Foltnl urad Celovuc 2 — Verlagspostamt Klagenfurf 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurf Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina S Šilingov P. b. b. Letnik XIX. Celovec, petek, 20. november 1964 Štev. 47 (1163) 2Ve gre za maščevanje marveč za pravičnost in resnico »Ali še niste siti maščevanja?« je nekdo vprašal inž. Simona Wiesenthala — ,lovca na mrtvaške glave1, kateri je iz svojega centra na Dunaju razpredel mreže po vsem svetu, da bi izsledil pobegle nacistične zločince in jih — kot pred leti Adolfa Eicbmanna — spravil pred sodišče. »Kakšno maščevanje le?« je odgovoril Wiesenthal. »To, kar sem pretrpel v nacističnih koncentracijskih taboriščih, sem že pozabil. Ne bi pa hotel, da bi nemška mladina ne vedela za strahote preteklosti; v šolah, v javnem življenju je vse to že zavito v pajčolan pozabe. Mnogi mladi ljudje v to niti ne verujejo več; da je bilo to nemogoče. Starejši ljudje pa pravijo: toliko časa je že minilo ... In vendar je v interesu same nemške družbe, da iz svojega narodnega telesa izloči krivce tolikšnega pokola. Ni duh po maščevanju tisti, ki me sili k delu; raje določen smisel za pravičnost in resnico.« Človek, ki se je dolga leta v službi pravičnosti in resnice trudil, da bi nacistične zveri v človeški podobi, ki so zakrivile smrt milijonov nedolžnih ljudi, doletela pravična kazen, bo v kratkem postal brez zaposlitve. Toda ne morda zaradi tega, ker bi mu bilo uspelo izslediti že vse nacistične zločince, marveč zato, ker se le-tem enostavno ne bo več treba skrivati pred roko pravice: zahodnonemška vlada je namreč poskrbela, da bodo nacistični vojni zločini prihodnje leto zastarali. To pomeni, da po 8. maju (v bivši britanski in francoski zasedbeni coni) oziroma 1. juniju 1965 (v bivši ameriški zasedbeni coni) v Zahodni Nemčiji nacističnih zločincev ne bodo mogli več sodnijsko zasledovati, če ni bil proti njim že prej uveden postopek. Vseh daljnosežnih posledic tozadevnega sklepa zahodnonemške vlade si je le težko predstavljati. Tisoči množičnih moritct-u in njihovih pomočnikov bodo ušli zasluženi kazni; vsi tisti, ki so tik po vojni zbežali pred odgovornostjo v tujino, se bodo lahko nemoteno vrnili v Zahodno Nemčijo — kot svobodni ljudje. Še več: ker bodo njihovi zločini uradno »zastarali«, jim tudi nihče več ne bo smel nekaznovano očitati njihove krvave preteklosti, kajti od tega dne naprej zločinci ne bodo več zločinci; kljub krvavim rokam bodo postali neobremenjeni državljani in sodišča bodo morala bdeti nad nedotakljivostjo njihove »časti«. V Zahodni Nemčiji so usodni korak že napravili, v Avstriji pristojne oblasti še čakajo, ker hočejo baje najprej proučiti vtis, ki ga bo zahodnonemška odločitev napravila na mednarodno javnost. Mislimo, da o tem »vtisu« ni nobenega dvoma: v mnogih državah, katerih narodi so nacistični »novi red« občutili na lastni koži, so žrtve nacizma in razne demokratične organizacije dovolj jasno izpovedale svoje mnenje glede zastaranja nacističnih vojnih zločinov; bonsko vlado so v zadnjih dneh zasuli s protesti in izrazi ogorčenja. Na naslov Bonna pa so tudi priznani mednarodni strokovnjaki nedvoumno povedali, da zločini, kot jih je zagrešil nacizem, sploh ne zastarajo, pač pa mora država, ki teh zločinov ne kaznuje, računati s tem, da bo v očeh svetovne javnosti zgubila svoj ugled ter utrpela nepopravljivo moralno, politično in tudi gospodarsko škodo — skratka da jo bo svet smatral za državo, ki zavestno ščiti množične morilce. Če se je zahodnonemška vlada kljub temu odločila, da roka za zasledovanje zločinov iz druge svetovne vojne ne bo podaljšala, je s tem samo potrdila pravilnost že doslej razširjenega mnenja o njenem odnosu do vprašanja nacističnih zločinov in njihovih krivcev. Značilno karakteristiko tega odnosa pa je v zvezi s sedanjo odločitvijo Bonna podal tudi znani ameriški pravnik Kempner {na niirnberškem procesu je bil namestnik glavnega tožilca — op. ured.), ki je dejal, da je pri procesih, kateri so se v povojnih letih odvijali pred zavezniškimi sodišči, v glavnem šlo le za »majhne ribe«, medtem ko proti številnim velikim zločincem in množičnim morilcem niti postopka niso uvedli in bodo le-ti prihodnje leto Zahodno Nemčijo naravnost preplavili, ne da bi se jim bilo treba bati zasledovanja ali kazni. Po odločitvi, ki je padla v Zahodni Nemčiji, zdaj tudi avstrijska javnost z največjim zanimanjem pričakuje, kako se bodo odločile pristojne oblasti v naši državi. Avstrija, ki je bila uradno priznana kot prva žrtev nacistič-no-nemškega imperializma, ima še možnost, da sledi klicu človečanstva: ob ogromnih žrt- Velika in globoka nesoglasja na Zahodu Zadnje dni se je bbtj kot kdajkoli prej pokazalo, na kako trhtih temeljih je zgrajena tako imenovana atlantska skupnost zahodnih držav. Že pri obravnavanju gospodarskih vprašanj v zvezi s Kennedyjevo rundo in še posebno med razpravami o multilateralni atomski sili NATO so se pokazala velika in globoka nesoglasja, ki se ne omejujejo na več ali manj nebistvene stvari, marveč prihajajo do izraza zlasti pri najvažnejših problemih, od katerih je v veliki meri odvisna bodoča usoda tega zavezništva. Čeprav so vsi »prepričani o nujnosti tega zavezništva", kakor je dejal glavni tajnik NATO Brosio, morajo hkrati le priznati, da lika in globoka nesoglasja". Razprave o ustanovitvi multilateralne atomske sille Atlantskega palkita so znova postavile v ospredje vprašanje, koko najti rešitev, da bi bili zadovoljni talko v Was-hingtonu, od koder prihaja pobuda za talko organizacijo, kakor tudi v Evropi, kjer se vedno bollj krepi nasprotovanje kakršnikoli odvisnosti od Amerike. Najprej je bil zagovornik samostojne »evropske" politike le francoski predsednik de GaUlle, ki se je zato tudi odločil za lastno atomsko oborožitev Francije; pozneje se je njegovemu mnenju pridružila še Belgija, na sedanjem zasedanju pa je prešla v nasprotni tabor tudi še Nizozemska, katere zastopnik je jasno povedal, da bodo nesoglasja v NATO le še naraščala, dokler ne bo popolnoma jasno, kdo naj bi nadzoroval skupno atomsko silo. V tej zvezi pa se je znova pojavila tudi bojazen, da bi preko multilateralne atomske sile prišla do atomskega orožja tudi Zahodna Nemčija. Na to nevarnost so do- obstejajo »glede najvažnejših vprašanj ve- slej opozarjale samo vzhodne države s Sovjetsko zvezo na čelu, zdaj pa so jo spoznali tudi na Zahodu in je nizozemski zastopnik svoje pomisleke utemeljil ravno z mnenjem, da bi se z ustanovitvijo multilateralne atomske sile število »atomskih držav" še povečalo, medtem ko je francoski predstavnik dejal, da bi morala Zahodna Nemčija v tem primeru dokončno pOkoipali svoje upe na zopetno združitev in bi poleg tega izzvala nevarnost, da tudi na Vzhodu ustanovijo skupno atomsko silo. Sovjetska zveza je v zvezi z načrti o večstranski jedrski sili NATO znova izjavila, da odločno nasprotuje temu načrtu in da bo po potrebi skupaj z zaveznicami temu primerno ravnala. V tozadevni izjavi je rečeno, da bo Sovjetska zveza napravila ustrezne korake za svojo varnost in varnost svojih prijateljev in zaveznikov, češ: uresničenje večstranske jedrske sil e NATO bi prizadelo evropsko varnost, s čimer bi ise še bolj razširila tekma v jedrskem oboroževanju. Pokrajinske volitve na južnem Tirolskem V avtonomni deželi Trantiino-Gomje Po-adižje, v katero spada tudi bocemska pokrajina (Južna Tirolska), iso bile zadnjo nedeljo volitve v pokraijirtSka sveta bocenske in trentarske pokrajine, ki skupaj tvorita deželni svet avtonomne dežele. Volitve so bile zanimive predvsem zaradi tega, Iker je ijužnotlrol-ska stranka SVP stala pred preiizkušnjo, ali ji bo tudi po razcepitvi uspelo ohraniti dve-tretjinsko večino v b »canskem pokrajinskem svetu. Iizid volitev v taj pokrajini kaže, da je SVP sicer pridobila na glasovih (od 132.346 se je povzpela na 134.172 glasov), toda dosedanjo dvetretjinslko večino je zgubila: enkrat zaradi Bratstvo med ljudmi ne glede na narodnostno pripadnost V Kopru je bila pred nedavnim proslava dvojseiiletmke Italijanske unije za Istro in Reko, osrednje organizacije 'italijanske manjšine v Jugoslaviji. Na slavnostni dka- povečanja števila mandatov od 22 na 25, od katerih jih ima zdaj 16, drugič pa vsled odcepitve tako imenovane Liste »Tirolska domovina«, ki (je dobilla 5265 glasov in 1 mandat. SVP je manjkalo le kakih 2000 glasov do 17. mandata in s tem do dosedanje večine. Ostale stranke so v tej pokrajini dobile: krščanski demokrati 29.593 glasov (prej 30.277) in 3 mandate, neofašriti 13.580 (prej 14.687) glasov iin 1 mandat, socialisti 11.777 (prej 12 tisoč 217) glasov in 1 mandat, socialdemokrati 8358 (prej 7544) glasov in 1 mandat, komunisti 8050 (prej 6514) glasov in 1 mandat ter 'liberalci 5444 (prej 2839) glasov in 1 mandat; ostalim manjšim skupinam ni uspelo dobiti mandatov. V novem deželnem svetu avtonomne dežele Trentino-Gornje Poadižje so krščanski demokrati sicer zgubili 1 mandat, vendar jih bodo še vedno 'imeli 19 nasproti 17, kolikor si jiih je priborila stranka južnih Tirolcev. Bistvenih sprememb pri volitvah torej ni bilo in tolmačijo njihov izid kot priznanje vladni politiki, ki skuša ustvariti vedno boljše odnose med narodnostnimi skupinami. Mladina mora spoznati resnico o nacizmu Okoli 3000 članov sindikalne mladine iz vseh delov Avstrije je zadnjo nedeljo obiskalo bivše nacistično koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer so mladi sindikalisti na kraju strašnih zločinov izpričali svojo pripadnost k demokratični republiki. Zbrani mladini je govoril bivši minister Maisel, ki je bil tudi sam interniran v Mauthausenu. Priklical je v spomin strašna leta nacističnega nasilja in poudaril, da mora današnja mladina spoznati resnico o nacizmu, ker le tako bo znala spoštovati ogromne žrtve, doprinešene v boju proti fašistični diktaturi, prav tako pa tudi pravilno ceniti dobrine, priborjene v tem boju: svobodo in demokracijo. Ob plošči, ki spominja in opominja na številne žrtve tega taborišča, so zastopniki mladine položili vence. Strašne poplave so opustošile Južni Vietnam Srednji del Južnega Vietnama so zajele kafOslirofaline poplave, pri katerih 'je po dosedanjih podatkih zgubilo življenje šest do deset tisoč ljudi. Hudourna voda se je razbesnela po dveh tajfunih, iki sta divjala na feim 'področju, in je zalila na stotine vasi. V prizadetih 'krajih je na slotisoče prebivalcev zgubilo sifreho in vse premoženje, poleg lega pa grozijo fežlko preizkušenemu pre-bivalisiivu lakota in epidemije, kajiti v mnogih 'krajih, ki so jih zajele najhujše poplave, kar jih sploh pomnijo, zaradi slabega vremena in visokih voda reševalnih akcij sploh niso mogli razviti. V zadnjih dneh se je voda v številnih vaseh začela umikati in prebivalci, 'ki so prej zbežali pred poplavo, se spel vračajo v svoje domače kraje, Ikjer jih čaka nepopisno opustošenje. Ljudi, tki so že iprelj živeli v revščini in pomanjkanju, iso vsled katastrofe zgubili še zadnje imetje in iso zdaj dobesedno navezani na pomoč, Iki ijiim jo bodo nudili drugi. Mednarodna liga Rdečega križa v Ženevi je na vse organizacije Rdečega 'križa širom po svetu naslovila nujen poziv za ipamoč prizadetemu prebivalstvu Južnega Vielnaima. Mnoge države so temu pozivu že sledile in v izadmjih dineh so začele prihajali v itežko preizkušene 'kraje prve pošiljke hrane, zdravil, obleke 'in drugih potrebščin. Kakor pred nedavnim Zagreb, je v teh dneh Južni Vietnam v središču široko zasnovane pomožne akcije, v ‘koleri se v dejanjih manifestira mednarodna solidarnost. demiji, pri kateri so sodelovale prosvetne Skupine iz jezikovno mešanih krajev, je predsednik Italijanske unije Abram orisal razvoj odnosov med narodi na lem področju in poudaril, da se je v boju proti skupnemu sovražniku — fašizmu skovalo med delovnimi ljudmi teh krajev, ne glede na narodnostno pripadnost, bralstvo, ki ga je potrdila skupaj prelita kri. »To je v istrskem prebivalstvu kot celoti zbudilo zavest o istovetnosti interesov, dvajsetletnica delovanja Italijanske unije pa ije potrditev, da se je ta zavest nenehno krepila tudi v času obnove uničene domovine in graditve socialističnih odnosov." Ko je podrobno nakazal enakopravni položaj italijanske manjšine, je predsednik Italijanske unije naglasil, da Vse to dokazuje pravilnost stališč, ki jih ije zavzela Jugoslavija do reševanja narodnostnih vprašanj, kar ije bistveno prispevalo k današnjim prijateljskim odnosom med sosednima državama. vah, ki jih je v dobi nacizma moralo doprinesti avstrijsko ljudstvo in ki jih je nacizem zahteval od številnih narodov širom po Evropi, more biti odločitev samo ena — ne iz želje po maščevanju, marveč v duhu pravičnosti in resnice! Primer nacističnega zločinca Novaka jasno kaže, da nacistični zločini ne smejo zastarati Na Dunaju se je v ponedeljek začela obravnava proti 51-letnemu Franzu Novaku, najožjemu sodelavcu krvnika Eichmanna. Novak — »desna roka Eichmanna" — je obtožen, da je organiziral transporte Židov iz raznih evropskih držav v nacistična koncentracijska taborišča in tako neposredno sodeloval pri »dokončni rešitvi" židovskega vprašanja, v okviru katere je bilo umorjenih več milijonov Židov. Obravnava bo po vsej verjetnosti trajala več tednov in je pričakovati, da bo sodišče ob koncu izreklo primerno kazen, čeprav se skuša Novak — kakor doslej vsi nacistični zločinci, v kolikor so se znašli pred sodiščem — delati nedolžnega, češ da je bil le uradnik najnižje stopnje in da kot tak sploh ni vedel, koj se dogaja v koncentracijskih taboriščih. Obravnava vpada ravno v čas, ko gre za odločitev, ali naj nacistični zločini po poteku dvajsetletnega roka zastarajo, kar bi pomenilo, da od prihodnjega leta dalje nacističnih zločincev sploh ne bi mogli več zasledovati. Primer Novaka jasno kaže, kakšne posledice bi imelo zastaranje teh zločinov: čeprav eden največjih zločincev, je Novak lahko več let pod svojim pravim imenom živel na Dunaju, ne da bi se oblasti zanimale za njegovo preteklost. Aretiran je bil šele na podlagi zahodnonemške tiralice, glavni material za sedanjo obtožbo pa je postal znan šele na Eichmanno-vem procesu v Jeruzalemu. Takih in podobnih Novakov pa nedvomno živi še več; njihove roke so omadeževane z množičnimi umori In vendar še niso prišli pred sodišče, kjer bi se morali zagovarjati za svoje zločine. Ravno te dni je bila objavljena vest, da je bil žandarme-rijski major Gerulf Mayer, vodja žandarmerrjskega oddelka v Lipnici (Leibnitz) na štajerskem, v zvezi z nacističnimi zločini na Poljskem odstavljen s svojega službenega položoja In je bila proti njemu uvedena preiskava. In koliko je podobnih primerov, v katerih še nihče ni poskrbel za razkrinkanje bivših zločincev. Prihodnje leto pa naj bi nacistični zločini zastarali In številni množični morilci bi ušli zasluženi kazni I Pomoč državam v razvoju Težavni položaj držav v razvoju in odpravljanje težav, ki ovirajo njihov izvoz, sta bdi osrednji vprašanji na letošnji zaključni konferenci Združenih narodov o trgovini in razvoju. Še pred tem je bil maja 1963 v okviru GATT sprejet program akcije, katere izvajanje naj bi olajšalo dostop na trge industrijskih držav. Tega programa niso sprejele vse Sporazum o naftovodu Trst—Koroška—Dunaj Po dolgotrajnih pogajanjih se je italijanski državni koncern mineralnih olj ENI sporazumel z drugimi mednarodnimi družbami za mineralna olja o gradnji naftinega daljnovoda iz Trsta v Ingolstadl v Zahodni Nemčiji. Od tega daljnovoda je predviden tudi 350 km dolg odcep na Dunaj, ki bo tekel skozi Koroško. S tem stopa v odločilno fazo tudi vprašanje ustanovitve petrokemične industrije na južnem Koroškem, ki jo je ob priložnosti svojega proračunskega govora v koroškem deželnem zboru zahteval namestnik deželnega glavarja Hans Sima od podržavljenega podjetja Avstrijske uprave mineralnih olj. industrijske države ali pa ga niso sprejele v celoti. Ne glede na to pa je ostal za GATT podlaga njegove aktivnosti za razvoj izvoza iz držav v razvoju. Večino programa je sprejela tudi svetovna ekonomska konferenca, kar je podprlo tudi njegovo izvajanje v okviru GATT. Uspehi preteklega leta pa ne vzbujajo dosti upanja. Ne dajejo vtisa, da so industrijsko razvite države vložile večja prizadevanja v izvajanje ciljev, ki jih zastavlja program. Med zadnjimi poročili sekretariata GATT so vsekakor najbolj zanimiva tista, ki se nanašajo na Ameriko in na države EGS. Zanimivo je, da Amerika še nadalje vse povezuje s pogajanji med Kennedyjevo rundo (carinsko trgovinska pogajanja v GATT), čeprav predvideva program akcije na strani industrijsko razvitih držav in celo izrecno poudarja, da je treba začeti z izpolnjevanjem programa, ne da bi čakali na carinsko trgovinska pogajanja v Kennedyjevi rundi. Sporočilo Amerike poudarja, da so možnosti, ki so na razpolago tudi razen pogajanj v okviru Ken-nedyjeve runde, dokaj omejene, in sicer zato, ker so omejitve, ki bi prizadele uvoz iz držav v razvoju, relativno minimalne. Med izdelki, ki jih je GATT že spoznal za pomembne za izvoz držav v razvoju, je v Ameriki kvantitativno omejen samo uvoz sladkorja in bombažnih odpadkov, medtem ko približno tretjina teh izdelkov ni podvržena plačilu carine. Sicer iz poročila GATT ni razvidno, za katere izdelke gre in kakšen je njihov pomen v ameriškem izvozu. Izdelek, za katerega izvoz so zainteresirane države v razvoju, je namreč ■tudi bombažni tekstil. Za takšnega ga je označil GATT. Vendar uvoz bombožnega tekstila ne le da ni podvržen relativno visokim carinam, temveč ga ukrepi, ki so bili sprejeti v zadnjem času, še količinsko omejujejo. Države EGS so s 1. januarjem 1964 ukinile carino na čaj in tropski les, vendar so kljub znižanju obdržale relativno visoko carino na kavo in kakao v zrnju. Tako znaša skupna carinska tarifa za kavo po znižanju 9,6, za kakao v zrnju pa 5,4 °/o. Program akcije GATT pa predvideva ukinitev carine na čaj, kavo, kakao in tropski les — kjer je to mogoče — do konca leta 1963. EGS je med terni izdelki ukinila carino na tiste vrste blaga, ki so v njenem uvozu iz držav v razvoju manjšega pomena, obdržala pa je carine na uvoz izdelkov, katerih pomen je neprimerno večji. Leta 1963 je EGS uvozila čaja, kave v zrnju in tropskega lesa v skupni vrednosti 857 milijonov dolarjev. Vendar je od tega odpadlo na izdelke, za katere je ukinjena carina, samo 19 °lo (na čaj samo 3°/o), medtem ko so carine na izdelke, ki so pomenili 89 "Iti vrednosti uvoza, ostale, in sicer višja na kavo, na katero je odpadlo 60 °lo uvoza. Seveda tu odpade motiv o zaščiti domače proizvodnje, ker nobena držav članic EGS nima lastne proizvodnje kave niti kakava. Gre v bistvu za vpliv na potrošnjo, s tem pa tudi na obseg uvoza, na fiskalne razloge in predvsem za taktiko do pridruženih afriških držav, ki izvažajo kavo in kakao. Prednost, ki se jim tako nudi na trgu EGS v primerjavi z drugimi iz- H B B !? al la 'J U v-e/s^c/7uc« Vlada hoče povečati udeležbo države na akcijskih družbah V avstrijskem gospodarstvu so akcijske družbe najvažnejša oblika gospodarskih podjetij. Najbolj so akcijske družbe zastopane v industriji. Od okroglo 24 milijard šilingov nominalnega kapitala, ki ga je 31. decembra 1963 posedovalo 516 avstrijskih družb, je po analizi instituta za porabna socialna in gospodarska raziskovanja odpadlo 83,3 odstotka na industrijska podjetja. Na banke in zavarovalnice je odpadlo 8 %, na trgovino in promet 5,9 % in na turistična podjetja 1,9% nominalnega kapitala akcijskih družb. V svoji študiji „Držav>ni delež na avstrijskem gospodarstvu" ugotavlja isti institut, da so bile republika Avstrija ter njene zvezne dežele in občine 31. decembra 1963 udeležene na 276 akcijskih družbah. V tem času so obvladale 83 akcijskih družb s 14,1 milijarde šilingov nominalnega kapitala, medtem ko so s svojo udeležbo kontrolirale nadaljnjih 82 akcijskih družb, ki so izkazovale 2,8 milijarde šilingov nominalnega kapitala. Skupno torej država, zvezne dežela in občine obvladajo in kontrolirajo 30 % delujočih akcijskih družb, ki posedujejo skupno 70 % nominalnega akcijskega kapitala. V času od 1. julija 1961 do 31. decembra 1963 se je v Avstriji število akcijskih družb povečalo za pičlih 5 %, njihov nominalni kapital pa je narasel za 10%. Omenjena študija žal ne daje pregleda, kako se je v tem času razvijala udeležba države, zveznih dežel im občin na akcijskem kapitalu, ki dotlej ni naraščala, marveč le nazadovala na račun udeležbe inozemskega in domačega privatnega kapitala. Leta 1951 je udeležba javne roke na akcijskih družbah znašala še 75 %. Do leta 1961 se je zmanjšala na 54,1 %. Skladno s item je naraščala udeležba domačega privatnega in inozemskega kapitala, slednjega od 9,8% leta 1953 na 13,5% leta 1961. Avstrijska vlada se sedaj prizadeva za večjo udeležbo na akcijskih družbah. Iz Osnutka državnega proračuna za leto 1965 je razvidno, da hoče vlada delež države na akcijskih družbah povečati za 546 milijonov šilingov. Na industrijo bi pri tem odpadlo 133, na elektrogospodarstvo pa 298 milijonov šilingov. Atomske elektrarne naglo rastejo Po svetu je že 73 atomskih elektrarn v pogonu ali gradnji. 25 od teh ima Amerika, 15 Velika Britanija in 9 Francija. Za Sovjetsko zvezo sodijo, da ima 5 atomskih elektrarn. Atomske elektrarne gradita tudi Italija in Zahodna Nemčija. Slednja je pričela o gradnji atomskih elektrarn resno razmišljati leta 1959. Za njihov razvoj je dala vlada do leta 1963 na razpolago 160 milijonov mark, kar odgovarja celotnemu prispevku nemške vlade za razvoj industrije v tem času. V primerjavi s sredstvi, ki jih za razvoj atomskih elektrarn vlagajo Amerika, Velika Britanija in Francija, so vendar ta sredstva še zelo nizka. Kljub temu pa imajo v Nemčiji v gradnji in izgrajenih že 14 preizkusnih reaktorjev. V Obrig-heimu gradijo elektrarno z reaktorjem na težko vodo, ki ho leta 1968 proizvajala električno energijo za potrebe industrijskega mesta s 600.000 prebivalci. Avstrijska darila za otroke v Skopju Da svet še vedno navdaja skrb za pomoč prebivalstvu Skopja, je pokazal spet petek minulega tedna. Ta dan je pripeljal tovornjak z Dunaja za novi otroški dom „11. oktober" drugo pošiljko lepega darila kolektiva in bralcev osrednjega glasila Socialistične stranke Avstrije „Arbeiterzeitung": 200 postelj, blazin, odej, prešitih odej, rjuh in drugega blaga, nadalje dva hladilnika, električno peč za kuhanje za kakšnih 400 oseb, 4 pralne stroje, stroj za iiKanje perila, 4 šivalne stroje in razno drugo kuhinjsko opremo in potrebščine. Novi otroški dom „11. oktober" je bil zgrajen letos v neposredni bližini mesta. Dom bodo svečano odprli na Dan republike, 29. novembra 1964. Večji del inventarja za ta dom je uprava sprejela v obliki daril iz Avstrije. Ko je prispelo drugo darilo kolektiva in bralcev „Arbeiterzeitung" v novi otroški dom v Skopju, ki sta ga pripeljala taista šoferja ki sta po hudem potresu lani 26. julija pripeljala na kraj katastrofe prvo pomoč iz Avstrije je bila v domu prijetna svečanost s številnimi izrazi zahvale za prijateljsko pomoč in naklonjenost ter za dalekosežno solidarnost z žrtvami te katastrofe. Rekordna industrijska proizvodnja v Sloveniji Slovenija je v mesecu oktobru dosegla svojo najvišjo mesečno industrijsko proizvodnjo. Kljub temu, da je nekaterim podjetjem v oktobru pričelo primanjkovati elelktrič- vozniki iz Afrike, Azije in Latinske Amerike, je v bistvu glavna razlaga za njihovo pridružitev k EGS. Poleg teh skupnih ukrepov je Francija liberalizirala uvoz nekaterih izdelkov, ki so zanimivi za države v razvoju. To so predvsem cement, bombažno predivo, predivo in sukanec iz umetnih in sintetičnih vlaken, sukanec iz česane in kardirane volne, nekateri generatorji in električni motorji in drugo. Zahodna Nemčija je svojo državno tarifo znižala na raven skupne tarife za sušeno sadje. Prav tako je sklenila od 1. julija 1964 znižati carine za nekatere izdelke, da bi jih čim prej spravila na raven skupne carinske tarife. Gre za kon-servirano sadje, sadne sokove, ribje konserve, sukanec iz jute in za jutaste vreče, superfos-fate in drugo. Od 3. junija 1964 je liberaliziran uvoz govejih kož, od 1. junija 1964 pa uvoz jutastih vreč. Od drugih sporočil, ki jih je sekretariat GATT objavil v avgustu, je zanimivo sporočilo Češkoslovaške, ki ne govori samo o preteklosti, temveč predvideva tudi nekatere načrte v zvezi s povečanjem uvoza iz držav v razvoju. Češkoslovaška je ukinila uvozne carine za kakao v zrnju, kavo, čaj, tobak, riž, oljnice, nekatere vrste povrtnin, meso, ribje konserve, sadje in druge živilske izdelke, nadalje za svinec, bombažno prejo, sukanec iz jute, usnje in za avtomobilske gume. To liberalizacijo spremlja vrsta ukrepov, ki naj bi privedli do povečanja uvoza iz držav v razvoju. Računajo, da bo leta 1970 sedanja raven uvoza podvojena in da bo dosegla približno 900 milijonov dolarjev. ne energije je bila skupna industrijska proizvodnja za 7,4 % višja kot v lanskem oktobru in za 19,4% višja od lanskega mesečnega povprečja. Zlaisli visoka je bila proizvodnja v elektroindustriji in v kovinski industriji. V prvi je bita za 35, v drugi pa za 23 % nad lanskim povprečjem. Viden iporast proizvodnje so dosegle tudi tekstilna, usnjarska, obutvena in papirna industrija, ki so se zadnje čase močneje usmerile na izvoz. Presenetljivo visOka pa je bila proizvodnja v gumarski industriji, ki je lansko povprečje prekosila septembra za 37 % in oktobra celo za 42 %. Naj večje svetovne banke Na svetu so 103 banke, katerih vrednost hranilnih vlog presega vrednost milijarde dolarjev. Tri od teh bank imajo nad 10 milijard dolarjev hranilnih vlog. To so Bank of America, Chase Manhatan Bank in First National City, ki imajo skupno shranjenega 24 milijard dolarjev premoženja. Vse tri banke imajo svoj sedež v Ameriki. Od omenjenih 103 bank, katerih hranilne vloge presegajo vrednost 1 milijarde dolarjev, jih je 31 v Ameriki, 17 na Japonskem, 11 v Veliki Britaniji, 10 v Zahodni Nemčiji, 9 v Italiji, 5 v Kanadi, po 4 v Franciji in Švici, 3 v Belgiji, po 2 v španliji in na Švedskem in po 1 v Braziliji, Avstraliji, Indiji, na Nizozemskem in v Hong Kongu. 99 teh banlk je koncentriranih na 11 razvitih držav in le 4 so v državah v razvoju, od tega 2 v Španiji. LONDON. — Novi predsednik britanske vlade Ha-rold Wilson namerava prihodnji mesec obiskati ameriškega predsednika Johnsona; obisk v Washingtonu je predviden za 7. december. Prav tako pa je Wil-son po vesteh iz Londona predlagal sestanek tudi novemu predsedniku sovjetske vlade Kosiginu, katerega bi obiskal v zadnjem tednu decembra. MOSKVA. — V Moskvi je bila te dni mednarodna konferenca, na kateri so proučili možnosti za razširitev trgovine med Vzhodom in Zahodom. Na konferenci je bila posebno močno zastopana Amerika, ki je poslala kar 92 gospodarstvenikov; prav tako pa so se je udeležili tudi predstavniki gospodarskih podjetij iz Anglije, Francije in Italije. Udeleženci konference so se posvetovali z najviSjimi sovjetskimi funkcionarji. PRAGA. — ČeSkoslovaSka ljudska skupSčina je na rednih predsedniških volitvah, ki so vsakih sedem let, znova izvolila za predsednika Češkoslovaške Anto-nina Novotnyja, kateri je na tem položaju že od leta 1957. Poleg tega je Novotny zdaj že celih enajst let prvi sekretar CK KP ČeSkoslovaSke. NEW YORK. — Ameriški obrambni minister Dean Rusk je izjavil, da bi bilo treba v kakršenkoli program razorožitve v svetovnem merilu pritegniti tudi LR Kitajsko, vendar pa takšni razgovori Se niso v načrtu. Amerika je imela že več let na bilateralnih razgovorih s Pekingom priliko, da razpravlja o raz-orožitvenih problemih, vendar je po mnenju ameriške vlade Kitajska pokazala zelo malo zanimanja za to stvar. LUSAKA. — Odkar je britanska vlada sporočila, da nasprotuje enostranski razglasitvi neodvisnosti Južne Rodezije in da bo smatrala za »odkrit upor", če bo bela rasistična vlada pod vodstvom Smitha to kljub temu storila, je med kolonisti zavladala velika negotovost. Priseljenci sami priznavajo, da je šel Smith predaleč in se zdaj bojijo, da utegne vsak hip izbruhniti prava revolucija. Po podatkih afriške ljudske unije Zimbabve zapusti vsak teden Južno Rodezijo po več tisoč belih priseljencev, ki odhajajo v Južnoafriško republiko, kjer jim Vervroerdov rasistični režim obeta donosne zaposlitve in razne druge privilegije. LIMA. — Perujska vlada je sporočila, da bo 56.000 kmečkih družin do konca leta dobilo 175.000 hektarov plodne zemlje, poleg tega pa bo vlada tem družinam dala tudi tehnično pomoč v znesku dobrih 18 milijonov dolarjev. To je doslej najpomembnejši ukrep vlade predsednika Belaunde Tcrryja pri izvajanju zakona o agrarni reformi, katerega je kongres sprejel pred štirimi meseci. Ker je bil sedanji položaj peruanskega podeželja zares nevzdržen, imajo izvedbo agrarne reforme za poglavitno nacionalno nalogo. Vendar pa zakon o agrarni reformi ne velja za plantaže bombaža in sladkornega trsa, ki sestavljajo najbogatejše površine, zaradi česar napredne sile očitajo vladi, da popušča pred pritiskom veleposestnikov in konservativnih desničarskih sil. ADIS ABE3A. — Med konferenco v Adis Abebi o letalskem prometu v Afriki, katere so se udeležili predstavniki 24 držav, je etiopski minister za javna dela in komunikacije predlagal, naj bi ustanovili enotno letalsko družbo za vse afriške države. MOSKVA. — Sodeč po nekaterih govoricah iz lokalnih virov so se sovjetski in kitajski voditelji na nedavnih razgovorih v Moskvi sporazumeli, da se bodo kilajsko-sovjetski partijski razgovori v začetku prihodnjega leta nadaljevali v Pekingu. Sestanek naj ne bi bil na najvišji ravni, za cilj pa naj bi imel zmanjšanje napetosti v medsebojnih odnosih. KAIRO. — Osvobodilna fronta okupiranih arabskih področij Al Masa in Mosbr je poslala predsedniku britanske vlade Wi!sonu brzojavko, v kateri zahteva neodvisnost arabskega juga, pravico do samoodločbe in ukinitev tamkajšnjih britanskih vojaških oporiSč. LIMA. — Na medameriškem kongresu stanovanjskih skupnosti so ugotovili, da je stanovanjska kriza trenutno eden največjih sociolnih problemov Latinske Amerike. V Latinski Ameriki namreč primanjkuje zdaj 80 milijonov stanovanj, naraščanje prebivalstva in dotrajanost sedanjega stanovanjskega fonda pa zahtevata gradnjo več kot 5 milijonov stanovanj na leto. NEW YORK. — Za Kambodžo, ki je podobno zahtevo predložila že prejšnji mesec, so zdaj Štiri afrilke države — Alžirija, Kongo (Brazzaville), Gvineja in Mali — predlagale, naj bi na dnevni red XIX. zasedanja Generalne skupSčine OZN prišlo tudi vprašanje kitajskega zastopstva v svetovni organizaciji. BEJRUT. — Novi saudski vladar kralj Fejsal je svoje vladanje začel s tem, da hoče uvesti red na področju financ. V novem proračunu so močno zmanjšani izdatki za vzdrževanje saudskega dvora, ki znašajo samo 2,6 milijona rialov ali kakih 600.000 dolarjev, kar je približno stokrat manj kot za časa kralja Sauda. Glavni poudarek v novem proračunu je na gospodarskih problemih. BEOGRAD. — Zvezni izvršni svet je prejšnji teden sprejel več predpisov, ki bodo prispevali k normalizaciji življenja na območjih Slovenije in Hrvatske, ki so jih prizadele nedavne poplave. LIZBONA. — Portugalske oblasti so spet obsodile več oseb na zaporne kazni, češ da so se bavili s »subverzivno dejavnostjo” in da so bili člani komunistične partije. AMSTERDAM. — Nizozemski odbor bivših zapornikov v Oswiecimu je poslal zahodnonemškemu kanclerju Erhardu brzojavko, v kateri izraža ogorčenje spričo odločitve zahodnonemške vlade, da bodo zastarali zločini, ki so jih zagrešili nacisti v drugi svetovni vojni. ZAGREB. — V Zagreb še vedno prihoja najrazličnejša pomoč iz vseh krajev Jugoslavije in iz šte- vilnih drugih držav, namenjena žrtvam nedavnih poplav. Predsednik mestne skupščine Pero Pirker pa je izjavil, da bo Zagreb prihodnje leto dobil 10.000 novih stanovanj, s katerimi bo mogoče skoraj po- vsem odstraniti posledice poplave, ki je zadnje dni oktobra hudo prizadela mesto. ATLANTA. — Voditelj sedmih velikih ameriških organizacij, ki se bojujejo za enake državljanske pravice v Ameriki, so ponudili predsedniku Johnsonu pomoč pri Izvajanju zakona o državljanskih pravicah in programa boja proti revščini. Pet let dvojezičnih šol v Prekmurju Na podlagi zakona o manjšinskih šolah v Sloveniji je bil na območju Prekmurja, kjer živi poleg Slovencev madžarska narodnostna manjšina, v šolskem letu 1959-60 uveden dvojezični pouk. Prehod od prejšnjega deljenega slovenskega in madžarskega šolstva na skupne dvojezične šole poteka postopoma, tako da se dvojezični pouk od leta do leta razširi na nadaljnji razred vsake posamezne šole. V zadnjem šolskem letu, torej v petem letu dvojezičnega pouka, je preosnova zajela prvih pet razredov, poleg tega pa je bilo na omenjenem območju tudi že nekaj popolnih osemletnih osnovnih šol z dvojezičnim poukom. Ob peti obletnici dvojezičnega pouka v Prekmurju je predsednik okrajne komisije za narodnostna vprašanja Franc Šebjanič objavil posebno poročilo o dvojezičnih šolah v Prekmurju, iz katere povzemamo tudi naslednje podatke. Območje dvojezičnega šolsitva je povsem skladno z narodnostno mešanim predelom, ki ga sestavlja obmejni pas vzdolž sloven-sko^madžarske meje. To območje naseljuje olkrog 10.000 občanov maidžortSke narodnosti in blizu 8500 Slovencev. Osnovne šo- »Mladinski forum 64“ Kulturni dnevi koroške sindikalne mladine S posebno slavnostjo, katere so se poleg lepega števila mladih ljudi udeležili tudi visoki predstavniki Koroške, je bil zadnjo soboto odprt »Mladinski forum 64«. V okviru te prireditve se bodo do 29. novembra razvijali kulturni dnevi koroške sindikalne mladine, ki obsegajo — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — celo vrsto zanimivih prireditev. Na otvoritveni slavnosti so govorili deželni glavar Wedenig, namestnik deželnega glavarja Sima, celovški župan Ausserivinkler, predsednik deželne zveze sindikatov Suchanek in predsednik koroške zbornice za delavce in nameščence Scheiber. Govorniki so predvsem naglasili potrebo strokovne in splošne izobrazbe mladine, kajti mladina je tista, ki bo jutri prevzela odgovorne funkcije v deželnem in državnem življenju. Spomnili so se razmer, v katerih so pionirji sindikalnega gibanja pred desetletji polagali temelje socialno pravične družbe in se v času popolne brezpravnosti borili za socialne in demokratične pravice delovnega človeka. Posebej je bila omenjena ustanovitev sindikalnega mladinskega gibanja v Avstriji, ki slavi letos 70-letnico svojega obstoja in ki je bistveno prispevalo k temu, da živi danes tudi delavska mladina človeka vredno življenje in ima vse možnosti, da se strokovno in osebno razvija v polnovrednega člana sodobne družbe. Namen kulturnih dne-vov delavske mladine pa ni le v tem, da mladina pokaže svoje sposobnosti, marveč da se konfrantira tudi z raznimi aktualnimi problemi in se tako vzgaja v duhu demokracije, tolerance in napredka. V okviru »Mladinskega foruma 64« so bile odprte tudi štiri razstave, med katerimi vzbuja posebno zanimanje razstava >Mladina v odporniškem gibanju« ( v veži celovške Delavske zbornice), ki na podlagi dokumentarnega gradiva govori o žrtvah avstrijske mladine in sploh avstrijskega ljudstva v boju proti nacističnemu nasilju. le na dvojezičnem območju Prekmurja je v šolskem iletu 1963-64 obiskovalo 2861 učencev obeh narodnosti ati 1440 otrok madžorslke in 1321 otrok slovenske narodnosti. Od tega je 1916 učencev obeh narodnosti ali okrog 76 % Vseh všolanih otrok tega območja obiskovalo dvojezični pouk ((kakor smo že povedati, se prehod na dvojezični pomik izvaja postopoma), medtem ko so bili ostali učenci višjih razredov še deležni deljenega pouka v slovenskem ali madžarskem jeziku. Dvojezične šote so razdeljene na dve občini: v občini Lendava jih je bilo v zadnjem šolskem letu 10 s Skupno 2217 učenci (1201 madžarskih in 1016 slovenskih) in v občimi Murska Sobota 6 s 644 učenci (239 madžarskih in 405 slovenskih). Za učence dvojezičnih šol so bili izdani posebni učbeniki, poteg tega pa imajo dvojezične šole na razpolago tudi bogate šolske 'kirijžmice s knjigami v obeh jezikih. Po nepopolnih podatkih so imele te knjižnice v šolskem letu J 963-64 na razpolago 3750 knjig v madžarskem in 5588 knjig v slovenskem jeziku, medtem ko so imele strokovne knjižnice za učitelje dvojezičnih šol nad 5000 knjig v obeh jezikih. Na dvojezičnih šolah so v veljavi posebni učni načrti, katerih temeljne naloge določajo : ■ učenci obeh narodnosti bi naj obvladati ustno in pismeno izražanje v obeh jezikih ; ® seznanili bi se naj z najvažnejšimi deli ljudske in umetne književnosti obeh narodov; ■ v učencih bi se naj vzbujala ljubezen in spoštovanje do občanov druge narodnosti in naj bi se razvijata volja za sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Stoveniški i>n madžarski jezik se poučujeta po 4 ure na teden, ves ostali pouk pa je dvojezičen, In sicer enako število ur v slovenščini in madžarščini. Petletne izkušnje dvojezičnega pouka v Prekmurju nazorno govorijo o velikem vzgojnem pomenu tovrstnega izobraževanja na narodnostno mešanem območju. Dvojezični pouk bistveno prispeva k poglabljanju bratstva in enotnosti občanov obeh narodnosti in je praksa prvih let v celoti potrdila predvidevanje, da se bodo učenci dveh različnih narodnosti v razme- rah skupnega življenja in dela v dvojezičnih šolah medsebojno bolj zbližati, kot če bi bili v ločenih, nacionalno strnjenih oddelkih. Predvsem pa primer prekmurskih dvojezičnih šol prepričljivo dokazuje, da kvaliteta pridobljenega znanja v ničemer ne zaostaja za tisto na enojezičnih šolah. Dejavnost dvojezičnih šol nujno terja strokovno posebej izobražen kader. V zadnjem šolskem letu je bilo na teh šolah zaposlenih 104 učiteljev, ki so bili deležni Strokovnega izpopolnjevanja, poleg tega pa je poskrbljeno tudi za vzgojo novih učnih moči. V Murski Soboti deluje učiteljišče, na katerem je trenutno okoli 50 dijakov madžarske in slovenske narodnosti, približno tretjina že zaposlenih učiteljev dvojezičnih šol pa je Vključenih v redno študijsko izpopolnjevanje v Okviru pedagoške Ukademije v Mariboru. Mimo tega se prizadevajo za medsebojno z b 11 ž a n j e otrok obeh narodnosti že v predšolski dobi in je pri tem posebno pomembno uvajanje dvojezičnosti v predšolske ustanove jezikovno mešanega območja. Doslej so v Prekmurju delovali trije dvojezični otroški vrtci, z izgradnjo novih predšolskih objektov pa se bo to število še povečalo in zajelo Vse večje kraje z narodnostno mešanim življem. Za čim Uspešnejši razvoj dvojezičnega šolstva Skrbijo pristojne ustanove od občinskih mimo Okrajnih do republiških forumov, ki v te namene vlagajo tudi velika 0 Bulajičev film »Skopje 63”, ki pretresljivo dokumentira lanskoletni potres v Skopju, je bil deležen velikega priznanja tudi na mednarodnih festivalih in prireditvah. Tudi UNESCO, organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo, je lefožnjo nagrado »Kalinga” podelila režiserju Veljku Bulajiču za njegov film o Skopju. 0 V Tokiu je bil prejžnji teden odprt IV. mednarodni bienale grafike, na katerem 88 umetnikov iz 44 držav razstavlja skupaj 521 grafik. Najviijo nagrado te prireditve — mednarodni »Grand Prix” — je prejel slovenski Dijaki Državne gimnazije za Slovence v Celovcu uprizorijo na praznik 8. decembra in v nedeljo 13. decembra 1964 ob 14. uri ob sodelovanju gledališkega orkestra opereto Miklavž prihaja v Mestnem gledališču v Celovcu. Vstopnice dobite v šolski pisarni. denarna sredstva. Samo iz republiških sredstev je bilo za razvoj dvojezičnega šolstva v Prekmurju doslej namenjenih 325 milijonov dinarjev, kar vsekaikar pomeni izdatno materialno pomoč šolstvu narodnostno mešanih krajev. Ob takem razvoju je avtor omenjenega poročila ob petletnici dvojezičnega šolstva v Prekmurju upravičeno ugotovil: „Če imamo enakovredno uvedbo madžarskega in slovenskega jezika v šolo za del širše pojmovane dvojezičnosti na vseh področjih družbene dejavnosti narodnostno mešanega območja, potem tovrstna prizadevanja prav gotovo pomenijo odpravo številnih nacionalističnih pregrad, resnično poglabljanje bratstva in enotnosti ter nenehno vzajemno jezikovno in kulturno bogatenje občanov obeh narodnosti. Taka uveljavitev dvojezičnosti — ob skupnem šolanju učencev madžarske in slovenske narodnosti — potemtakem krepi in izpolnjuje z novo vsebino nacionalno enakopravnost ter utrjuje zavest o skupnih interesih pri graditvi lepše prihodnosti. umetnik Andrej Jemec, kar je nedvomno veliko priznanje slovenski umetnosti. 0 Srbsko narodno pozoriite v Novem Sadu je ob začetku svoje 104. gledališke sezone izdalo pregled dosedanjega dela. Dramski, operni in baletni ansambel fega najstarejSega srbskega gledališča so imeli doslej skupno 311 premier, posamezne predstave pa si je ogledalo 2,1 milijona ljudi. 0 Ob stoletnici rojstva slovitega francoskega umetnika Henrija de Toulouse Lotreca je bila v New Torku odprta razstava njegovih del. PO 70 LETIH SPET V CELOVCU: Na povabilo Slovenske prosvetne zveze priredi Prvo slovensko pevsko društvo „Lira“ iz Kamnika v nedeljo, 29. novembra 1964 ob 14.30 uri v srednji dvorani Doma glasbe v KONCERT Celovcu z izbranim sporedom slovenskih, jugoslovanskih, nemških, Italijanskih, ruskih in ameriških skladateljev. DIRIGENT: PROF. SAMO VREMŠAK Predprodaja vstopnic v knjigarni „Naša knjiga” v Celovcu, VVulfengasse in pri krajevnih prosvetnih društvih. KuiamneDROBtine Program za mir in mednarodno sodelovanje4 Konferenca sodi, da so deklaracija afriških držav o dezatomizaciji Afrilke, težnje latinskoameriških držav, da bi dezatomizirale svojo celino, ter razni predlogi v zvezi z dezatomiizacijo področij v Evropi in Arni — 'koraki v pravi smeri, ker so koristni za utrditev mednarodnega miru in varnosti in za ublažitev mednarodne napetosti. Konferenca priporoča ustanovitev idezatoimiziranih con, ki bi zajele ta in druga območja in svetovne oceane, zlasti tista, v (katerih doslej ni bilo atomskega orožja, v skladu z izraženimi željami zainteresiranih držav in narodov. Prav tako konferenca poziva atomske države, naj spoštujejo te dezatomizirane cone. Konferenca je prepričana, da bi sklicanje svetovne konference o razorožitvi pod okriljem OZN, na katero bi bile povabljene vse države, močno podprlo sedanja prizadevanja, da bi premaknili proces razorožitve in zagotovili, da se ta proces nadaljuje in nenehno razvija. Zato konferenca poziva udeležene države, naj na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN store vse potrebne korake za sklicanje takšne konference in vsake druge posebne konference za sklenitev posebnih sporazumov o določenih razoroziitvenih ukrepih. Konferenca paziva vse države, naj sodelujejo pri skupnem izpopolnjevanju miroljubnega izkoriščanja atomske energije za blagor vsega človeštva in zlasti, naj proučujejo načine proizvodnje atomske energije in druge tehnične oblike, v katerih hi se lahko mednarodno sodelovanje najuspešneje realiziralo s svobodno izmenjavo takšnih znanstvenih informacij. Vlil. Vojaški pakti, tuje čete in oporišča Konferenca ponovno izraža 'svoje prepričanje, da Obstajanje vojaških blokov, zveze in pakti velesil, tki izvirajo iz tega, razpihujejo hladno vojno in 'povečujejo mednarodno napetost. Neangažirane 'države so zategadelj proti sodelovanju v takšnih paktih 'in zvezah. • Konferenca sodi, da je vzdrževanje ali nadaljnje ustanavljanje tujih vojaških oporišč in stacioniranje tujih čet na ozemljih drugih dežel, v nasprotju z izraženo voljo teh dežel, groba kršitev suverenosti držav in grožnja svobodi in mednarodnemu miru. Nadalje se ji zdi posebno nedopustno, da obstajajo ali da se nadalje ustanavljajo oporišča na odvisnih ozemljih, ki jih je mogoče uporabiti za ohranjanje kolonializma ali v druge namene. • Konferenca z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so tuja vojaška oporišča v praksi sredstvo za izvajanje pritiska na narode in za zaviranje njihove emancipacije in razvoja, zasnovanega na njihovih lastnih ideoloških, političnih, gospodarskih in kulturnih idejah, ter oznanja svojo popolno podporo deželam, ki zahtevajo, da se ukinejo tuja oporišča na njihovih ozemljih, in poziva vse države, ki imajo čete ali oporišča v drugih državah, da jih od tam umaknejo. Konferenca sodi, da je vzdrževanje vojaškega oporišča Amerike v Gu-antanamu (Kuba) v nasprotju z voljo vlade in ljudstva Kube lin da pomeni kršitev določb, vsebovanih v deklaraciji beograjske konference, da pomeni kršitev suverenosti in ozemeljske integritete Kube. Konferenca ugotavlja, da izraža kubanska vlada svojo pripravljenost, poravnati spor zastran oporišča Guantanamo z Ameriko na normalen način, ter glede na to zahteva od vlade Amerike, da se začne pogajati s kubansko vlado o ukinitvi tega oporišča. Konferenca obsoja izraženo namero imperialističnih držav, da ustanove oporišča na Indijskem oceanu, ikot preračunan poskus, zastrašiti nove azijske in afriške dežele, in kot neupravičeno širjenje politike neokolonializma in imperializma. Konferenca prav tako priporoča, da 'Ukinejo tuja oporišča na Cipru in da se umaknejo tuje čete iz te dežele. IX. OZN: njena vloga Države udeleženke razglašajo: Organizacija združenih narodov je bik ustanovljena, da bi spodbujala mednarodni mir in varnost, da bi razvila mednarodno razumevanje in sodelovanje, ohranila pravice človeka in osnovne svoboščine in dosegla vse cilje ustanovne listine. Da bi bila učinkovit instrument, mora biti odprta za vse države sveta. Zlasti je potrebno, da si države, ki so še zmeraj ipod kolonialno dominacijo, pridobijo neodvisnost brez odlašanja in da zavzamejo svoje mesto, ki jim po pravici pripada v skupnosti narodov. • Za učinkovito delo OZN je neogibno, da vse nacije spoštujejo njihova temeljna načela miroljubne koeksistence, sodelovanja, odrekanja ražnji ali uporabi sile, načela o svo-odi in enakosti brez diskriminacije, kar zadeva raso spol, jezik ali vero. • Vpliv in učinkovitost OZN sta prav tako odvisna od enakopravnega zastopstva raznih geografskih področij v različnih organih OZN ter v njihovi službi. • Konferenca z zadovoljstvom ugotavlja, da je Generalna skupščina z resolucijo 1991IXVII1 storila prvi pozitivni korak za preobrazbo strukure OZN v skladu s povečanim članstvom in potrebo, da se zagotovi širša udeležba držav pri delu njihovih organov. Poziva vse članice OZN, naj kar se da naglo ratificirajo amandmaje na ustanovno listino, amandmaje, ki so bili sprejeti na 18. zasedanju Generalne skupščine. ® Konferenca priznava največji pomen OZN in pa to, da ji je treba omogočiti izpopolnitev funkcij, ki so ji zaupane za ohranitev mednarodnega sodelovanja med državami. ® Konferenca poudarja potrebo po prilagajanju ustanovne listine dinamičnim spremembam in evoluciji mednarodnih razmer. Konferenca izraža upanje, da bodo šefi držav ali vlad držav članic OZN prisostvovali rednemu zasedanju Generalne skupščine ob 20. obletnici organizacije. Konferenca opozarja na priporočilo beograjske konference in zahteva od Generalne skupščine OZN, da uveljavi pravice LR Kitajske in prizna predstavnike te vlade kot edine legitimne predstavnike Kitajske v OZN. Konferenca priporoča državam članicam OZN, naj spoštujejo resolucijo in naj dajo organizaciji vso potrebno pomoč, da bi lahko uresničila svojo vlogo, kar zadeva ohranitev mednarodnega miru in varnosti. V zadnjem delu deklaracije je govora o gospodarskih in kulturnih vprašanjih, o katerih pa smo v našem listu že posebej poročali — op. ured. (Konec) /rvuR Naznanilo V soboto, 28. novembra 1964 ob 9. uri dopoldne bo v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu OBČNI ZBOR SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Občni zbor bo povezan z zanimivimi gospodarskimi, kmetijskimi in komunalnimi predavanji in bo zaradi tega trajal do okoli pol pete ure popoldne. OTVORITEV URADNE HIŠE V PLIBERKU: Občinski praznik v duhu sožitja in sodelovanja V soboto je Pliberk doživljal občinski praznik v pravem pomenu besede. Po 4 letih gradnje je popoldne predal deželni glavar W e d e n i g novo občinsko hišo kot simbol nove velike občine Pliberk svojemu namenu. Ob tej priložnosti je pliberški župan Kristan med večstoglavo množico občanov z občinskim odborom in predstavniki združenj v občini poleg deželnega glavarja Wedeniga pozdravil kot častne goste generalnega direktorja avstrijske poštne uprave dr. Schagingerja, predsednika poštne direkcije za Koroško dr. Rippla, okrajnega glavarja dr. Wagnerja, deželnega poslanca Lubasa in številne druge predstavnike podjunskega javnega življenja. Violinist Igor Ozim v Celovcu Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem za gojitev kulturnih, gospodarskih in socialnih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo priredi za začetek zimskega programa 1964-65 kulturne izmenjave s Slovenijo V PONEDELJEK, 23. NOVEMBRA 1964 OB 8. URI ZVEČER v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu izbran violinski koncert mednarodno priznanega violinista Igorja Ozima iz Ljubljane in prav tako znanega komponista in intendanta Ljubljanskega simfoničnega orkestra Marijana Lipovška pri klavirju. Koncert bo obsegal dela Bacha, Beethovna, Lipovška, Sarasatija in Paganinija. Predprodaja vstopnic v Koroškem potovalne muradu, Celovec, Novi trg. V svojem pozdravnem nagovoru Ije župan zlasti naglasil željo, da bi nova občinska hiša, ki je bila zgrajena s skupnimi napori in iki je stala 1,8 milijona šilingov, bila zavetišče sloge in miru in da bi bilo sodelovanje srčna zadeva vseh, ki bodo Vstopili vanjo. V občini bodo zagotovljeni uspehi ile, če bodo vsi sodelovali 'kat enakopravni občani. Slavnostno otvoritev je začela libuška godba s koncertom na trgu, nakar sta z ustreznima pesmicama pozdravila otvoritev dva šolarja, eden v slovenskem, drugi v nemškem jeziku. Pesmico v slovenskem jeziku, ki jo je korajžno recitiral Hanzej Kumer, p. d. Črčijev z Blata, je v ta namen napisala domača pesnica Milka H a r t - Počitnice v šolskem letu 1964-65 Po koroških šolah so počitnice v šolskem letu 1964-65 določene tako, da bodo božične počitnice trajale od 24. decembra do 6. januarja 1965, glavne poletne počitnice pa od 10. julija do 12. septembra 1965. oooooooooooooooooooooocxx>oooooook i mojster Q-0 ie.l ^Uadei PLIBERK - BLEIBURG Polaganje kamenitih plošč — izdelava specialnih peči z oblogami Mizarstvo KARL KALTENHAUSER PLIBERK - BLEIBURG Specialna izvedba pohištveno-gradbe-nega mizarstva ■ Zaloge oprave za tujske sabe >po ugodnih cenah MIZARSKI MOJSTER Hermann Kuschej PLIBERK - BLEIBURG Odlična delavnica pohištvene oprave in vsakovrstnega gradbenega mizarstva Elektro-podjetje Michael Hollauf PLIBERK - BLEIBURG Izvaja v domaCem kraju In v Uroki okolici v zadovoljstvo vsem naročnikom vsakovrstna elektrlfi-kacijska dela — vode za lok — svetlobne naprave Trgovina električnih potreblCin Slikarski mojster J. HUTTER PLIBERK - BLEIBURG Priznana izvedba slikarskih in pleskarskih del v zadovoljslvo vseh naročnikov Dober spomin vedno bolj peša Dandanašnji je kaj malo ljudi, ki imajo izredno dober spomin. V starih časih niso poznali pomanjkanja spomina; to je bil patološki pojav. Cir in Cezar sta poznala ime vsakega vojaka v svoji armadi. Napoleon, ki je imel prav taksno sposobnost, je pred vsako vojaško parado hotel, da so mu sporočili imena vojakov, da jih je potem med pregledom ogovoril. Da imajo danes ljudje tako slab spomin, razlagajo z neštetimi skrbmi, ki jih nekoč niso poznali. Predvsem je bilo neprimerno manj tiska. V zelo starih časih so ustno, po izročilu, prenašali legende, epopeje, mitološke in junaške zgodbe vseh vrst. V antiki je bilo precej ljudi, ki so znali Homerja na pamet. Vtem ko spomin čedalje bolj peša pri zahodnjakih, je pri orientalcih ostal precej boljši. V Indiji na priliko ni tako redko, da kak učenjak na pamet recitira zbirko pesmi, imenovanih RIG-VEDA, ki vsebuje več ko 1000 pesmi z več ko 10.000 strofami. Ta zbirka pa ni edina, ki je tako znana; podobno je z drugimi tradicionalnimi deli, ki so često še pomembnejša. Podobne pojave opazimo pri vseh primitivnih narodih, vtem ko dober spomin pri civiliziranih narodih vzbuja začudenje. So pa seveda tudi izjeme. Je nekaj posameznikov, ki imajo izreden spomin. Racine je na pamet recitiral cele gledališke igre, ne da bi se jih naučil. Fichte je kot osemletni deček lahko napisal pridigo, ki jo je v nedeljo slišal v cerkvi. Erazem Rotterdamski se je na pamet naučil vsa Horaoijeva in Terencijeva dela. Doktor Fred Brauns je poznal kakih 200.000 datumov iz svetovne zgodovine. Na svojih predavanjih je lahko govoril v 15 jezikih. Ko je že govor o tujih jezikih, se spomnimo Sauzerweina, ki je znal 54 jezikov. Vendar je bil kardinal Giuseppe Gasparo Mezo-fanti največji lingvistični genij: naučil se je 114 jezikov z 72 dialekti. Najmanj 54 jezikov je znal tako dobro, da bi lahko veljal za domačina. Kitajščine se je naučil v 4 mesecih. Pesnik Byron se je od tega cerkvenega kneza, ki ni nikoli zapustil rodne Italije, naučil cockney, narečje londonskih predmestij. V naših dneh se je pianist Walter Gieseking nekega dne med potovanjem iz Berlina na Dunaj po partituri naučil koncert za klavir; še isti večer ga je lahko na pamet igral. Na drugem področju, med šahisti, so šam-' pioni, katerih spomin je navadnemu smrtniku nerazumljiv. Že navaden igralec si stežka v duhu predstavlja manjše število potez, da bi izračunal, kakšna bo razmestitev figur po kakih desetih potezah. So pa igralci, ki lahko igrajo po več partij hkrati, ne da bi videli šahiste — in zmagajo. Aljehin je tako igral 26 partij hkrati. Neki ]užnoamerikanec je zmagal v 42 simultankah. Spomin ni vedno znamenje inteligence. Neki psihiater navaja primer obžalovanja vrednega idiota, ki je lahko ponovil besedo za be- Na dnu Tihega oceana se razprostira čudno grobišče: na površini, šestdasetkrat večji od Francije, leži na vsakem kvadratnem metru na tisoče zob morsfcih psov. Znani sovjetski oceanograf Zenkjevič in njegov sodelavec Be-lajev, ki sta odkrila grobišče, sta z začudenjem ugotovila, da izvira veliko število teh zob iz miocena, torej od pred deset milijonor let. Ker pa so ti ostanki popolnoma odkriti., domnevajo, da v teh predelih še iz časa miocena ni bilo sedimentacije. To je eno najnovejših odkritij, do katerega so prišli oceanografi ina podlagi obširnih raziskav v povojni dobi. Kot vemo, obsegajo morja 70 °/o zemeljskega površja, njihova prostornina pa zajema 1370 milijonov kubičnih metrov. Oceani so veliki regulatorji toplote in predstavljajo še danes najpomembnejšo prometno pot za prevoz blaga. Zgodovina našega planeta je dejansko zgodovina oceanov, ki so bili priče !P©/eči puščavski pesek Vsi, ki so potovali po puščavah, vedo, da pesek poje in sicer najglasneje zjutraj in zvečer. Pravzaprav je bolje, če povemo takole: na puščavskem pesku je slišati orglam podobne glasove. Ta pojav je znan že mnogo stoletij, saj ga opisujejo številni stari in sodobni potniki. — Vendar vse do nedavnega še ni znal nihče tega pojava znanstveno obrazložiti. Zdi se, da je to navsezadnje uspelo Mihoilu Petrovu, profesorju leningrajske univerze, ki je vrsto let proučeval ta nenavadni pojav v kitajskih puščavah. Petje puščavskega peska pojasnjuje profesor Petrov z zapletenim procesom elektrizacije, se pravi s krčenjem in raztezanjem kremenovih kristalov. Ta pojav nastaja pri naglih temperaturnih spremembah, torej zlasti ob svitu in na večer. Popotniki pripovedujejo, da je puščavski pesek prav v tem dnevnem času najbolj glasen. Zaradi naglih temperaturnih sprememb nastaja med krčenjem in raztezanjem akustična energija v obliki zvočnih tresljajev. V tem je torej po mnenju prof. Petrova Skrivnost »puščavske pesmi". sedo cele pridige — seveda ne da bi razumel smisel ene same besede. Eden najzanimivejših pojavov izrednega spomina je bil verjetno spomin tistega Alzačana, ki ga je francoska vohunska služba izkoriščala med prvo svetovno vojno: na pamet se je naučil letni pregled častnikov nemške armade. Kadar so mu javili katerokoli ime, je lahko zrecitiral ves življenepis tiste osebe. Njegovo pomoč so potrebovali za identifikacijo enot, ki so jim pripadali ujeti častniki. Velike skrivnosti oceanov Neizmerne zaloge feromangana v globini 7000 metrov porajanja življenja in so tesno povezani z vulkanskimi izbruhi in tektonskimi potresi. Najvažnejše študije in odkritja iz oceano-grafije se iz vojaških razlogov več ne objavljajo, tako da široka javnost po navadi ne ve, katere skrivnosti morskih globin še niso rešene. Kaj vemo na primer o razširjanju zvočnih valov pod morjem? Sovjeti in Ame-rikanci so dosegli precejšen napredek v iskanju odgovora na to vprašanje, toda v javnost prodirajo samo ugibanja: znanost je sicer že odkrila, da se nizkofrekvenčni valovi širijo na tisoče kilometrov Skozi kanale, ki jih v vodni masi formirajo plasti z različno temperaturo. Toda skoraj nič ne vemo o dosedanjih raziskavah na tem področju, ki so neposredno zvezane s problemom iskanja podmornic in z nevarnostjo, ki so ji izpostavljene. Prav tako nimamo nobenih podatkov o radioelektričnih pojavih pod morjem. Ker je slana voda prevodnik, načelno ustavlja radijske valove, vendar pa dovoljuje, da prodrejo do določene globine močni valovi zelo velike dolžine. Eno najvažnejših vprašanj, ki jih postavljajo oceanografom, pa se glasi: zakaj ni precej več rib v morskih globinah, posebno v kontinentalni zoni? Ribje kraljestvo je odvisno od rastlinske flore, ki posredno ali neposredno daje hrano vsem vrstam živih bitij. Toda flora se lahko razvija v manjših globinah, ker ji je nujno potrebna sončna svetloba. V manjših globinah je tudi dovolj kemičnih spojin, potrebnih za življenje, med njimi dušika in fosforja. Še več pa je teh spojin na dnu oceanov, toda tokovi morskih voda jih prinašajo na površje le v neznatnih količinah. Ko bi obstajala možnost dvigniti vodo iz dna za 300—500 m, bi doživela morska flora nov proovit, a rib bi bilo v izobilju. Svetovni ribolov doseže 35 milijonov tein letno, če pa bi imeli na razpolago zadostne količine dušika in fosforja, bi se ta številka očitno povečala. Fotografski posnetki globin Indijskega oceana, ki so jih posneli sovjetski raziskovalci, nam odkrivajo še eno novo skrivnost na globini od 4—7 tisoč metrov leže skoraj popolnoma odkrite velikanske plasti feromangana, nekatera področja pa so skoraj preplavljena s to rudo. Skupne količine cenijo na sto in sto milijard ton. Kdaj so se formirale te plasti? Na vsak način so mogle priti iz globine, ki se razprostira pod morsikim dnom. Ta ugotovitev nas navaja na misel, da predstavljajo morske globine ogromen kemični laboratorij, v katerem prodira voda skozi razpoke do razžarjene mase v središču zemlje in povzroča na ta način vulkanske izbruhe, ki so mnogo močnejši od erupcij na površju zemlje, pa tudi razne druge motnje, ki jih danes komaj slutimo. imivosn iz znanosti incenniKe 0 Po približni oceni astronomov je nastalo v nažem sončnem sistemu tudi 40 milijonov kometov. Od te množice jih je okrog 100 že treščilo na zemljo — nekateri še v Času, ko na zemlji še ni bilo življenja. Kometi so liferanti preprostih ogljikovih spojin in so v vsej zgodovini odložili na zemljo več milijard ton teh spojin. Toda tudi na zemlji so nastale ogljikove spojine, vendar domnevajo znanstveniki, da gre ravno kometom zasluga za razvoj življenja na zemlji. Pri trčenju so nastali namreč ugodni pogoji za razvoj kompliciranih ogljikovih spojin iz preprostejših. Velik pritisk ob trčenju je kondenziral monokarbidne zvezde v verige, kar je bilo osnova za vse nadaljnje sintetične reakcije. © Poskusi s srcem iz polietilena V kirurgični kliniki tokijske univerze so operirali psa in mu vstavili umetno srce iz polietilena. Srce je tehtalo 320 g in je imelo dva prekata, ki ju je premikal mali elektromotor z 12 V baterijo (teže ISO g). Psa so pred operacijo ohladili na 10 stopinj Celzija in mu v 40 minutah vstavili srce v krvni obtok. Pri prvem poskusu je umetno srce opravljalo svojo funkcijo sedem ur. ALI SE VSE ŽIVALI OGLAŠAJO? Naravoslovci so se s tem vprašanjem ukvarjali več desetletij in pravijo, da bi smeli pritrditi. Živi sicer precej živali, ki jih še nikoli nismo slišali, da bi se oglasile, prav tako tudi take živali, ki jih znanstveniki še niso do kraja proučili. Posplošeno trditev, da je res tako, pa si dovoljujemo na podlagi življenjskih izkušenj. Začnimo kar z žirafami. Ali je res, da so neme! Ne, to ni res. Številni priročniki pa tudi mnoge znanstvene knjige, so trdile, da je tako, vendar se žirafe le oglašajo. Njihovi glasovi so tiho mrmranje in mukanje, ki je zelo podobno glasovom goved. Še bolj presenetljivo je vprašanje, če miši pojejo. Odgovor je spet pritrdilen in ni posledica fantazije kake premalo zaposlene gospodinje. Njihove trditve so podkrepila opazovanja naravoslovcev, tako ponoči v gozdovih kot tudi na poljih. Miši se oglašajo z visokim, tresočim kratkim žvižgom, ki je podoben kanarčkovemu. Toda zakaj njihovega glasu ne slišimo pogosteje! Zelo verjetno zato, ker je mišja glasba, kot tudi netopirjevi glasovi, v nadzvočnem področju, v področju, ki ga naše uho več ne dojema. Ali se tudi zajci oglašajo! Seveda, pa še kako pretresljivo. V smrtnem strahu, ko ga pograbi roparica, zajec zakriči. Tak njegov krik je izredno presunljiv. Med živali, o katerih se niso mogli sporazumeti, če se oglašajo, prištevamo tudi ameriškega leva, pumo. Lovci bi se na vse zakleli, da je doslej še nikoli niso slišali, toda takrat, ko je ta razpoložena, se oglasi z mogočnim in nečloveškim tuljenjem. Glas živali pa je močno odvisen od trenutnih okoliščin. Krastača se po navadi oglaša z globokim kvakanjem. Tedaj pa, ko je prestrašena ali če jo kdo prime, preide njen glas v tuleče zavijanje. Tudi rakun se oglaša. To je običajno pridušeno predenje in grgranje, kot da bi se pritoževal ali bi bil v zadregi. Ponoči pa nenadoma zaslišimo visok sovji glas, ki prihaja s tal. Kaj je to! Bil je rakun. <><><><><><>0<><><><><><><>000<><><><><><><><><><><><><><><>0<><><><><><><><><><><><><><><>0<>^^ Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA Prepričano sem, denar ubija ljudi. Poglej samo Američane: vse, kor imajo, je denar. In vse, kar hočejo, &i z rtjim kupijo. Samo vprašajo, koliko stane. Meniš, da so vsi endki? Neki italijanski mornar je tri noči prespal pri meni. Za četrto noč ni imel več denarija in mi je ponudil uro. Nikoli ne bom razumela teh reči." Druščina iz sosednlje sobe se je preselila nazaj. Dekleta so prenehala z igro. Noi je izgubila nekaj manj kot sto petdeset batov. Bili smo že precej okajeni. Američana sta žvečila žvečilni gumi in si obilno nalivala. Pozndlo se jima ni dosti. Eden od rtjiju se je začel hvaliti, da je spal z petdesetletno ženslko ter da ni pred-tem in za tem spal z nobeno, ki bi bila boljša od nje. Drugi — verjetno ni hotel zaostajati za njim — je rekel, da je na Okinavri spal z bolničarko, ki je bila že upokojena in jo je vojna redktivirala: »Podnevi je sploh nisem pogledal, ponoči pa, fant, bi bil dal zanjo vse device tega sveta. O boy, it was greal: I have never had such a tun. The dirthy bitoh had a marvvOllous ..." Gostila sita nas z zelo čudnim humorjem. Med zadušnim smehom sta v medvedjih šapah mečkala drobni dekleti. Ena od teh me je vprašala: »Poslušaj, ti, koliko si jih že dal tu Skozi? Kajne, da smo dobre? Vsi tujci pravijo, da imamo najboljše riti na svetu. Kadar me mOj Bud zajaha, se sploh ne zna islkobatiti z mene. Kajne, Bud?" Druga je zaklicala: »Fant, pij, saj nič ne stane. Danes slovimo. Plača USA: živel svobodni svet!" Zvečer, po deseti sem se odpeljal domov. Noi je šla z mano. Vprašala me je: »Ti je bilo viseč?" »Še kar." »Meni Vselej ugaja, kadar je veliko ljudi okoli mene.’ lin po premolku: »Kajne da so dekleta lepa?" »Seveda so." »So lepša od mene?" »Morda nekatera, vendar si ti boljša od njih.” »Zakaj?" »Ker si drugačna." »Ker sem nesrečna?" »Ne zato. Drugačna si in drugače se vedeš." »Seveda, zato, ker sem nesrečna." »Ne samo zato. Zato, ker nisi vulgarna kot tvoje prijateljice." »Ne razumem te, kaj hočeš s tem povedati.’ »Da ne preklinjaš tdko." »O, saj znam tudi to, vendar mi ni do tega. Moj Američan ni maral, da bi preklinjala, in zato ne preklinjam." »Pa on?" »On je seveda preklinjal kot vsi moški." »Čudna si." »Nesrečna sem." »Že, že, toda o tem preveč govoriš." »Tako čutim." »Tudi drugi so nesrečni, pa ne govorijo toliko o nesreči." »Boš tudi ti rekel, da sem neumna?" »Ne." »Se mar nočeš z menoj pogovarjati?" »Seveda se hočem." »Potem me pusti, da govorim." »Saj te pustim." »Tudi ti misliš, da sem neumna?" »Mislim, da bi se morala življenju bolj prilagoditi.’ »Kakšnemu življenju?" »Temu, ki ga živiš." »Gotovo misliš, da sem slaba." »Na to sploh nisem pomislil." »Me vse enako živimo in tako so živele tudi naše matere in babice." »Čemu torej tožiš?" »Saj ne vem. Vendar vem, da me ne razumeš." Bangikoške ulice so bile polne luči. Nekaj časa sva molče gledala njih barvito migotanje: igra luči in barv je vselej enako privlačna. Potem je rekla: »Mertjala bom službo." Spet sva molčala. Prekrižarila sva celo meSto. Voznik je obrnil vozilo šele ob mostu, ki pelje čez reko. Odslovila sva šoferlja in stopila v prijetno hladno mlečno restavracijo na sladoled. Noi je zelo malo govorila. Bilo je pozno, ko sva se razšla. Tedaj je nepričakovano dejala: Mali trmoglavec Pravilna temperatura v stanovanju Nikar že takoj spočetka ne izgubite glave, če je mali trmoglavec triumfiral. Otroka bo že minila trmoglavost. Le pomagati mu morate pri tem. Reakcija staršev na otrokovo trmoglavost je večkrat hudo napačna — ali so prestrogi ali pa premehki — in vse to ima za vzgojo precej škodljive posledice. Vsak otrok pride v tista leta, ko postane trmast in ne pomaga ne lepa beseda in ne palica. To je povsem normalen razvoj, le da je glede na značaj in druga otrokova nagnjenja pri vsakem otroku drugačen. V drugem oziroma tretjem letu starosti se nauči otrok govoriti. Ko prijema in spoznava razne predmete, se v njem kmalu vzbudi želja, da bi imel čim več takih »igrač«. Te želje, ki mu jih največkrat tudi izpolnimo, postanejo zanj nova zabava. Točne se navduševati za vse novo, kar vidi okrog sebe in hoče seveda tudi vse dobiti. Takrat pa je naloga staršev, da otroku dopovedo, kaj lahko dobi in česa ne in predvsem — da ne more dobiti prav vsega kar vidi. Včasih tega otroku ni mogoče mirno razložiti, ker vztraja pri svojem, in v takem primeru ne pomaga prav nič drugega kakor prepoved. Biti pa moramo potrpežljivi in ščasoma bomo otroku dopovedali, kaj je prav in kaj ne in mu tudi obljubili nagrado za pridnost. Ko bo potem skušal otrok svojo pridnost prilagoditi svojim željam, bo konec hudega obdobja trmoglavosti. Otrok večkrat omahuje med svojimi lastnimi željami in ukazi staršev, med ubogljivostjo in trmoglavostjo. Taki trenutki so zanj zelo težki. Takrat je naloga staršev, da otroku olajšajo ta notranji boj, in ne vztrajajo na prav vsaki podrobnosti svojega ukaza. Prav tako se ne smejo čuditi, če postane vedno ubogljiv otrok naenkrat trmast in poreden. Ne smejo ga kaznovati za vsako malenkost, saj je otrokovo ravnanje samo zunanji izraz njegove notranje neuravnovešenosti. V takih trenutkih bo mati z ljubeznijo in razumevanjem najbolj pomagala svojemu otroku, toda ne sme biti premehka. Otroku naj da raje dober zgled in še sama stori nekaj, kar ji sicer ne ugaja preveč. S četrtim oziroma petim letom so najtežji časi za starše mimo. Težave ostanejo le tedaj, če je bila vzgoja v prvih letih napačna, ker so bili starši preveč popustljivi ali preveč strogi. Otrok je vedno bolj trmast. Starši ga skušajo obvladati na vse načine, a največkrat brez uspeha. S kaznijo pa dosežejo še to, da se začne otrok zapirati vase in nikomur več ne zaupa. Ta napaka lahko otroku v kasnejšem življenju hudo škoduje. Zato naj starši takega otroka, če ne gre drugače, odpeljejo v vzgojno posvetovalnico. Tam bodo skušali pomagati otroku in staršem. Kdaj se pravzaprav človek dobro počuti? Ali nam termometer to lahlko pove? Lahko, seveda, vendar termometer sam tudi ne zadostuje. Na pomoč je treba poklicati še hi-drometer. Strokovnjaki so delali poizkuse in ugotovili, da se človek ugodno počuti še pri 20°, če je zrak popolnoma nasičen z vlago, pri 22° pa je lahko le še vlaga 60 %>. Čim bolj suh je zrak, tem višja naj bo temperatura, da je klima za človeka prijetna. Pri komaj 10#/o vlažnosti se mora termometer dvigniti skoraj na 37°, preden lahko govorimo o ugodni klimi. Seveda pa vemo, da človeku zelo vlažen ali zelo suh zrak ne prija dolgo. Vse to je zelo pomembno v praksi zlasti pri ogrevanju prostorov s centralno kurjavo. Ker ta zrak zelo izsuši, je glede na zgornje ugotovitve potrebna tudi višja temperatura kot pri ogrevanju z navadnimi pečmi. Pravijo, da centralna kurjava zaradi suhega zraka povečuje nagnjenje k prehladu in obolelosti grla. To pa ne drži popolnoma. Znanstveniki so namreč ugotovili, da je temu manj kriv suh zrak kot pa prah, ki se je usedel na radiatorje in začne tleti, ko se le-ti ogrevajo. Ta tleči prah potem draži sluznico nosu in grla. Iz tega sledi, da morajo biti radiatorji vedno popolnoma čisti. Ker je zrak v prostorih, ogrevanih s centralno kurjavo, bolj suh kot zunaj v naravi, si pomagamo na ta način, da v talkih prostorih umetno povečamo vlago. To lahlko storimo na več načinov. Najbolj preprosto je, da segrevamo vodo in povečamo vlago s pomočjo pare. Lahko pa si pomagamo tudi na način, ki je še mnogim nepoznan. V prostor postavimo listnate rastline z velikimi listi. Vlaga, ki jo oddajajo, lahko nadomesti paro. Centralna kurjava nam dovoljuje, da smo v stanovanjih tudi pozimi lahko oblečeni. Ne smemo razvajati otrok in dovoliti jim moramo, da doma slečejo jopico. Kakšna naj bo temperatura v različnih prostorih, če predvidevamo, da je vlažnost 50 °/o. Temperatura v dnevnih prostorih naj bo 19 do 20°. Isto velja za urade in podobne prostore. V kuhinjah, delovnih prostorih, skrat- ka v prostorih, kjer se dosti gibljemo, zadostuje temperatura 16 do 18°. Najbolje se spi pri temperaturi 12°. Če je v enem prostoru več ljudi, kot na primer v šolski sobi, potem je tu temperatura za 1 ali 2° nižja kot v uradih. Naj dodamo še to. Ker je temperatura v prostorih s centralno kurjavo vedno precej visoka, je nevarnost, da se pomehkužimo in da nas vsak rahel prepih položi v posteljo. Zato moramo redno vsak dan našo kožo navaditi na mrzle dražljaje. Kako to storimo, je stvar nas samih. Ena možnost je mrzel tuš. ■ Mrzla voda talkoj ustavi proces vrenja. Vanjo položimo npr. trdo kuhana jajca, da jih potem z lahkoto Olupimo. Tudi kuhane testenine ali riž, ki ga skuhamo v slani vodi, splaknemo z mrzlo vodo. S tem preprečimo, da bi se testenine ali riževa Poskusite! Jetrni cmoki (za 6—8 oseb) Potrebujete kilogram govejih jeter (boljia so od telečjih), 25 dkg mastne prekajene slanine, 6 dkg mlečnega (vendar ne sladkega) kruha, 2 jajci, žlico sesekljanega peteršilja, debelo čebulo, dve kavni žlički drobne soli, poper, muškatni orešek, 2 do 3 žlice toplega mleka za mehčanje kruha in 2 žlici moke. Najprej olupite in dobro sesekljajte čebulo in jo denite v kozico skupaj z na kocke narezano slanino. Pokrijte in pustite na ognju 3—4 minute. Nato odstranite pokrovko in pražite še 25 minut. Med tem časom sesekljajte jetra in peteršilj, kruh zmehčajte v toplem mleku. V skledici zmešajte jetra, kruh, peteršilj, sol in poper, slanino s čebulo, moko in jajci. Z žlico zajemite nekaj zmesi in jo dajte v kozico z zelo vročo, vendar še ne vrelo vodo. Če se cmok dvigne na površje, ne da bi razpadel, lahko kuhate še ostale, po dvajset skupaj. Če se prvi poskus ponesreči, dodajte zmesi še nekaj moke in poskusite znova. Cmoke ponudite zelo vroče z na maslu opečenim kruhom in omako, ki jo napravite iz naslednjih sestavin: 30 g masla, 20 g moke, dveh žlic paradižnikovega koncentrata, pol žlice soli in ščepca popra. Lahko pa cmoke servirate tudi s krompirjevim pirejem. Druga je suho frotiranje ali masaža s suho krtačo. Z vsem tem razdražimo pore na koži in jim preprečimo, da bi se polenile. To je važno, ker so pore tiste, ki reagirajo na toplotne dražljaje. Končno spada sem tudi pravilno oblačenje. Nikdar se ne oblačimo pretežko, pa čeprav je zunaj mraz. Zelo ugodna so mnoga moderna blaga, ki so lahka, a ven-da topla. Vsako oblačilo mora prepuščati nekaj zraka, tako da koža lahko diha. In končno moramo telesu privoščiti vsak dan tudi nekaj svežega zraka. Tako se utrdimo in ni nevarnosti, da bi postali preveč mehkužni. zrnca zlepila. To je posebno priporočljivo, če riž ali testenine uporabimo za soloto ali narastek. ■ Nekatera živila pa moramo politi z vrelo vodo. Če hočemo olupiti breskve, marelice ali paradižnike, jih za nekaij časa položimo v vrelo vodo. Tudi mandlje, ki jih hočemo olupiti, položimo za kratek čas v vrelo vodo, potem pa jih polijemo še z mrzlo. ■ Tudi pečenice poparimo, preden jih damo peči. S tem preprečimo, da bi počile, medlem ko jih pečemo. Možgane in priželjc polijemo z vrelo vodo, ker potem laže odstranimo ostanke krvi. ■ Navadno poparimo vse vršite zelja in grenko sočivje, ki s tem izgubi grenki okus. Tudi zelenjava, ki jo poparimo in potem vložimo v kozarce, se obdrži dalj časa. Drobni nasveti ■ Včasih se vam primeri, da vam tudi nov kemijski svinčnik preneha pisati alli pa piše zelo neenakomerno. Pomagajte si tako, da ga pomočite za nekaj hipov v toplo vodo. ■ Limone lahko ohranite precej dolgo sveže tudi brez hladilnika. Dovolj je, če jih naložite v večji kozarec za vlaganje ter jih pokrijete s krožnikom, v katerem bo vedno malo vode. Ta recept je preizkušen in se je vedno odlično obnesel. ■ Če žeilite pogreti pečeno meso ali zrezke, ki so se ohladili, ne dajajte posode na štedilnik, temveč jo postavite v drugo večjo posodo, v kateri vre voda. Posodo dobro pokrijte, da se bo od sopare meso pogrelo in da bo ostalo sočno. ■ Molji se radi lotijo tudi nyilona. Mnoge ženske, ki tega ne vedo, bodo zelo razočarane, ko bodo našle nylon-ske nogavice prezrte in neuporabne. Zato jih, preden jih čez poletje spravite, .dobro oparke in dobro zavijte v polivinilaste vrečice, da jih boste zavarovale pred molji. Ozebline na rokah in nogah Mraz je tu. Laže kot obraz zavarujemo noge in roke pred mrazom. Tesne usnjene rokavice s prsti preprečujejo normalno pretakanje krvi in zato jih v hudem mrazu ne bomo nosile. Obutev naj bo prostorna in ljudje, ki se jim potijo noge, naj ne nosijo čevljev z gumijastimi podplati. Prav tako ne bomo v mrazu nosili gumijastih škornjev, zakaj vlaga, ki jo koža izdihava, ne more izhlapevati in bo povzročila da bo še prej prišlo do ozeblin. Mnogi ženski škornji ali visoki čevlji so podloženi z krznom; ženske, ki nosijo taka obuvala, naj oblečejo še tople nogavice. Velika temperaturna razlika, ki nastane, če nogo pokriva samo najlonka, spodnji del pa tiči v toplem, pospeši nastanek ozeblin. Krzneno obutev moramo v toplih prostorih takoj sezuti. Ozebline so najpogostejše na petah in na prstih nog in rok. Na mestu, kjer nastane ozeblina, začne navadno koža najprej srbeti. Mesto postane rdeče in malo oteče, potem začne boleti in se kmalu odpre. Ozeblin se le s težavo znebimo, in to šele spomladi. Nevarnost pa je, da se bodo v prihodnji zimi zopet pojavile. Da jih preprečimo, si moramo že ob prvem mrazu začeti kopati ude v izmeničnih kopelih. Ude vtaknemo najprej za minuto v posodo z vročo vodo, potem pa še za pol minute v posodo z mrzlo vodo. Izmenično kopel ponovimo petkrat, dobro obrišemo in gremo takoj v posteljo. Ob rednem kopanju se ozebline ne bodo pojavile. Zoper nastale ozebline prodajajo v lekarnah že pripravljeno mazilo, ki ga namažemo vsak dan na obolelo mesto, nato pokrijemo s čisto platneno krpico in povijemo s povojem. Mazilo naj ostane na ozeblinah noč in dan. Mrzla in vroča voda v gospodinjstvu ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo »Čemu mi nilsi verjel, ko sem ti rekla, da bom menjala službo?" Čeprav njen glas ni spremenil barve, je v njem zvenela melanholija. In zatem: „Pojutrišnjem že odhajaš, kajne?” -Da." »Torej se jutri še lahko vidiva. Pridi pome! Se bom že nekako zgovorila, da bom hitro prosta. Zelo važno je, da prideš." »Zakaj?" »Boš videl. Ne sprašuj me rdaj. Saj boš prišel, kajne?" A N G K O R Mesto se prebuja: z besedami meni nerazumljive govorice, s šumi korakov na pločnikih in z brnenjem vozil. V bližini kitajskega hotela .Internacional", v katerem sem se nastanil, je tržnica. Vsi glasovi in koraki drsijo proti njej. Iz Bangkoka sem pripotoval z majhnim letalom Vietnamske letalske družbe. Preden smo dosegli Pnom Pen, smo pristali v Siem Reapu. Široka panorama zemlje, gledane iz ptičje perspektive, me je kratkočasila kot vedno. Precej časa so nas spremljale preproge riževih polj. Živahna geometriziirana ritmika me je spomnila nekaterih Kleejevih slik. Ravnini in oglatosti so dale mehkobo vasice s palmami in zelenjem ter reke, ki so si samovoljno Ulirale poti. Vode je bilo povsod na pretek. Po monsuniih so bile z njo zalite vse kotanje in mrtvi rokavi. Ponekod se je iz korit razlivala čez polja. Vasi in gozdovi so se dvigali ■iz nje kot neznatni otočki. Tokrat sem šele prav razumel, j čemu so po bankoškiih kanalih polzele lučke. Obdelano površino je zamenjal gozd, potem pa pušča: gola in neobdelana. Voda ni nikjer presahnila. Povsod je zalivala hiše in drevesa. Včasih sem zaznal reke le še po temnih lisah istrug. Suhe zaplate zemlje so se strnile, šele ko je krajina vzvalovila. Proti severu se je gozd zgostil in zemlja umirila: leteli smo nad džunglo. Tik pred pristankom v Siem Reapu sem v morju zelenja opazil mogočne kamnite stolpe. Povedali so nam, da je to Amglkor val — eno največjih svetišč na svetu. Pristali smo le za toliko časa, da smo odložili nekaj turistov. Pot smo nadaljevali nad vodo in gozdom ter kmalu dosegli obale Velikega jezera. Dobršen del leta proti Pnom Penu smo leteli nad njegovo gladino. Tudi tu je preobilje vode zabrisalo kopnini robove: izgubljali so se v močvirju in lagunah. Kmalu za jezerom se je pod normi zarisala široka slruga Me Konga. Celina na levi strani njegovega toka je bila pregledna in jasna, vtem ko so bila vsa obzorja na drugi strani poplavljena. V reki se je kot v velikem zrcalu ogledovalo oblačno nebo. Dramatičnost monsunskih Oblakov je bila podobna El Grecovi podobi »Vihar nad Toledom". Pnom Pen je prijazno mesto z okoli pol milijona prebivalcev. Sredi njega se med zelenjem dviga hribček, vrh njega pa nad mestom kraljuje pagoda. Vzpel sem se k njej in nisem štel Stopnic. Veliko jih je: preveč, da bi se človek ne zadihal. »Pnom' pomeni v kmerskem jeziku hrib. »Pen" pa je ime verne gospe, ki je bila dola pred dvemi Stoletji sezidati svetišče. Na stopnicoh mi je legendo o njej pripovedoval menih. Njegova francoščina je bila preokorna, da bi jo bil razumel. Dobil sem vtis, da pomeni Kmerom go- spa Pen nekaj podobnega kot Srbom Kosovska devojka aii Francozom Devica Orleanska. Leta 1954 je postala Kambodža neodvisna. Pred tem je bila sestavni del francoske Indokine. Kot Angleži v Indiju in v Burmi in kot Nizozemci v Indoneziji, so tudi Francozi v Kambodži zapustili močne sledove svoje civilizacije in kolonializma. Kmerska metropola v mnogočem spominja na francoska mesta. Med vsemi, kar sem jih doslej spoznal na Vzhodu, je najbolj sproščeno in lahkotno mesto, s tisto srečno mero intimnosti, kakršna daje stavbam, cestam in ljudem določeno toplino, ki jo je pri Britancih zadušila viktorijanska nabreklost in so jo znali Holandci vdihniti ile posameznim hišam. Jedro mesta ima evropsko obličje. Ulice so dokaj snažne, duh Azije v njih pa ne preveč všiJ j iv. Ko sem taval po mestu, sem najprej opazil, da je angleščino, ki je bila povsod poleg lokalnega jezika jezik št. 1, izpodrinila francoščina. Francoski so bili izveski na j trgovinah, oznake v izložbah, napisi, reklame, plakati pred kinematografi, časopisi in knjige v knjigarnah. Razširjeno in popularno »pocket boak edition" je v njih zamenjala ,,'liivre de poche". Med uradi, hoteli in prodajalnami sem poiskal lekarno. V injej sem naposled dobil mazilo proti črvičkom, ki so mi bili že v Indoneziji napadli istegna. Z njimi sem se boril s spremenljivo srečo. Najprej sem jih še nekako krotil, čez čas pa je, v sorazmerju z njihovo vse večjo odpornostjo, moč mojih napadov vse bolj slabila. Upam, da bo mazilo, ki sem ga danes kupil, zadosti učinkovito in da me poslej med znojenjem in ponoči ne bo več mučila neznosna srbečica. (Nadaljevanje) PABLO NERUDA (ČILE) GAUCO IN NJEGOV GUANAKO Ondan sem se sel sprehajat po parku. Rad imam tihe sprehode po tihih parkih. Ko sem se tako sprehajal, sem nenadoma zaslišal glasek: »Halo!« je zaklical nekdo. »Ti tu, pridi sem! Da, da, ti s tem smešnim klobukom, pridi vendar!« Ni bilo dvoma, da je ta klic veljal meni. Šel sem za glasom in prišel do grma. V grmu je sedela v travi žaba in dejala: »Da, da, tebe sem mislila. Lepo, da si prišel!« »Kaj?« sem se začudil. »Žaba, ki govori kot ljudje? Je to mogoče?« »Zakaj ne?« je dejala žaba. »Saj v resnici sploh nisem žaba, temveč začarano dekle!« »Kaj si?« sem vprašal začudeno. »Začarano dekle,« je ponovila žaba. »To zveni gotovo neverjetno v teh časih, ko nihče več ne verjame v pravljice, kajne?« »Res je,« sem pritrdil. »Prošnjo imam do tebe,« je nadaljevala žaba. »Če mi jo boš izpolnil, boš videl, da sem govorila resnico.« »Kakšna prošnja je to?« sem vprašal radovedno. »Sita sem žabjega življenja. Prav nič me več ne veseli to skakanje po travi. Rada bi MAX FLORENTIN žačaranc deMe postala zopet prava deklica. Če pa hočem lo zopet postati, moram izpolnit neki pogoj. Ali mi boš napravil to uslugo? Iz srca te prosim.« »No, dobro,« sem dejal. »Kaj moram storiti?« »Vzemi me s seboj domov!« je dejala žaba. »Domov naj te vzamem?« »Da. K tebi domov.« »In kaj naj s teboj doma počnem?« »Doma me moraš posaditi na divan, mi natočiti malo vina, moraš me nežno božati in me imenovati svoje srčece.« »In potem?« »Potem bom rešena prekletstva in bom postala zopet dekle, tako lepo kot sem bila prej.« Ali sem se lahko obotavljal? Mar ni bila moja dolžnost, da pomagam temu ubogemu začaranemu bitju? Nisem dolgo premišljeval, pobral sem žabo in jo odnesel domov. Doma sem storil vse natančno tako, kakor mi je naročila: posadil sem jo na divan, ji natočil vina, jo nežno božal in sem jo imenoval svoje srčece, samo da bi bila čimprej rešena prekletstva. In glej, čarovnija je res izgubila svojo moč in nenadoma je sedelo ob meni ljubko mlado dekle. Prijatelji, zagotavljam vam, da je ta zgodba resnična in da si je nisem prav nič izmislil. Žalostno pri vsem je le to, da mi žena, ki je nenadoma vstopila v sobo, ni niti besedice verjela! Zbodljaji • Življenje je jed, ki jo večina ljudi preveč osoli. —O— • Značajni ljudje vzgajajo vest družbe, ki ji pripadajo. —O— • Marsikdo tujo srečo težje prenaša, kot lastno nesrečo. —O— • Da v življenju kaj dosežeš, je treba mnogo srčnosti, še več pa brezsrčnosti. —O— • Domnevanje je seme obrekovanja. —O— • Malo je krepostnih žena, ki se tega stanja ne bi naveličale. —O— • Najpametnejši je tisti, ki se tega ne zaveda. —O— • Medicinska znanost je tako napredovala, da dandanes praktično ni nobenega zdravega človeka več. Guanako 'je žival, podobna 'lami, 1e da ije mnogo večja od inje. Na jugu čila in Argentine, posebno pa še v Patagoniji, je veliko guanakov. Indijanci v 'teh krajih jedo njihovo meso, ki je po njihovem mnenju zelo okutsino, kožo teh živali pa uporabljajo kot obleko. Guanako je vprežna živina, uporabljajo jo pa tudi za druga težka dela. Ta živina je zelo živahna, odporna in močna ter lahko prehodi velike razdalje, ne da bi pri tem popila kapljico vode. Ta zgodba bo pripovedovala o gauču in njegovem guanalku; ita dva sta glavna junaka te pripovedi. Nekoč 'sta morala gaučo in njegov gua-nalko prehoditi dolgo pot skozi puščavo Patagonijo. Gaučo je trdno prepričan, da je njegov guanako zelo inteligenten in vso pot se obnaša do njega kot do ljudskega bilja ter ga prepričuje, kako je on, gaučo namreč, guanakov najboljši ter 'najzvestejši prijatelj. V tem področju Patagonije je podnevi neznosna vročina, ponoči pa je hladno, da bi človek kar otrdel od mraza. Gaučo 'ima majhen šotor, pod (katerim preživlja hladne noči, guanako pa mora prenočiti pod vedrim nebom in če želi, lahko opazuje inebroj 'svetlih zvezd, ki migljajo na breroblačnem puščavskem nebu. Guanaku pa se še zdaleč ne ljubi proučevali zvezde hladne noči, tudi z zmrzovanjem ni zadovoljen, zato ne more zaspati iter budi svojega gospodarja že ob enajstih zvečer in mu govori: — Gospodar, meni je tako hladno, da niti z najboljšo voljo ne morem zaspati. — Tudi imeni je hladno in vendar spim. — Le kako je mogoče, da iti ije hladno kot meni, ko imaš vendar šotor, jaz za spim pod milim nebom? — 'Pusti me ina miru! Spi, 'kakor moreš in znaš, jaz ti ne morem pomagati. — Toda ti, gospodar, pozabljaš, da je jutri pred nama dolga ipot! — Dobro vem to, toda zdaj me pusti na miru! — Počakaj, dragi gospodar, da ti pojasnim. Če ne 'bom spal, bom utrujen 'in ne bova mogla hStro potovati, ti pa ne boš prišel pravočasno tja, kamor si namenjen, niti ne boš mogel prodati blaga, ki ga tovoriva. Če pa ne boš prodal blaga, ne bova imela denarja za povratek. In potem bo 'tvoja žena ... — Prav, prav! Povej, kaj bi rad! — Samo nas bi rad potisnil pod tvoj šotor. Če ne bom imel hladnega nosu, bom lahko zaspal. Prepričan sem, da bo tako. Vedno spim zelo dobro, če me ne zebe v nos. Če bom vsaj malo zaspal, bova hitro potovala im pravočasno prišla v Ankud. — Praviš, da hočeš potisniti pod šotor samo nos? — Da, Isamo nos iin in ič več. — No, potisni ga že ipod šotor in zaspi. Odnesel si mi sen 'in ne vem, kdaj 'bom spet zaspal. Guanako je potisnil nos pod šotor in takoj zaspal. Opolnoči pa se je zaradi mraza spet zbudil. — Ne morem spati — je razmišljali. — Čisto trd isem že od mraza. Guanako spet zbudi gospodarja ter mu žalostno potoži: — Gospodar, ta mraz je neznosen, ubil me bo. Končano je! Jutri boš sam potoval naprej — peš. Glava me boli in na smrt sem utrujen . .. In kaj naj Storiva? — Ti dobro veš, da utrujen in neprespan ne bom prišel daleč, če pa ne prideva pravočasno v Arkud, ti ne boš mogel... — Da, da, prav imaš. Im kaj bi zdaj rad? — Za mojo glavo gre. Če bi si lahko ogrel glavo, bi zaspal kot klada m jutri bi šla hitreje od vseh, prispela bi pred ostalimi gauoi in ti bi lahko prodal blago do poslednjega kosa. — 'Praviš, da bi dal le glavo pod šotor? — Da, gospodar, le glavo tn nič drugega. Saj dobro veš, da je glava najvažnejši del 'telesa, človek brez glave je ikakor guanako brez dlake. Toda kaj ti o tem pripovedujem!? Ti veš talko Vse to bolje od mene. — Prav. Porini glavo pod šotor in poskušaj tako zaspati. Guondko je potisnil glavo pod šotor in čez nekaj trenutkov zaspal. Ob enih ponoči pa 'se guanako naglo zbudi im istočasno prebudi tudi svojega gospodarja. — Kaj ti je? Zakaj ne spiš? Celo noč si mi uničil, čez nekaj ur, ko se bo zdanilo, pa se od utrujenosti ne bom mogel postaviti na noge. — Dragi moj dobri gospodar! Nisem kriv jaz, če se mi je cel vrat skl joči! od mraza. Dobro veš, da imam dolg vrat in če je ta hladen, tudi ostali del telesa ne more zaspati. Nisem jaz kriv, če je moj vrat dolg, toda kaj naj storim? Kdo ve, 'kaj bi se mi zgodilo, če bi imel kratek vrat? — Ti si prava nadloga! Kaj mene briga sredi noči tvoj vrat! — Moral bi te brigati! Če ne bom vsaj malo zaspal, bom jutri ves zbit in ne bova mogla . .. — Vem, vem. Prvo in prvo: to je danes in ne jutri, iker je polnoč že davno minila. Razen tega pa poznam tvojo zgodbo: če boš ti utrujen, ne bova mogla hitro 'potovali, če pa ne bova hodila naglo, ne 'bova prispela pravočasno in mene bodo prehiteli Hose, Arturo, Delgado in potem ne bom mogel prodali blaga. Če pa ne prodam blaga, bo moja žena itd. itd. Nekaj mi povej! Če boš ti potisnil pod šotor svoj vrat, kje bom potem jaz spal? — Gospodar, tvoj šotor je zelo velik, moj vrat pa ne bo zavzel mnogo prostora. Razen tega pa ti nisi korenjak. Videl boš, da se bova lepo namestila in obema bo udobno.. . — Nehaj, prosim te! Daj že vrat pod šotor in ne muči ter ne prebujaj me več. Utrujen sem lin rad bi spal vsaj še ta preostali čas, kolikor da je do svitanja. — Naj te nikar ne skrbi! Miren bom kot mušica in spet! (bom. Ne pozabi me zbuditi, ko se bo zdanilo. Ob dveh ponoči ebčuti gaučo guanako-vo glavo na svojem čelu ter ves preplašen vpraša: — Kaj delaš? Prestrašil si me! — Nisem te hotel. Temno je, gospodar, zato se nikar ne jezi. — Zakaj ne 'spiš? — Ne morem. Hrbet me boli, zmrznil mi \VILHELM LICHTENBERG »Ej, Silvija!« Srečal sem jo v Hollywoodu. Šla je pod roko z nekim čednim mladeničem. Bila je lepša kot v Evropi. Mladeniča nisem poznal. Predstavila mi ga je s ponosom: »To je Mac Turtle, moj mož.« »Tvoj mož?!« sem začuden vprašal. Pred petimi ali šestimi meseci sem jo bil srečal v Milanu. Takrat še ni bila zaročena ali pa je bila, toda zaročenca ni nilkoli omenjala. »Da, že tri mesece sva poročena. Mar ne poznaš Maca? Mac Turtle, znani skladatelj popevk.« »Na žalost ne,« sem osramočen zamrmral. Silvija je ogorčeno vzkliknila: »Kako, ti ne poznaš Macove poslednje popevke: ,Darling, ta tvoj zavihani nosek ...‘ Igrajo ga jazz orkestri po vsem svetu. In po radiu jo slišiš: zjutraj, opoldne, zvečer. Doslej so že prodali več 'kot milijon gramofonskih plošč ...« Tedaj se mi je posvetilo, da sem bil že nekje slišal ta tango »o nosku«. Medtem je Silvija vsa v zanosu nadaljevala: »Oh, moja poroka z Macom ima svojo zgodovino. Moram ti jo povedati! Prvič sem slišala to melodijo v Mentonu in se zaljubila vanjo. Nisem vedela, kakšen je njen skladatelj: mlad ali star, suh ali debel, pameten ali neumen. Posrečilo se mi je, da sem zevedela, kje živi, in se s prvim letalom odpeljala v Hollywood. Kakor vidiš, imela sem srečo — osvojila sem ga! Kaj praviš k temu?« Nič nisem rekel. Samo čestital sem ji. Nekako pol leta kasneje sem srečal Silvijo v New Yorku. Šla je, držeč se pod pazduho z madžarskim operetnim skladateljem Gezom Szurmayem. Da, da, to je tisti, ki je skompo-niral »Kneginjo golaža«. Sijajen uspeh! Morda se spominjate ...? Po nekaj besedah sem jo vprašal: »Kako pa tvoj mož, Mac iz Hollywooda?« »Ne omenjaj ga! Ločila sem se!« je odgovorila s prezirom. »Kako?« »To je žalostna zgodba.« »Kar povej, Silvija ...« »Veš, da se nisem zaljubila vanj, temveč v njegov tango ,o nosku1.« »Da, to si mi že povedala. In ...?« »In... Lepega cine se je Mac znašel pred sodiščem — zaradi plagiata! Najbrž si bral o tem. Geza ga je tožil, da je Macov tango ,o niosku1 plagiat, da, nič drugega 'kot plagiat njegovega foxa iz ,Kneginje golaža*. Sleherna nota je ukradena! Brž ko so strokovnjaki izrekli svoje mnenje, ki je bilo za Maca poraz- je, zalo čutim strašne zbodljaje. Če bom še naprej tako prenočeval, bom dobil še močnejše zbodljaje in potem boš mora! ti nositi lovor. Mor misliš, da le vi ljudje trpite zaradi revmatizma?! — Nikar ne čvekaj! Guanako in revmatizem! Ha, ha, ha! Tisto babnico iz maše vosi, ki ima išijas, injo razumem, toda mlad in močan guanako ... Ne, to pa ni mogoče. — Mogoče. Čislo mogoče! — Kaj ti pa morem, če te boli hrbet? — Dovoli mi, da ga strpam v šotor, da se le malo pogrejem. Morda me bo nehal boleti. — Dobro, daj hrbet pod šotor, toda zares ine vem, kam na'j se pomaknem. Tesno je. Počasi, počasi. Le malo se umakni in vse bo spet v redu. Molj hrbet ni 'dolg ko vrat. Reis je nekoliko širši, toda 'nekako bo že šlo. Poznaš morda 'tisti pregovor: „Kjer ljudje niso hudobni, dom ni pretesen"?! — Nehaj iz neumnostmi! To ni dom, temveč čisto navaden mali 'šotor, pod katerega se lahko vleže le en človek. Strpaj že ta tvoj hrbet in me pusti spati. Ne šali se več in nikar me ne suvaj z glavo. Karamba! Drago mi boš to plačal! — Bodi brez skrbi, gospodar, me bom te več budil, pa maj se mi zgodi karkoli. Četudi zmrznem v tej noči. — Ne budi me, četudi bo izbruhnil vulkan ali pa se bo zemlja podirala! — Ne bom te zbudil. Guanako je potisni! v šotor svoj veliki trup im potem zasmrčal. Malo pozneje je zaspal tudi islklučeni gaučo. Čez eno uro se je guanako spet zbudil in poskušat prebuditi še gauča, da bi se lahko pogajal o tem, če lahko potisne pod šotor tudi zadnji del telesa in noge. Gaučo pa je spal ko! mrtev in guanako ga ni mogel zbuditi. Okrog šestih zjutraj sta se zbudita oba in takrat sta lahko videla: gaučo je spal pod milim nebom, guanako pa pod šotorom. no, sem ga zapustila! Zdaj sem zaročena z Gezo. Kmalu se bova poročila. Kaj praviš ti k temu ...?« Nič nisem rekel. Samo čestital sem ji. Leto dni kasneje sem bil po naključju v Parizu. Na Elizejskih Poljanah sem srečal Silvijo. Bilo je očitno, da se ji mudi. Vprašal sem jo: »Ali si se že poročila z Gezo Szur-mayem? Ali je tudi on v Parizu?« »Ne omenjaj ga! Prekleto ime, niti slišati ga več nočem.« »Kaj! Tudi z njim si se že razšla?« »Da,« je besno pribila. »Zdaj sem v Parizu in gospodinjim staremu Andreju Delovardu.« »Ti — pa gospodinja?« »Da. Gospodinja z dušo in telesom.« »Pardon. Koliko let ima gospod Delovard?« »Čez osemdeset. Kaj, še nikoli nisi slišal o Andreju Delovardu?« »Resnici na ljubo — nikoli.« »Da. Seveda. Njegova ,zvezda* je že zdavnaj zašla. V začetku stoletja pa je bil zelo slaven skladatelj. Veš, kajne da še veš, 'kako sem se zaljubila v tisto melodijo...« »Da. V tango ,o nosku*.« »Eh, kje neki...« »Oprosti, v fox iz ,Kneginje golaža . . .*« »Ah, nee! Te melodije ni uglasbil Mac Turtle niti Geza Sziurmay, temveč Andre Delovard. Pred desetimi, ne — pred dvajsetimi leti so po vseh salonih poznali skladbico ,V senci jasmina*. Geza in Mac sta to melodijo ukradla Andreju!« »Na, lopa reč! Kako pa si to dognala?« »Nekega dne sem listala po starem orumenelem albumu melodij. In v njem sem našla popevko ,V senci jasmina* avtor pa je Andre Delovard. Bila je to od note do note prav tista melodija, v katero sem se tako zaljubila. Samo vsakokrat je imela drugačen ritem. Povsem razumljivo, takoj sem zapustila Gezo, četudi dva dni pred poroko! Odšla sem v Pariz, da poiščem Delovarda. K sreči je še živel. Bil je osamljen in potreben nege. Ostala sem pri njem, da mu olajšam in olepšam poslednje dni življenja. Kaj praviš k temu?« Nič nisem relkel. Čestital sem ji. Kmalu nato sem srečal Silvijo na Dunaju. Odšel sem na pokopališče da bi poiskal grobnico svojega dobrega prijatelja. Moral sem mimo groba Johanna Straussa. Tam je klečala Silvija in bridko jokala. Nisem se oglasil. Uganil sem, zakaj je zapustila starega Delovarda in zakaj je presunljivo ihtela na grobu Johanna Straussa. Silvija in njena ljubezen , RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 21. 11.: 8.05 Domači vrt — 14.15 Pozdrav nate 15.30 Križana dekla — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 17.15 Veseli delopust z glasbo — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam lahko ostaneš — 19.10 Odmev časa — 20.15 Dežela pred Arlbergom — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 22. 11.: 8.05 Kmečka oddaja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.05 Nekdanji sloviti favoriti popevk — 11.30 Opoldanski koncert s Karlom Panzenbeckom — 13.45 Luštni ljudje so veselje — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Pripravi se na srečanje. Ponedeljek, 23. 11.: 8.15 Knjige za božično darilo — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodorstvo — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Vsakdanji problemi — 20.30 Luštni ljudje so veselje — 21.15 Koncert ljudskih pesmi. Torek, 24. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Knjige za božično darilo — 15.30 Ej, ti nori dan — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.15 Iz prve roke — 18.25 Ce vprašate mene — 19.00 XY ve vse — 20.15 Novela — 21.05 Pesem za lahko noč. Sreda, 25. 11.: 8.15 Knjige za božično darilo — 15.30 Dunajski akademski komorni zbor — 15.45 Tolna voda, veliko zemeljsko bogastvo — 18.00 Dekle, to ti povem — 18.15 Pomoč vsokdo potrebuje — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 2ena brez sence. Četrtek, 26. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.20 Oddaja zbornice za kmetijske delovce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Podoba Štajerske — 21.20 Zveneča alpska dežela. Petek, 27. 11.: 8.15 Knjige za božično darilo — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 18.35 Kaj pravi industrija? — 20j15 Iz skrinje za plažo — 21.00 Pesmi in komorna glasba s Štajerske. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Drtervne oddaje (rožen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 Športni komentar. Sobota, 21. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijozno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Pet minut agrarne politike — 14.40 Tehnični razgledi — 15.40 Reporterji na poti — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta — 17.25 Avstrijska hit-parada — 19.10 Oddoja vicekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Zupan, slušna igra. Nedelja, 22. 11.: 8-15 Kaj je novega? — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.20 Za avtomobiliste — 14.30 Dramatizirana nedeljska pripovedka — 15.40 Jesenske viže in pesmi ob preji — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.45 Pred enim letom je bil umorjen Kennedy — 21.15 Cezar Franc Jožef in njegov čas. HOKEJ NA LEDU Za celovški in sploh avstrijski hokej na ledu, ki je bili po zadnjih uspehih že kar nekoliko preveč gotov zmage, se je zadnji teden koinčall s precejšnjim razočaranjem. Najprej je celovško moštvo KAC gostovalo na Jesenicah, kjer je igralo proti jugoslovanski državni reprezentanci, v nedeljo pa so Jugoslovani nastopili proti avstrijski državni reprezentanci v Grazu, kjer je bila otvoritev novega umetnega drsališča. V zadnjih letih je bila jugoslovanska ekipa za Celovčane vedno nasprotnik, s katerim so se šli zalbvaino igro »mačke in miži«. Verjetno so podobno zabavo pričakovali tudi tokrat, toda »miš« je pokazala zobe »mački« in KAC je lahko zadovoljen, da se je vračal le s porazom 3:6. Jugoslovanski hokejisti so namreč napravili velik korak naprej in so jih za resnega nasprotnika priznali celo v Celovcu, kjer so po bridkem jeseniškem razočaranju soglasno ugotovili, da ima tudi avstrijska državna reprezentanca proti Jugoslaviji le malo iz-.gledov. Napovedi so se uresničile in v nedeljo je v Grazu slavila Jugoslavija zmago 3:1 nad Avstrijo. ROKOMET V okviru tekmovanja za evropski rokometni pokal sta bili na Dunaju odigrani tekmi med Dunajem in Zagrebom, in sicer sta si pri moških stala nasproti dunajski Rapid in zagrebški Medveščak, pri ženskah pa dunajska Danulbia in zagrebška Lokomotiva. Jugoslovani so v obeh srečanjih veljali za očitna favorita in so pričakovanja tudi v polni meri izpolnili. Pri moških so šli Zagrebčani takoj v napad in so že po petnajstih minutah vadili s 7:1, vendar je Dunajčanom uspelo, da so ob koncu prvega polčasa vodili 9:8; končno pa se je tekma končala z rezultatom 18:14 za goste iz Zagreba, pri katerih ije Žagmešter sam dosegel 10 zadetkov. Pri ženskah je bila igra v začetku bolj izenačena in so Jugoslovanke v prvem polčasu vodile le 3:1, toda v zadnjem delu tekme so pokazale svojo premoč in zmagale prepričljivo 9:2. KEGLJANJE Kegljaški reprezentanci okraja Maribor in avstrijske štajerske sta v Mariboru odigrali povratno tekmo, pri kateri so domačini zmagali tako v moški kakor tudi v ženski ekipi. Mariborska moška ekipa je dosegla 5213 kegljev proti 4884, kolikor jih je doseglo štajersko moštvo; pri ženskah pa so Mariborčanke zmagale z rezultatom 2350:2251. Skupna zmaga mariborskega okraja nad avstrijsko ŠtajerSko znaša torej 7563:7135. Najboljši tekmovalec je bil Mariborčan Steržaj (svetovni rekorder in evropski prvak), ki je dosegel 915 kegljev, medtem ko je najboljši avstrijski tekmovalec Maritsoh zabeležil 867 zadetkov. Pri ženskih ekipah je bila razlika med najboljšima tekmovalkama nekoliko manjša: Kdkol (Maribor) 412 in Pinter (Štajerska) 407. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiinniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiU: Dežela stoletnikov = = | V Ukrajini je 38.000 ljudi, starih nad = = 90 let, med njimi pa 2405 takih, ki ima- § | jo za seboj že 100 in več let življenja. = = Med starimi ljudmi, zlasti med stolet- S | niki, je trikrat več žensk kot moških. | | Kot enega glavnih razlogov za to raz- | § lik o — vsaj na podlagi dosedanjih raz- = = iskav — omenjajo znanstveniki dejstvo, = | da velika večina žensk ne kadi. = Skoraj tretjina teh starih ljudi se ve- | I seli razmeroma trdnega zdravja. Večina 1 = marljivo pomaga pri domačih opravilih = | in v glavnem ne tožijo zaradi visoke = | starosti. Med njimi je največ kmečkih I | ljudi, malone vsi (98 odstotkov) pa so § = ali so bili poročeni; dobra polovica je I | takih, ki so imeli veliko otrok. = Na posebni kliniki, ki so jo odprli | § pri institutu za gerontologijo in patolo- = = gijo v Kijevu, je 60 starih ljudi, na ka- | 5 terih skušajo znanstveniki raziskati po- = = goje za dolgo življenje in ugotoviti E | glavne vzroke prezgodnjega staranja. = fimiiimmiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiuM7 SLOVENSKE ODDAJE Soboto, 21. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 22. 11.: 7.30 Duhovrvi nagovor — S pesmijo in glasbo pozdrovljomo in voščimo. Ponedeljek, 23. 11.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Pesem mladih ljudi — 10 minut za športnike — 18.00 Za naše mlade poslušalce. Torek, 24. 11.: 14.15 Poročila, objave — Za našo vas. Sreda, 25. 11.: 14.15 Poročila, objave — Za našo vas. Četrtek, 26. 11.: 14.15 Poročila, objave — Izvlečki z mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Spittalu ob Dravi. Petek, 27. 11.: 14j15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krojih in pri naših ljudeh — Z gledališkega odra in galerijskih sten. RADIO LJUBLJANA Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas — 22.10 Plesna glasba. Petek, 27. 11.: 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12ji5 Nekaj narodnih k pozdravu pred Dnevom republike —-14.35 Igra klavirski duo Anne Bakowski — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Revija naših pevcev zabavnih melodij — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza. RADIO TRST Sobota, 21. 11.: 12.15 Znani sodobniki — 15.00 Za avtomobiliste — 15.30 Prazna hiša, veseloigra — 18.00 Radijska univerza — 19.15 Družinski obzornik — 20.20 Teden v Italiji — 21.00 Vabilo na ples. Nedelja, 22. 11.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 23. 11.: 11.45 Italijanski akvarel — 18.00 Znanstveni leksikon — 18.30 Noši mladi solisti r— 20.30 Pikova dama, opera. Torek, 24. 11.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 19.15 Pisani balončki — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja. Sreda, 25. 11.: 12.15 Podobe iz narave — 13.30 Prijetna srečanja — 19,15 Higiena in zdravje. Četrtek, 26. 11.: 12.15 V Trstu pred 100 leti — 18.00 Italijanščina v radiu — 20.30 Mesec, drama. Petek, 27. 11.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.30 Gospodarstvo in delo. zre Le vizija AVSTRIJA Sobota, 21. 11.: 17.00 Mala balerina — 18.00 Vse risbe mesta — 18.10 Sirom Sahare — 18.33 Kaj vidimo novega? — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Eden bo zmagal. Nedelja, 22. 11.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Od Montreala v Chicago — 17.55 Fury, zgodba konja — 18.20 Knjižni kotiček — 19.00 Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.30 Mladinski slog — 20.15 In pekel, Izabela? Ponedeljek, 23. 11.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Aktualni šport — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Maigret Soplesalka Arlette — 21.05 Športno omizje. Torek, 24. 11.: 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20,10 Enaindvajset — 21.00 Horizonti. Sreda, 25. 11.: 11.00 Horizonti — 19.55 Maigret in plesalka Arlette — 17.00 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Za otroke —■ 18.00 Športni ABC — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Pustolovščine packe — 19.30 Cas v sliki — 20J5 Kdo sem? — 21.00 Ključi do raja. četrtek, 26. 11.: 11.00 Zvok iz človeške roke — 12.00 Pot k drugim plonetom — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Od živali do živali — 20.40 Luisillo in njegovo špansko gledališče — 22.20 Inozemski odmev. Petek, 27. 11.: 1:1.00 Od živali do živali — 11.30 Luisillo in njegovo špansko gledališče — 18.33 Novo za ženo — 119.00 Televizijska kuhinja — 9.30 Cas v sliki — 20.10 Hiša osvete — 21.50 Pot k pravilni izbiri poklica, JUGOSLAVIJA Sobota, 21. 11.: 17.40 Filmi za otroke — 18.05 Glasbeni odmevi — 19.30 Vsako soboto — 20.40 Sprehod skozi čas — 21.20 Medajloni — 22.00 Dick Powell vam predstavlja. Nedelja, 22. 11.: 9.30 Gozdni čuvaji — 10.00 Kmetijska oddaja — 14.30 Nogomet Jugoslavija : Sovjetska zveza — 18.00 Mladinski TV klub — 20.45 Da ali ne? — 21.45 Poročila. Ponedeljek, 23. 11.: 11.40 Koplji pod brezo, televizijska igra — 16.40 Ruščina — 17,10 Angleščina — 18.10 Risanke — 18.45 Kuharski nasveti — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.40 Toakma edina ljubezen — 21.40 Naš teleobjektiv. Sreda, 25. 11.: 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 Risani lutkovni filmi — 18.00 Slike sveta — 18.45 S kamero po Aziji — 19.15 Koncert iz muzeja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lirika — 20.40 Deset zadetkov — 21.50 Kulturna tribuna — 22.35 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. Četrtek, 26. 11.: .10.00 TV v šoli — 17.40 Ruščina — 17*10 Angleščina — 17.40 Mendov spored — 18.45 Po Jugoslaviji — 1945 Melodija za eno kamero — 20.00 Dnevnik — 20.40 Ekran na ekranu — 21.30 Kaleidoskop. Petek, 27. 11.: 17.10 Učimo se angleščine — 18j10 Skrinjica pripoveduje — 18.45 Rdeči signal — 19,15 Koroški oktet — 20.00 Dnevnik — 20.30 Triglavske strmine — 22.00 Obzornik. Ponedeljek, 23. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 15.00 Glasba Evrope kot duhovna enota — 15.30 Zabavna glasba iz Kanade — 16.00 Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 Odaja za ženo — 19.30 Večerni koncert — 20.30 Govorimo o knjigah — 21.00 Nemško cesarstvo pod Viljemom li. Torek, 24. 11.: 8.20 Da, to je moja melodija — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 14.35 Pisma ljubezni — 16.00 Esej iz našega časa — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Obisk pri Niku Dostalu — 21.00 Francija na predvečer prve svetovne vojne. Sreda, 25. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Na okrajnem glavarstvu — 13.30 Za prijatelja opere — 15.30 Igra v slogu — 16.00 S pogledom na Evropo — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Vseh devet — 21.00 Anglija na predvečer prve svetovne vojne. Četrtek, 26. 11.: 8.10 Z veselo igro — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Orkestrolni koncert — 14.35 Predlagan za Nobelovo nagrado — 15.30 Mali dunajski radijski orkester — 16.00 O ureditvi prostega časa mladine — 17a15 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Koncert po željah iz spominov — 21.00 Rusija na predvečer prve svetovne vojne. RAD Petek, 27. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Grad Porcia v Spittalu ob Dravi — 13.30 Za prijatelja opere — 15.30 Orkester Louis Voss — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Samotna pot, slušna igra — 21.25 Ekumenski koncil — 22.15 Z nabiralnika za pritožbe. Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce pri podjetju za elektrotehniko ing. A. Schlapper v Št. Jakobu v Rožu HOOVER - proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni. Neobvezna predvajanja ob vsakem (asu oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5,15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro — 11.00 Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice —■ 19.30 Večerni radijski dnevnik. Sobota, 21. 11.: 8.05 Poje Koroški akademski oktet — 9.25 Mladi glasbeniki — 12.30 Ljubici — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Mešani, moški in ženski zbor ter oket Tehnične srednje šole — 17.35 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Mladinska odaja — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Odaja za naše izseljence. Nedelja, 22. 11.: 7.55 Neuklonljivi, mladinska radijska igra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes popoldne — 18.30 Melodije za nedeljsko popoldne — 20.00 Naš nedeljski sestanek. Ponedeljek, 23. 11.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek — 12.15 Pred domačo hišo — 14.05 S poti po Španiji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Skladbe Vasilija Mirka in Zorka Prelovca — 17.05 Iz opernega sveta — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Slovenski izvajalci s slovenskimi melodijami — 20.20 Glasba in poezije. Torek, 24. 11.: 8.05 Kvintet bratov Avsenik — 9.25 Dueti iz Mozartovih oper — 12.15 Nekaj slovenske vokal-no-instrumentalne glasbe — 14,15 V rojstno mesto naše republike — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Solina, radijska igra — 21.20 Serenadni večer. Sreda, 25. 11.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisani svet zgodb in pravljic — 10.45 človek in zdravje — 12.15 Trio Avgusta Stanka — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci — 15.30 Slovenske narodne v priredbi Danila Bučarja — 17.05 Ob 250-letnici rojstva Christopha V/illibalda Glucka — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Koncert učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič — 20.40 Manon Lescaut, opera. četrtek, 20. 11.: 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 9.25 Glasbeni vedež — 12.30 Delovni kolektivi delovnim ljudem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.45 O P P o Ct ram Ta teden vam priporočamo: JHiklajd z knjpM^t (icu^ila. Najlepše darilo za vašega otroka je dobra slovenska knjiga. Zalo objavljamo majhen izbor iz bagafe zaloge knjig za olroike in mladino. g Edmondo de Amicis: SRCE, zgodba šolskega 'leta, 224 sir., br. 16 šil. H Hans Christian Andersen: SNEŽNA KRALJICA in druge pravljice, 304 str., ilustr., ppl. 29 šil. £ J. AuguSta: LOVCI JAMSKIH MEDVEDOV, zgodba iz najstarejše zgodovine človeka, 238 str., ilustr., ppl. 15 šil. | France Bevk: ZAČUDENE OČI, otroški parnimi pisatelja, 80 str., ppl. 7 šil. ■ Karl Brudkner: VRABČJE MOŠTVO, zgodba o predmestnih otrocih, 176 str., ituslr., ppil. 28 šil. g Carlo Collodi: OSTRŽEK, čudovite prigode lesene lutke, 192 str., ilustr. in slik. priloge, ppl. 32 šil. ■ Oskar H vdali es: FATA MORGANA, zgodbe o osvajalcih sveta, 176 str., zemljevidi, kad. 28 šil. ■ Anton Ingolič: TAJNO DRUŠTVO PGC, vesela zgodba o prvošolčkih, 180 str., ilustr., ppl. 21 šil. g Erič K n i g hit: LASSIE SE VRAČA, zgodba o psu, 176 str., ilustr., ppl. 15 šil. ■ Pavel Kunauer: NEIZPROSNI SEVER, zapiski o ekspediciji na Arktiko, 144 str., ilustr., br. 21 šil. g Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA, pravljični roman o deklici, ki se ji izpolnijo vse želje, 272 str., ilustr., ppl. 32 šil. g Hugh Loti ing: CIRKUŠKI VOZ doktorja Dolittla, zgodbe o ljubezni do živali, 240 str., ilustr, kart. 26 šil. g Bogomir Magajna: V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ, 200 str., in slik. priloge, ippl. 29 šil. g Karl May: ZAKLAD PRI SREBRNEM JEZERU, tri knjige skupaj 320 str., pl. 52 šil. g MOJCA BERE, berilo za dvojezične ljudske šole, 104 str., ilustr., br. 12 šil. g PESMI ZA OTROKE, zbirka otroških pesmic priljubljenih slovenskih pesnikov, 112 str., ilustr., kart. 39 šil. g Aleksdj Tolstoj: ZLATI KLJUČEK ali Buratinove dogodivščine, 120 str., ilustr., ppl. 20 šil. g Venceslav V/rrkler MLADEC DRAGOŽIT, zgodovinska povest za mladino, 136 str., ilustr., ppl. 5 šil. g MLADI VEDEŽ, leksikon za otroke in mladino, 164 str., velikega formata, večbarvne ilustracije, ppl. 96 šiL »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse