter o splošni situaciji se bodo interesentje najboljše lahko informirali na vinskem sejmu in razstavi, ki se bo vršila v tukajšnji restavracijski dvorani dne 18. decembra z začetkom ob 8. uri. Vlakovne zveze skrajno ugodne, tako, da se v enem dnevu prav lahko vse opravi,- Večer pesmi z lutnjo priredi v petek, 14. t. m. znamenna zastopnica te stroke, Elsa Laura Wolzo-gen. Na to umetniško prireditev, ki bo prva te vrste v Mariboru, opozarjamo že danes. Koncert se bo vršil v kazinski dvorani. — 5kriuno5ti pozabljenega umora Dne 1. januarja 1921 so našli 241etno Uršulo Vincetič iz sela Zebanci- Plešivica pri Murskem Središču v t. zv. gornje-lipanskem senožetu mrtvo, privezano na trnjev grm in popolnoma izropano. Morilec je slekel svojo žrtev do golega ter ji pobral tudi uhane iz ušes in prstan iz roke. Vsa poizvedovanja za morilcem, ki je svojo žrtev najprej pobil na tla in potem zadavil, so ostala brezuspešna. Dolgih osem let je že minulo od tedaj. Ljudje so na dogodek že pozabili, ne pa tudi orožniki. ki so stvar stalno skrbno zasledovali in je bil končno njihov trud poravnan z velikim uspehom. Mursko-soboški orožniki so namreč ugotovili, da je leta 1920 umorjena Uršula Vincetič živela skupno s svojo materjo Marjeto, sestro Magdo in priležnikom Francetom Novakom. Vsi so bili v zelo slabih razmerah in tudi na slabem glasu. Tega leta pa je prišel v selo Zebanci mlad cigan. n. d. Ročkor, ki je kmalu začel z Uršulo liubavno razmerje ter jo 28.^ dec. 1920 končno odpeljal z doma, češ da bosta odpotovala v Gradec, da se tamkaj poročila. Od tedaj pa o Uršuli ni bilo nobenega sledu več. Ta skrivnostni cigan Bočkor je bil 281efni Anton Horvat iz Pušče pri Černelavcih in je že v rokah pravice. Po zaslišanju je priznal, da se je 1. 1920 seznanil in zaljubil v Uršulo, katere pa se je kmalu naveličal. Tedaj ga je začel nagovarjati Novak, naj Uršulo odpelje kani, v Prekmurje, kjer jo bo on čakal in ubil. 28. decembra 1920 ie Horvat res odpeljal Vincetičevo proti Lipi, kjer sfa ju v gozdu čakala Novak in cigan Ivan Šarkezi. Napadla sta ju iz zasede in sicer je Šarkezi ranil, z nožem Horvata, Novak pa je pobil Uršulo na tla. Tako Anton Horvat. V koliko je njegova izpovedba resnična, ho pokazala šele preiskava. Horvat ie znan nasilnež hi oče 4 otrok. Svojo ženo je zapustil, živel zadnje čase v konkubinafu s ciganko Marijo Šarkezi in imel vrh tega vedno razmerje tudi z drugimi ženskami. Horvata so orožniki že izročili sodišču. | V soboto 8. in nedeljo 9. dec. ob 17. uri g 1 ČAJANKA / PLESOM I V PALAIS DE DANSE Predavanje alpinista Mdhna iz Mo-nakovega. Opozarjamo ponovno na zanimivo zimskoturistično predavanje, ki se bo vršilo v petek 7. t. m. ob 20. v kino Apolo. Predava priznani alpinist in zimski šport nik g. Anved Mohn iz Monakovega na podlagi 125 krasnih skioptičnih slik o temi: »Na smučeh preko Alp od dunajskega Snežnika do Mont Blanca«. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35 in pri g. Franju Majerju, trgovcu, Glavni trg. Kaj pa to pomeni? Opaža se namreč, da nekateri nemški hišni posestniki vodijo tiho, toda sistematično akcijo protislovenskim najemnikom, ki se pod raznimi pretvezami iz sta novanj odstranjujejo in ista oddajajo le nemškim strankam. Ti gospodje, med njimi trgovci in obrtniki, naj pomislijo, da živijo po večini od slovenskih odjemalcev. Ako se bodo enaki izzivalni slučaji še nadalje konstatirali, se bo preskrbelo »priporočilo« za take gospode v časopisih. — Miklavžev večer priredi Slovensko obrtno društvo dne 7. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Darovi se sprejemajo v društveni pisarni. K Miklavževemu večeru se vabijo vsi prijatelji obrtništva. Vstopnine ni. — 2331 Pri zaprtju, neredni prebavi, bolnem želodcu, glavobolu, splošnem nerazpoloženim vzemite zjutraj na tešče čašo naravne Franc-Jožefove gorke vode. Po ugotovitvi na kli uiki za notranje bolezni je Franc-Jožefo-va gorka voda odlično sredstvo za čiščenje. — Dobi se v vseh lekarnah. 2098 o! rambni organizaciji sami. Naj se mi ne gdč. zameri, ali mnenja sem, da ji manjka ve-.cene. Naltreinelil berai New-Yorka GINLJIVA SENZACIJA. - BERAČ NA ODRU. - BERAČ V ŽIVLJENJU. Vsako veliko mesto ima od časa do časa svoje velike senzacije in tako tudi dneve velike ginjenosti. V Evropi vedo malo o ogromnem uspehu, katerega ima še vedno ne\vyor-ški »Theatre Guild« s svojo tragedijo zamorskega kruljevca Porgy-ja. Junak te tragedije, mladi zamorec Porgy je hrom na obeh nogah, ne more hoditi, plazi se le po kolenih ali se pa vozi v svojem malem ročnem vozičku. Od pasu navzgor je pa njegovo telo zdravo, krepko in tako spretno, da bi težko našlo primero. Z močnimi in spretnimi rokami se dvigne Porgy kakor pero na visok avtomobil ali kak drug voz, na stopnice kake hiše. ograjo kakega spomenika, odkoder pomoli mimoidočim nasproti svojo čepico, ki se takoj napolni z obilimi darovi. Vsesplošno sočutje vzbuja tragična sestava dveh najnasprotnej-Ših polovic: silnega atleta in bednega pohabljenca. Porgy ima še poleg tega svojo posebno tragično usodo. Pri njem išče zaščito dekle, ki je izgubilo svojega ljubega, ker je bil v preiepu — zaklan. Z dekletom — darom tragedije in zločina je Porgy zelo srečen. In kakor je mogoče njegovega prednika v dekletovem srcu sama ljubezen gnala v usodni prepir in pretep, tako se zgodi tudi Porgy-ju .s to razliko, da je v boju z nožem zmagovalec in ne premaganec. Nato ga zapro in ko pride iz ječe, se je v njegovo škodo ponovilo to, ker ga je nekdaj toliko osrečilo. Dekle je izginilo, gnezdo je prazno. Porgy je obupan, heče se ubiti, po naključju -pa doseže le to. c‘a sc ves spremeni v — pohabljeno revščino, brezizrazno, nezanimivo med tisočerimi. Predstava jc gledalce prevzela: s sreč nim Porgy-jem so se smejali od srca. z nesrečnim pa jokali. Tako je bilo večer za večerom. Nekoč pa, ko se izpraz-ne razprodano gledališče, zagleda množica zunaj berača — za la istega Por-gy-ja, s katerim se je ravnokar par ur veselila in žalostila. Berač-zan^orec — pol atleta, pol pohabljenca se je po bogzna kakem naključju znašel iz tisočglavske sotrpinske množice pred gledališčem, kjer je silno slična usoda pevzela tisočera srca — in gotovo je bil še bolj začuden kot množica, ki je naenkrat začudena • obstala pred njim ter vzklikala: Porgy, Porgy. Prijetno so ga iznenadili seveda tudi bogati darovi, ki so naenkrat presegli vso njegovo dotedanjo beraško bero. Drugi dan so pisali o njem listi, vzeli so ga pa v roke tudi razni strogi sodniki, ki so hoteli ugotoviti, če je pristen, če ni mogoče simulant, ki izkorišča ginljivo gledališko senzacijo. Vse preiskale so izpadle v njegovo »korist«: ugotovilo se je, da je res pohabljen ter tudi drugače pristno sličen dramskemu junaku Porgy-ju, o katerem do tedaj ni vedel ničesar. Preiskava se je raztegnila tudi na pisca tragedije, če ni mogoče po tem beraču ustvaril svojega dela. Tudi to je izpadlo negativno in tako je bilo jasno, da je sama usoda dala Newyorku objekt za dejanske izraze čutov, katere je zbudilo dramsko delo. Sedaj pozna pravi berač dobro svojega dramskega sotrpina in nobene pred' stave ne zamudi, da pobere od ginjene množice bogate darove. Senzacije so pa kratke, zlasti one, ki vzbujajo plemenita čustva in tako bo tudi najsrečnejši berač končno prišel zopet med svoje navadne nesrečne sotrpine. Cetueronožec, ki razume 400 besed Znano je, da jo pes zelo razumna žival. V Ameriki so na kolumbijskem vseučilišču proučevali sposobnosti četveronož-ca Fellova, ki je po dosedanjih ugotovitvah v vrsti dresiranih psov najrazum-nejši. ' v Fellovv spada v rod volčjakov in je star 6 let. Njegova največja prednost pa je v tem, da z lahkoto razume 400 angleških besed, kar je povsem nenavadno, ako upoštevamo, da povprečni Ame-rikanec v vsakdanjem pogovoru rabi le 350 besed. Že dve leti je profesor Wor-den, direktor laboratorija na psihološki fakulteti,, opazoval nadarjeno žival in ugotovil, da razume človeško govorico, V prisotnosti vseh članov psihološkega Instituta so znanstveniki izvršili s Fel-knvom nešteto poizkusov, ki so pokazali nepričakovane uspehe, nakar so sklenili, da sc na univerzi osnuje pasja fakulteta, kjer bi naj dijaki in profesorji proučevali psihologijo domačih živali — prijateljev Človeka. Fellovv sovraži vaje dresiranih psov. Po njegovem mnenju je to opravek manj .civiliziranih psov. Edino, kar mu ugaja, je podajafije šape, toda samo v pozdrav. Vendar poslušno sledi vsem navodilom svojega gospodarja in pozdravlja zaporedoma vse osebe, ki mu jih naznači. JVVorden ne uporablja nikakih gest ali znakov. Pes ga razume amo na besedo. »Fellovv, pojdi v kuhinjo in poglej, kje Se kuhar«. Pes se vrne in prikima ali odkima. Pred komisijo so napravili sledeči poizkus: V sosednji sobi so položili na stol dolar in pasjo ovratnico. Nato so naročili Fellovvu, da prinese dolar, kar je takoj izvršil. Na drugo povelje je prinesel pasjo ovratnico. Poizkus so ponovili 14krat in pes se kljub sorodnosti besedi ni zmotil. Psu ni treba zapovedovati z eno ati dvema besedama. Fellovv razume vsak pogovor, ki je namenjen njemu. N. pr.: Želel bi, da položi Fellovv glavo v krilo gospodične Brovvn. — Fellovv dvigne ušesa in že išče med gosti gospodično. — Ne! pravi gospodar, fem si premislil! Fellovv takoj obstane In prisluhne, katero bo naslednje naročilo. A orden ni -nikdar uporabljal palice. Kadar je žival storila kako napako, je .enostavno dejal: »To ni dobro, sramuj se!«, kar je bila za razumno žival največja kazen. Ko je profesor opazil, da se s psom sporazume na besedo, ga je učil vseh besedi. Pripeljal ga je k mizi in mu dejal: »To je miza, to je okno itd.« Profesorji so sklenili, da se Fellovv stalno nadzira in nadaljuje s poukom. Za uspene se ne zanima samo Amerika, temveč ves svet. Zločin fantastičnih uernikou Mlada Poljakinja, iz najboljše varšavske. rodbine, je v spremstvu svoje matere prišla k službi božji v varšavsko katoliško cerkev. Bila je elegantno oblečena, kratko krilo pa je vzbudilo, zlasti pri ženskah, nezadovoljstvo, češ, da tako kratko krilo omadežuje sveta cerkvena tla. Po maši so se žene in dekleta v skupinah zbrale pred cerkvenimi vrati in sklenile, da kaznujejo bogokletno dekle. Ko je prišla z materjo iz cerkve, so jo napadli moški in ženske, ji strgali obleko s telesa in jo surovo pretepali. Dekle je zbežalo v cerkev in z dvignjenimi rokami prosilo duhovnika, da ji reši življenje. V tem pa so množice vdrle v svetišče, kjer jih je duhovnik s križem v roki zadržal, sicer bi se v cerkvi dogodil zločin. Pravočasno je prispela policija, ki je vzpostavila red in zaprla voditelje. Težko ranjeno dekle pa so prepeljali v bolnico. Pred angažmanom. — Dobro, za enkrat vas angažiram samo za poskusni nastop. — Predno pristanem na to, vas sim za poskusni predujem. o- Ponarejeualcc čskou - narodni heroj Jorge Roura iz Buenos Airesa je bil zaposlen pri veliki tvrdki, ki se je bavila z nakupom in prodajo žitaric. Veljal je za resnega in vestnega uradnika, ki se ni branil nobenega dela. Vedno je bil prvi v službi in jo točno in marljivo vršil* V letošnjem poletju pa je izvršil sleparijo, katero je najbrž že delj časa pripravljal. Med različnimi čeki, ki jih je podpisoval ravnatelj, je 231etni mladenič podtaknil tudi ček, ki je glasil na vsoto 500.000 pesov, česar ravnatelj seveda ni opazil, ker je poštenemu uradniku slepo zaupal. Z omenjenim čekom je Roura odšel v banko, poprej pa je telefoniral blagajniku, naj denar pripravi. Roura je nato ogromno vsoto vtaknil v žep in se vrnil v urad. Predno pa je bilo pisarniško delo zaključeno, se je javil direktorju in ga prosil, da ga pusti domov, ker je prehlajen in se ne počuti dobro. Ravnatelj mu je brez nadaljnjega dovolil in mu celo svetoval, naj čim preje odide in naj skrbi za svoje zdravje. Naslednjega dne dobrega uradnika ni bilo v pisarno. Minila sta dva in trije dnbVi, ne da bi kdo sumil, da se za njegovo odsotnostjo skriva velika sleparija. Končno je blagajnik ugotovil falzificirano vknjižbo in rafinirana prevara je prišla na dan, toda o drznem sleparju ni bilo sledu. Z njim je Izginila tudi tipkarica, o kateri se ne ve, v koliki meri je sodelovala pri izvedbi načrta. Toda dekle so oblasti iztaknile v Braziliji in našle pri njej 20.000 pesov, ali glavni krivec se je spretno skrival cela dva meseca. Policija ga je zasledovala po vsej Južni Ameriki. Roura pa je brezskrbno živel pri svojih stariših v Santa Fe. Živel je razkošno in imel je dostop v najuglednejše rodbine, vabljen je bil na vse plesne in sve-čanostne prireditve. Skrival se sploh ni. Celo na policijo je prihajal: enkrat po šofersko dovoljenje, drugič pa' radi ka-rambola z nekim voznikom. Ravno, ko so ga hoteli predstaviti guvernerju pokrajine, pa je prišel nalog za aretacijo Roura ni taji! ničesar. Priznal je sleparijo in trdil, da je ves denar porabil. Policija pa je na čudežen način zvedela, da je 320.000 pesov skril na pokopališču, kjer so ogromno vsoto tudi našli. Povratek sleparja v Buenos Aires pa je bil za mladeniča pravcati triumf. Časopisi so ga^ slavili kot narodnega junaka in prinašali o njem dolga poročila s slikami, ki prikazujejo, kako je izstopil iz vlaka, vstopil v avtomobil in kako z vklenjenimi rokami pozdravljal občinstvo, ki ga je sprejelo kot kneza. Mnogi časopisi so objavili članke z naslovom: »Buenos Aires slavi Rouro kot narodnega junaka«. Neki list je med drugim zabeležil: »V času izrednega navdušenja in ekzal-tacije, je narod priznal Rouro reprezentantom ponižanih in razžaljenih«. Isti časopis je v članku »Trideset Judeževih srebrnikov« najodločneje napadel uradnika, kj je izročil Roura policiji. Tudi ostalo časopisje piše v istem tonu in poveličuje. sleparja. Tako je falzifikator, defravdant in slepar postal narodni heroj in ni izključeno, da se bodo pri razpravi dogodili še manj razumljivi dogodki. Spari ISSI< MARIBOR SODELUJE V TEK- MAH ZA GOSPOSVETSKI POKAL. Največji nogometni turnir, ki ga vsako leto prireja Ljubljana v korist Jugo-slovenske Matice, odnosno Gosposvetskega Zvona, je turnir za Gosposvetski pokal, ki ga je ob ISletnici poklonila Ilirija. Medklubski odbor za izvedbo letošnjega turnirja je določil v konkurenco sledeče klube: Maribor, Ilirija, Hermes, Svoboda, Reka in Grafika. V soboto se srečajo: Ilirija:Hermes in Maribor Svoboda, v nedeljo pa Reka:Grafika in Maribor dlirija. Maribor in Ilirija sta sigurna finalista in med njima bo najostrejša borba za dragoceni pokal in časten naslov pokalnega prvaka. Vsa Ljubljana posveča ravno tej tekmi največ pozornosti, kajti o izidu so mnenja popolnoma deljena. »Iliriji« je sicer minulo nedeljo uspelo, da je v visokem razmerju premagala odličnega nasprotnika »Primorje«, kar dokazuje, da se vrača zopet v formo. »Maribor« pa je brez dvoma eno izmed najbolj ših moštev v Sloveniji in najmanj popolnoma enakovreden nasprotnik. Vprašanje je le, katere prednosti protivnikov bodo imele uspeh, mogoče bo odločila tudi sreča, Gotovo je, da bo prireditev najzanimivejša od vseh jesenskih prireditev, zlasti pa finale, kjer bosta odlična rivala dala najboljše kar premoreta. Tud! talent. — Jaka j« pričel slikati in je že prodal pet slik. Prafi, da je podedoval talent po očetu. — Kaj je bil njegov oče slikar? — Ne, trgovec z umetninami. Dama in postrežček. Na glavnem kolodvoru. Prihod brzo-vlaka. Neka dama kriči in kliče že delj časa: »Nosač! Postrežček!« Ko ga opazi počasi korakajočega proti vlaku, se raz-Ijuti: »Eno uro vas že kličem. Kot neki hodite? «Mož ji odvrne hladnokrvno: »Pred eno uro ste bili še v Celju, kako naj vas slišim tako daleč . . .!?« Hebčtičnihi u starem ueku Amerikanci so v Newyorku zgradili vrsto ogromnih palač, ki imajo do 60 nadstropij. Najmodernejša pa je nedavno ^dograjeni! 40 nadstropni hotel, ki ima ■»500 sob in je največji hotel na svetu. Joda vse novotarije v stavbarstvu so imele predhodnike v davnih, davnih časih starega veka. Zgodovina pripovedu-n' s.°. nebo,!>čnike gradili Kartažani, Rimljani in drugi narodi. V Kartagini so bile hiše po 8 do 10 nadstropji običajne tvorenine stavbarske umetnosti. Tudi v Rimu je v stavbarstvu prevladovala tendenca visokih zgradb, tako da je morala policija izdati gradbene predpise, ki niso dovoljevali večjih stavb cd 2u nadstropnih. Najvišje stavbe pa je v starem veku imel Carigrad za časa vzhodno rimskega cesarstva. Mnogo hiš je imelo 15 nadstropij, ki so napravljale v takratni dobi mogočnejši utis, kakor pa sedanji orjaki, kajti ulice so bile v starem veku široke le 5—7 metrov, radi cesar je višina stavb posebno prišla do veljave. Glavni razlog priljubljenosti visokih hiš je biia želja po svobodi in svežem zraku. Zimskošportni odsek SPD priredi v soboto smučarski izlet na Klopni vrh ter od tam dalje po medsebojnem dogovoru. (Jdhod prve skupine v soboto z vlakom ob 5.40, druge skupine z vlakom pb 10.30 do Fale. Povratek v nedeljo z večernimi vlaki! ISSK Maribor — zimske športni odsek. V soboto in nedeljo priredi naš odsek drugi smučarski izlet na Klopni vrh. — Opozarjamo začetnike, kakor tudi izvež-bane smučarje, da se izleta v Čim večjem številu udeleže. Za novince je izlet posebnega pomena, ker bo vodstvo odseka na Klopnem vrhu poskrbelo za teoretski in praktični pouk. Razno. Desetletnico aktivnega nastopanja V nogometnih tekmah slavijo te dni igralci Gradjanskega Perška, Vragovič in Bra-co Babič. V proslavo tega jubileja se odigra v soboto in nedeljo turnir zagrebških prvorazrednih klubov. — Najslavnejši tekač vseh stoletij Paovo Nurmi je končnoveljavno prestopil med profesionalne športnike, če se potem še sploh more imenovati »športnik«. Najboljši tekač je sklenil pogodbo, po kateri prejme od menažerja Tex Richarda za vsak nastop 10.000 dolarjev, t. j. preko pol milijona dinarjev. — V prvenstvo prve profesijonalne nogometne lige na Dunaju vodi WAC, ki mu sledita Admira, Sportklub itd; v Budimpešti vodi Hun-garia, ki ji slede Ujpest, Nemzeti, Fe-renevaroš itd. — Enajstorica urugvajskega državnega prvaka Penarol prispe feburarja na turnejo po Evropi. Gostovanje predstavnikov »nogometnega naroda« prične na Francoskem. — šaljapin — menih Angleški časopisi poročajo, da namerava slavni ruski basist Fjodor Šaljapin zapustiti dosedanje polje udejstvovanja. Sklenil je, da pojde v samostan. Vzrok nenadne odločitve je vzbudil pri Angležih, kjer Šaljapin trenutno gostuje, veliko senzacijo in radovednost. Slavni pevec je moral povsod razlagati, čemu se odreka posvetnemu veselju in kaj »ga je napotilo v samostan. Šaljapin pa je navedel kot glavni razlog pridige prerokovalke Mac Phersonove, ki je postala na Angleškem zelo popularna." Ugajaj« mu njene pridige, toda kadarkoli si zaželi, da bi izpolnjeval nauk, ki ga uči Phersopova, ga zapelje vrag v kako gostilno ali kavarno, kjer vselej pozabi na dobre in plemenite namene. Boj z vragom — pravi pevec — bo končan naj-kasnejp v treh letih, kajti trdno je prepričan, da bo preživel zadnja leta v samostanu. Na .ostala vprašanja Šaljapin ni j hotel odgovarja ti. pač pa je dejal, da bo MartKorsfc? VFCFRVtK Ttifrif Teple Thurston: Sovražnikova žena Prvi del. Uprl je svoj pogled v njeno pametno čelo pod temnimi lasmi ter vprašal: »Kaj je telefoniral Draper?« »Da pride v desetih minutah.« »Ko je sluga govoril z njim, sem se moral smejati.« »Zakaj?« »Vse je bilo tako Čudno. Tako tiho je v tej hiši. Vi zgoraj, jaz tu v tej sobi. — Na steni Vaša slika, Draper nekje daleč in Irska — Irska — « Bilo je, kakor je čutil. Misli naokrog v vetru. Pred nekaj trenutki je pa mislil, da je rešen vsega do ene same misli: nazaj, nazaj na Irsko. Tu nima obstanka. Dve leti je živel kot preganjena zver, trpel je pa telesno. Tu je pa lov na njegovo dušo. — Ko je stala pred njim v zeleni obleki, se je pa vse to razpršilo. Irska -*• Irska — ali ni Irska ona, ki upira svoje jasne, sive oči v njegov obraz? »Da — Irska,« je ponovila nežno. »Ali mislite, da sem na njo pozabila?« »Niste pozabili?« »Ne.« Stala sta blizu Skupaj — kakor na robu sveta. In potem se je nagnila v njegove roke, ki so*jo oklenile, kakor da jo hočejo obvarovati padca. Njegov obraz se je stisnil ob njenega, poljubil je pa ni. Pozabila je na čas, kraj in cilj borbe, Tn bi lahko končalo njeno življenje. Tako bi lahko prišla smrt ob svoji uri. Ali je bila radost? Svojih občutkov ne bi mo^la razložiti. Samo eno: umreti — sei-aj v teh rokah bi bila sreča, milost! Hišni zvonec se je oglasil.-Kakor pod kladivom se je razbila tišina, ki je oba oMela. Stala sta zopet vsak na svojem mestu. On je gledal proti vhodu, ona je pa sedla v naslonjač ob steni. Sprego-■ • > -a nista besedice. 14. Vrojena igralska nadarjenost je dala Jani moč, da je pozdravila Draperja, kakor da bi bila ravnokar radi njegovega sprejema prekinila običajni razgovor. Celo Madden ni slišal v tem ničesar, kar bi zvenelq prisiljeno in neodkrito. Stal je skoraj na istem mestu kot poprej, ko jo je držal v rokah in prvi njegov občutek je bilo presenečenje radi njene spretnosti. Bil je zmeden. Kaj se je zgodilo? — Jasni moralni občutek mu je dejal, da je omožena žena. Kaj bi si mislil o drugem moškem v svojem položaju? Dobro je to vedel, a kljub temu bi moral odgovoriti: »To ni bilo isto«. — Kar je kedaj na svetu vezalo može in ženske, — ni bilo tako, kakor je bilo tu. To je vedel in občutil v strastnem prepričanju. Dva dni jo je poznal. Vse pravice, ki jih je imel njen mož do nje, niso imela ničesar skupnega s tem, kar je vodilo njo v njegove in njega v njene roke. V tem ni bilo ničesar nizkega in nečednega. To ni bil začetek ljubimkanja. In če mu bo dano, da jo bo še enkrat držal v svojih rokah, tudi ne bo drugače. Ali mu bo še keciaj dano? — Z velikim hrepenenjem je mislil na to, njenih poljubov ni bil lačen, prosil pa je Boga, da bo jo lahko še enkrat objel. In potem se vrne na Irsko, okrepčan s spominom, ki mu ostane za življenje. To ni bilo licemerstvo, za katerim se skriva strast. Ona je bila zanj duh, simbol onega navdušenja za Irsko, ki je bilo glavna vsebina njegovega življenja. Tudi Draper je hotel v trenutku, ko je stopil v sobo, presoditi položaj. Njegove misli so bile svetovno različne od Mad-denovih. Videl je lepo ženo, obdarjeno z lepoto, kakoršne ni našel pri ženah svoje domovine. Bila je posebna lepota, v toliki meri dar njene osebnosti, da je sama fizična dovršenost stopila v ozadje. Take ženske Draper še ni srečal. Anthony Draper je bil samec. Če se je Jana komu darovala — je sklepal takoj, ko je stopil preko praga ter zagledal Johna Maddena, ki je slonel ob peči bled, gorečih oči, vitek in okreten, — potem je stal tam mož, kateremu bi zamogla žena, kakoršna je ona, darovati vse. Sam pri sebi je dejal in zdelo se mu je, da se sliši: »Tu ne pridem v poštev.« Neko obžalovanje je občutil ob tej misli. Kakor da je prišla ostra in žgoča kislina v njegove žile. Pri tem je bil pa njegov nasmeh, ko je podal Jani roko, brezizrazen in molčeč o vseh občutkih, kakor da je Izklesan iz kamna. »Nisem si mislil«, je rekel, »da se tu Im*, do<«U* k »mn« »Mmin : MMkft btuii 30 p, MjnutnjU «