r Spomenica desetletnice slovenske župnije 8T V JOLIET-U, ILLINOIS. ^ IZDALO IN ZALOZILO ŽUPNIJSKO PREDSTOJNISTVO. ^ Tiskajmo Si,ovensko-Amerikansko Tiskovno Djiuštvó v Jor-irtu, Ii,l. ' . \ Ob slavností^^^ deeetletnice ôlovcnske župnije v Jolictu.^ K ako težko smo čakali ta dan!.. Vse prepočasi je potekel čas; predolge so nam bile slednje ure, in tedni so se zdeli cela večnost, ki so ločili nas od tega dneva. A kolikor smo težje čakali, tako nam rastel v prsih je ponos, in srce nan"' je plavalo v vesolji.— Prišel je slednjič vendar le naš dan, naš praznik, časten, velik in ponosen. . . Ni to spomin morda krvave bitke, ko si je velik, slavohlepen narod podjarmil zlahka skromnega soseda. To niti ni stoletnica, odkar se narodu je rodil največji sin. Ah, niti dvajsetletnica ni to, da si je kak zatiran, majhen narod izvojeval drobtinico pravic. . . . —In vendar smo veseli tega dne, ponos preveva naša skromna srca .... --Tam daleč, daleč, onostran morja rodila več sinov je domovina, kot pa zamogla jim je daii kruha. In morali sinovi so po svetu.. .. O, to ni bila tako lahka pot tja ven, v neznano daljo praznih rok. A pridne bile so te prazne roke; železna volja našega rodu premagala je zlahka vse ovire. Res težko bilo je spočetka, težko; a vedno boljše, boljše z vsakim dnem. Za trud obili, za storjeno delo prejemali pošteno so plačilo. In kruha vedno bilo je dovelj, ničesar ni jim nedostajalo--- Pač! —Kadar gre Slovenec kam od doma, svetinji dve s seboj na pot ponese. In kjeržekoli hodi, koder biva, ostaja zvest svetinjam domovine, najdražji vsepovsod so mu zaklad.— Svetinji dve: neomahljivo vero ■ v neskončnega Boga in pa ljubezen do krasnega jezika matere, prinesli tudi mi smo sem čez morje. A tu za naše ideale slabo, preslabo vse je bilo poskrbljeno. In od nekod je ostra, mrzla sapa svetinjam našim malce že grozila.. .. Slovenec pa ne da se tako hitro— in zvesto brani vse, kar mu je sveto; tako i zoper to se je zabrani). Pomoči prosil ni, iskal nikoder, oprt v Boga, pomagal si je sam. Iz žuljev pridnih rok si je sezidal na tuji zemlji lastno, svojo cerkev. In v lastnem hramu božjem je poslej po svoje molil večnega Boga; v jeziku materinem Ga je prosil, v jeziku svojem Ga zahvaljeval. Spočetka res je bilo breme težko, za težko breme malo le nosilcev, a vslrajni bili vneti so možje, in božji blagoslov jih je bodril. Počasi pa se je povečal krog, naselbina je vedno rastla, rastla. . .. Od takrat je poteklo let deset. Ni dolga doba to v življenju našem, a prav zato se opravičeno radujemo s ponosom pri pogledu nazaj, na truda plod desetih let. Poglejte, tu se dviga naša cerkev in tik za njo ponosno naša šola! Kako je vse prijazno in domače! Lahko z veseljem se oziramo na čuvarici vere in jezika.. .. Vrh vsega pa nas radosti zavest, da si je to priboril nai'od majhen, a žilav, čil, brez tuje pomoči.. . . Prišel je slednjič dan! Pokonci glave! Naš praznik je---zastave plapolajte! Rojaki kvišku---godba zaigraj! Zvonovi le zapojte širnem svetu, povejte glasno vsem ljudem, kako Slovenec služi veri in jeziku! Vsporcd 8laTno8ti praznovanja desetletnice župnije sv. Jožefa JoUct, Illinois. v nedeljo, dne 30. junija. 1. Ob 10. uvi zjutraj pontilikalna sv. maša, katero služi milostni gospod škof Jakob Trobec iz St. Cloud, Minn., ob obilni asistenci slovenskih čč. gg. duhovnikov. Slavnostni govor govori č. g. F. X. B a j e C iz Fairfax, Minn. 2. Ob 3. uri popoludne delitev zakramenta sv. birme. Birmanoi odkorakajo v spremstvu častite duhovščine med špalirjem slovenskih društev v cerkev. Biřmuje milostni gospod Jakob Trobec. Boter za birmance ; gospod Janez Grahek; botra za birmanke: gospa Marija K u k a r, soproga g. Š t e f. K u k a r - j a. Po s v. birmi nagovor mil. g. škofa Trobec. 3. Blagoslovljenje dveh novih bander: mladeniškega društva svetega Alojzija in dekliške družbe Marijinih otrok. Obe banderi blagoslovi mil. g. škof J. Trobec. — Botri ob bla-goslovljenju bandera mladeniškega društva sv. Alojzija, gospodje : Matija Nemanič, Jožef Panian, Luka Benedik. Botre ob blagoslov-Ijenju bandera dekliškega društva Marijinih otrok, gospe: Ana Grahek, Marija Golobic, Marija Grahek. 4. Pobratimstvo novih bander z banderi starejših slovenskih moških in ženskih društev. Parada in defiliranje društev pred mil. g. škofom J. Trobec. V ponedeljek, dne 1. julija. 1. Ob 8. uri zjutraj sveta maša za vse dobrotnike cerkvene občine svetega Jožefa. 2. Ob 0. uri otvorjenje šolske razstave v prostorih šole svetega Jožefa. Izdelki učencev in učenk prvega in druzfga razreda bodo razstavljeni v dvorani v drugem nadstropju, laceiicev in učenk tretjega, četrtega in petega razreda v šolskih sobah prvega nadstropja. Razstavo otvori mil. g. škof Jakob Trobec. 3. Šolska mladina se pokloni cerkvenemu vladiki. Pevanje in recitacije. Razstava je prosta vsem obiskovalcem od 10. ure zjutraj do (i. ure zvečer. Vsakdo se lahko prepriča o uspehih naše šole. V torek, dne 2. julija. 1. Ob 8. uri zjutraj črna peta sv. maša za vse umrle člane župnije sv. Jožefa. 2. Šolska razstava odprta do 6. ure zvečer. 3. Ob 8. uri zvečer slavnostno umeščenje novega "slovenskega dvora katoliških borštnaric sv. Ane", (Women's Catholic Order of Foresters). Pozdrav predsednice najvišjega dvora, gospe Elizabete Rodgers in tajnice najvišjega dvora gospe Katarine Hughes. Nove borštnarice narede svoje obljube in se pobratijo se zastopnicami-sestrami drugih jolietskih dvorov katoliških borštnaric. Slovenska naselbina v 'Jolictu. p, reseljevanja narodov so tako stara, kakor je star človeški rod. V zgodovini jib opažamo v vseb dobah in ako zasledujemo vzroke istim, najdemo pri vseh neko podobnost. Na eni strani nezadovoljnost, pomanjkanje ali morda še zatiranje, na diugi strani lepe, poživljajoče nade na boljšo bodočnost, to so bili že od nekdaj vzroki, ki so preseljevali ljudstva iz kraja v kraj. V prazgodovinski dobi preseljevanja narodov so bila ljudstva takorekoč navezana na preseljevanja, ker so bili takrat večinoma vsi le pastii'ski narodi, ki so iskali s svojimi čredami le boljše paše in so morali zato hodili vedno po svetn. Ko so se pozneje ljudstva poprijela poljedelstva, so postala bolj navezana na svoj košček zemlje in preseljevanje je počasi izosbajalo, zavzemalo -drugo obliko, a izostalo ni in nebo nikdar, dokler bodo živeli ljudje. V novejšem času so se preseljevanja množila, kakor so se množila odkritja novih delov sveta. A tega preseljevanja so se udeleževali le večji narodi in še izmed teh le oni, kojih lega jih je zato najb'lje usposobljevala. Španci, Holandci in Angleži so imeli že po vseh celih «veta svoje naselbine, med tem ko so njihovi sosedje sedeli domain se jim še sanjalo ni, da bi bilo možno živeti kje drugod. V devetnajstem stoletju je postala Amerika prava obljubljena ■dežela za evropejske izseljence. Z vsakim letom se je množilo izseljevanje v Ameriko, a v Združene države še posebej. Slovenci smo se začeli posluževati te prilike zelo pozno, a v zadnjem času množeče se izseljevanje priča, kakor bi hoteli sedaj kar naenkrat popraviti, kar smo zamudili. V prvi polovici devetnajstega «toletja si je drznil malokdo iz Slovenskega čez veliko lužo in je to sploh veljalo v tedanjih časih za čin velikanskega poguma. V drugi polovici stoletja je to sicer malo napredovalo, a do leta 1880. v pi-avem pomenu besede malo. Potem pa je začelo kar naenkrat deževati Sloven- cev, ki so si s svojo pridnostjo kmalu pridobili ugled in jjriznanje med tujci. V Združenih državali so se naseljevali Slovenci večinoma samo v severne države, kjer je približno isto podnebje, kakor v njihovi domovini. Ponajveč jih dela po raznih tovarnah, kjer so kot pi'idni in močni ljudje na dobrem glasu. M'iogo jih je rudokopov, nekaj se jih je posvetilo kmetijstvu, di-ugi zopet trgovini in tnko so nastale slovenske naselbine po različnih krajih Združenih držav. Med slovenskimi naselbinami v Združenih državali zavzema jo-lietska zelo odlično mesto, da si je prav tako mlada, kakor so mlade vse njene sestrice v Calumetu, Clevelandu, Pueblo, Leadville, Chicagi, Crockway, Ely, Pittsburg, Soudan in drugod. Prvi Slovenci so došli v Joliet pred dobrimi tridesetimi leti, a ti so ostali ves čas osamljeni. Časih je prišel še kak rojak, a po nedolgem času jo je zopet odkuril. Tako je ostalo kakih petnajst let. Pred petnajstimi leti pa so začeli rojaki naši v Joliet pogosteje pi-ihajati. Privabile so jih sem velike železne tovarne, katere dajejo tisočem mož zasluzka. Jeden ali drugi je pozval k sebi sorodnika ali prijatelja obetajoč mu delo in ker so Slovenci večinoma pridni in močni delavci, jim je družba rada dajala delo in jim daje Se dandanes prednost jjred drugimi narodi. Tako je naraščalo njih število bolj in bolj, leto za letom. Parkrat na leto jih je obiskal č. g. J. M. Solnce iz St. Paula, da so mogli zadostiti svoji verski dolžnosti, sicer so pa hodili v nemško cerkev sv. Janeza Krstnika. Med čč. oo. frančiškani je bil tedaj nek poljski pater, ki se je naučil za silo toliko slovenski, daje mogel kršče-vati slovensko deco in poročati in pokopavati rojake naše. Ob nedeljah so tako pridno zahajali k sv. maši, da je bila časih polovica ljudi v cerkvi — Slovencev. Nemcem ni bilo to kaj po godu. Kakor so se ob v sredo, dne 3- julija. Koncert i« predavanje v opernem gledališču v JoHet«. Pri koncertu sodeluje nioiki zbor pevskega društva "Slavec", cerkveni pevski zbor, g. A. Z a g a r s soprogo in gospica L. M a h f r , zbor učencev in učenk četrtega in petega razreda slovenske šole sv. Jožefa v Jolietu. Pevovodja: g. A. Grč ar. Predava: R e v. F, X. B a j e c. Začetek ob 8. uri zvečer. VSpORGD: 1. "POBRATIMIJA",........Dank.o Poje moiki zbor "Slavec". 2. "ČOLNIČ'KU",..........Viktor Parma. Poje mešan zbor. 3. "COLUMBIA",.........D. SiiAw. Poje šolski zbor uSencev in užeiik. 4. "DOMOVINP',.........Dr. B. Ipavec. Poje moški zbor "Slavec". 5. "PROTECTOR TROUGIIT TIIE COM- ING NIGHT",......... Trio, Miss Tj. Maher, Mr. žajíar and Mrs. Žajjar. 6. GOVOR: Rev. F. X. Ba-tet. 7. "JADRANSKO MORJE",......A. Ha.idrih. Poje mo.Ški zbor "Slavec". 8. "KUKAVICA",.........J. Žerovnik. Poje šolski zbor ufencev in uřenk. 9. "GORI, GORI NA PLANINE", ... H. Sattner. Čveferospnv z bariton solo. 10. "VENEC NARODNIH PESMIJ", . . . ^ * ^ Poje mešan zbor. 11. "AMERICA",..........S. F. Smith. Poj o v.i-i. •if » il i» » » I » » ŠTEFAN KUKAR, '(wec s grocerijskim blagom in najbolje vrste premogom. Lepo urejena gostilna^ JOLI ET. ILL. I oasu kralja Faraona Egipčani bali Izi-aelcev, ker so se ti tako močno množili, tako so jeli jolietski Nemci pisano gledati naše rojake, prihajajoče čimdalje mnogobrojnejše v njihovo cerkev. Slovenci so to kmalu spoznali in sklenili vstanoviti svojo lastno župnijo. Pričeli so nabirali doneskov v ta namen in v kratkem času so nabrali §;2000.00 ter kupili zemljišče za cerkev. Potem so prosili svojega nadškofa, naj jim preskrbi slovenskega duhovnika. Nadškof chicaški Most Rev. P. A. Feehan je drage volje ustregel njih želji in je dne 1-2. maja leta 1891 imenoval č. g. F. S. Susteršiča župnikom slovenske fare v Jolietu. Dva dni po imenovanju je novoimenovani gospod župnik nastojiil svoje novo mesio. Rojaki so ga vsprejeli z veseljem in kmalu so se lotili zidanja. Vogelni kamen je bil vložen in blagoslovljen dne 19. julija 18i)l. ob mnogobrojni udeležbi ne samo od strani faranov nove slovenske občine, ampak sploh katoliškega občinstva iz jolietskega mesta. Darovi za novi hram božji so pridno dohajali in cerkev je vidoma rastla od tal. V treh mesecih je bila dovršena. Zidana je iz rezanega kamna, 90 čevljev dolga, 52 čevljev široka in oslLONDON PORTER. THErR PURř?rHÁfS SURE^ KDWIN I'ORTHR, PRESIDENT. •tos. «rauk, jr., skcretary and treasurer. Spomladi 1. 1895. so kupili na zapadni strani mesta, dve milji od mestne hiše na lepem, visokoležecem kraju prostor za pokopališče v obsegu peterih akrov ali oralov. Dne 26. maja istega leta so blagoslovili groblje z veliko svečanostjo. Vsa naša katoliška društva -— tedaj jih je bilo že čvetero — sv. Jožefa, vitezi sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda in sv. Ivana Krstitelja so z društvenimi znaki in s zastavami odkorakala na prostor, vsi čč. gg. jolietski duhovniki so bili prisotni in mnogo druzega občinstva. Vsakemu je ugajal ravni, prostrani, lepo ograjeni prostor z velikim, pozlačenim križem v sredi. Prostor sam je veljal $1,500; ograja, pota, križ, drevesa, nasadi in drugi stroški so pa nanesli novih |500. Po blagoslovljen j u so si farani izbirali in kupovali lote ali kose zemlje, ki bodo služili enkrat v pokop njim in njihovim rodbinam. Kakor jih sedaj v življenju druži hiša božja, jih bo di užila po smrti njiva božja, kjer bodo mirno drug poleg druzega spavali smrtno spanje, čakajoč angeljeve trobente, da jih pokliče k vstajenju. Križ, razprostirajoč se nad grobovi, bo oznanjeval njih potomcem, da ljubezen ne mine na robu groba, ampak sega v daljno večnost, kjer se bomo zopet videli nad zvezdami. Isto leto so zgradili tudi svoje šolsko poslopje. Dovršeno je bilo meseca septembra. Zadnji teden tega meseca so imeli v njem izložbo ali Fair za pokritje novih stroškov in šolo so odprli dne 2. oktobra 1895. Poslopje je jednonadstropno, 60 čevljev dolgo in 30 široko in je veljalo z napeljavo mestne vode in z notranjo opravo vred $2,000. Ob otvoritvi šole se je vpisalo 64 otrok. Podučevali sta jih dve sestri iz reda sv. Frančiška in v petju cerkveni organist. Ves pouk v šoli se vrši na podlagi slovenskega jezika. Otroci se uče najprej slovenski biali in pisati in ko jim gre to ročno, se poducujejo v angleščini v branju in pisanju, računstvu, zemljepisji, zgodovini itd. Veronauk se podučujev slovenskem jeziku, vendar sè pa uče otroci navadnih molitvic tudi v angleščini, da če bi kasneje prišli med čisto angleški narod, bi lahko opravili svoje verske dolžnosti. L. 1896. so podarili jolietski Slovenci cerkvi sv. Jožefa nov, prekrasen dar — veličastne orgije. Dobro še pomnimo, ko so prvikrat zadoneli njih mogočni glasovi po naši cerkvi; prav posebno pa so bile po godu našim vrlim pevkam in pevcem, ki nedeljo aa nedeljo povzdigujejo slovesnost božje službe in nás s svojimi zvonkimi glaeovi vnemajo k pobožnosti. Orgije je napravila orgljarska tvrdka Story and Clark v Chicagi, imajo 24 spremenov in stanejo 1475. Omenjajoč cer- kveno petje, ne smemo zamolčati dolžne hvale naši šolski deci. Malo je katoliškili cerkva v Ameriki, kjer bi šolski otroci tako lepo popevali, kakor ravno pri nas. Ne samo navadne slovenske ali angleške svete pesmi, tudi latinsko sv. mašo ali peto sv. mašo za mrtve ali Vespere pojo s toliko preciznostjo, da se jim vsakdo čudi. RT. REV. .TAKOH TBOHUC, SKOF V ST. CLfUTlI, MINN. Iiiimimiiiiiii O/! iTV^T-TT-rm^Oml GEO. H. & EDWIN S. MUNROE JVÍortgagc, Bankers, 6;cccutor9, Crustecs and Dealers in Real gstatc. Are dominant factors in the development and expansion of "Greater Joliet" to a degree unapproached by any other individuals or influence. They represent in a conspicuous and striking way the modern and progressive business element of this up-to-date and thriving city and exert a healty influence in promoting and keeping alive theTwentieth Century spirit which has made itself felt in the advancement of the last decade. Both of these gentlemen have resided in Joliet since early childhood and are linked by association and geo. ii. monroe, baxker. interest mňth the City destiny. Alive, alert and progressive they have wrought success for themselves and been of immense value to those whose interets have been intrusted to them. As bankers and investment brokers they have handled millions of dollars without jeopardizing a penny, so thorough is their knowledge of local conditions and securities; and as executors and receivers they have been equally successful in settling up estates without the loss of time and ruinous expense. Enjoying the entire confidence of all classes from moneyed man to the day laborer, they have ever merited the esteem of both by their fidelity and honorable methods. They are among the largest owners of real estate in Will County as well as substantial business and residential structures in Joliet, and as real estate dealers their transac.tions are far greater than any other in city and farm properties as the record of transfers amply testify. The office of Geo. H. & Edwin S. Munroe is located in the Hotel Munroe Block, one of their buildings, and is one of the busy places of Joliet. It is equipped as a modern banking institution and both gentlemen are accessible to all classes without a trace of the reserve and ex-clusiveness which generally surrounds men of affairs. In connection with their other interests they carry on a large fire insurance business representing many of the strongest old line companies doing business in this country. It is universally conceded that the Munroes yield to none in enterprise and liberality. They are first in everything which contemplates the betterment of Joliet and the condition of the people. Geo. H., the senior member of the firm, served as State Senator in 1894. It was purely a case of the office seeking the man as he is one of the few who has no "axe to grind," ever holding himself aloof from personal interest in politics and an enemy to special privileges of any kind. Edwin S. has the credit of fourteen year's service in the Illinois National Guard from which he retired with the rank of Mayor; like his brother, he is quiet and earnest in business affairs, finding recreation in domestic joys and shunning the deceit and glare of public life. It can be truthfully said that the Munroe Bros, represent the highest type of citizenship, and that they set an example in business and private life worthy the emulation of old and young. edwin s. munede, bankee. v letu 1897. so nam obljubili milostni nadškof chicaški, da nas obiščejo in da bodo delili pri tej priliki zakrament sv. birme. Za to svečanost so dali prebarvati ali freskovati cerkev, kar je stalo $200.00. Naša društva so se pripravila na vreden sprejem nadvladike, ali ker je napovedani dan — 28. aprila — neprestano deževalo, kakor bi lilo iz škafa, so morale izostati vse slovesnosti izven cerkve. Nadškof chicaški so tedaj prvikrat videli našo cerkev in delili v njej zakrament sv. birme, katerega je prejelo 24 slovenskih otrok. Pri nas se dopustijo k sveti birmi le oni, ki so prejeli že zakrament sv. Pokore in sv. rešnjega Telesa. Navzlic slabemu vremenu sešla se je v cerkvi vendar velika množica naših faranov, ki so pazno sledili veličastnim obredom delitve tega svetega zakramenta. Župnija naša je ob tem času že močno narastla. Ko so pričeli delati cerkev, je bilo 80 družin, zdaj jih je bilo že okoli 200. Začeli so torej gledati, kje bi se dobilo kaj novega prostora. Ugodna prilika se je kmalu ponudila. Kos zemljišča precej za našo cerkvijo je bil na prodaj. Pogodili so se z lastnikom in ga kupili dne 24. maja 1. 1897. Lota meri 66 čevljev v širočini in 165 čevljev v dolžini in je stala $1,200. Bila je neprecenljive važnosti, ker leži poleg cerkve in šole. Poseben napredek pa je storila naša cerkvena občina 1. 1898. To leto so zgradili novo župnišče in razširili šolo, ter jo povišali v dva nadstropja. Staro župnišče ni bilo pripravno za duhovnikovo stanovanje in tudi ni bilo narejeno v ta namen. Kedaj je bilo /.idano, ne pomni noben jolietski Slovenec. Zato je bila splošna misel vseh faranov, da je treba postaviti novo župnišče, ki bo za duhovnika dostojno stanovanje in v čast in ponos celi fari. Cerkveni odbor se je temeljito bavil s tem vprašanjem in potrdil načrt, ki ga je napiavil aihitekt Chas. Wallace iz Jolieta. Zidanje se je pričelo meseca junija. Novo župnišče stoji na istem prostoru, kjer je stala stara hiša, na vogalu Chicago in Clay ulic. Zidano je v dva nadstropja in šteje s kuhinjo vred 12 sob. Oskrbljeno je z vsemi modernimi hišnimi zahtevami, ima napeljano mestno vodo, mrzlo in gorko, kapnico ali cisterno, kopalno sobo, telefon itd. Greje se s parom in v razsvetljavo služi plin ali gas in električne luči. Brez notranje oprave stane $4,000. Dodelano je bilo začetkom oktobra, slovesno blagoslovljen pa 16. oktobra 1. 1898. Blagoslovljenja župnišča so se udeležila vsa k našej cerkvi spadajoča društva v svojih društvenih znakih in zastavah in mnogo druzega naroda. Naši farani so si ga tedaj natančno ogledali in se jako pohvalno in zadovoljno izrekli o njem. En mesec poprej so blagovolili svojo novo šolo. Dasi so imeli to leto obilnih stroškov s farovžem, so se morali vendar lotiti tudi povečanja šole, ker poprejšnji prostori nikakor niso več zadostovali. Delo je bilo dovršeno v treh mesecih. Šola ima dva nadstropja, prostoren hodnik, široke stopnice in visoke svetle in zračne sobe. Zdaj je v treh sobah 200 otrok, ki jih podučujejo tri šolske sestre. Vrh tega imajo v zgornjem nadstropju veliko dvorano, ki je porabna za zborovanja naših društev. Še en napredek treba zabeležiti iz 1898. leta v naši fari. Poprej so hodile sestre-uoiteljice podučevat iz samostana, ki je oddaljen kakih petnajst minut od naše šole. Leta 1898. so jim napravili lastno stanovanje precej zraven šole. Staro župnišče so premaknili na novo kupljeni prostor, je popravili in prenovili, tako da imajo sedaj naše učiteljice svoj dom tik šole. Prostor za cerkvijo in šolo so ogradili, ga navozili s peskom in spremenili v igrališče, kjer se šolska deca v prostih urah razveseljuje in kratkočasi. Te pojjrave in naj)rave so stale 400 dolarjev. Ako se dandanes jolietski Slovenci ozro nazaj na zadnjih deset let, odkar obstoji njih fara, morajo z zadostenjem spoznati, da so lepo na-pi'edovali in veliko storili v tem času. Cerkvena občina ima vse, kar potrebuje in vse v dobrem stanu. Nekaj malega je še dolga, a upati je, da bo z božjo pomočjo in pomočjo naših vnetih rojakov to poplačano do onega dneva, ko bo poteîdo deset let, odkar je cerkev blagoslovljena. A kakor je napredovala slovenska župnija od leta do leta, tako je naraščala tudi naselbina Slovencev. Število rojakov se je z vsakim dnem množilo. Dandanes smo Slovenci v Jolietu poleg Ircev, Nemcev in Švedov najvažnejši faktor. Ob početku slovenske župnije v Jolietu je komaj 20 Slovencev lastovalo svoje domačije, sedaj ima že nad 200 rojakov naših lastne domove. To jegotovo jasen in prepričevalen dokaz o napredku naših rojakov. Ponajveč delajo naši slovenski Jolietčanje po tovarnah, kjer si kot pridni in vestni delavci prislužijo lepe svote denarja. Mnogo pa se jih je tudi posvetilo trgovini in drugim strokam. Doslej imajo Slovenci v Jolietu 19 saloonov, 5 prodajalen obleke, pohištva in jestvin, 3 mesnice, 1 izdelovalnico cigar in 1 pogrebniški zavod. Nikjer ni društveno življenje tako močno razvito, kakor v Ameriki. Naravno je, da niso hoteli v tem oziru zaostati jolietski Slovenci. Najstarejše je slovensko katoliško podporno društvo sv. Jožefa, št. 2, fred Sebríng Brew^g Co. Brewers and Bottlers. High Grade Orders for^^ ^'Our Special Brands' cf^ BottledBeer promptly attended to.^ yOLIET, ILLS. TEL. 26. louis j. seheing, pees. henet seheing, vice pees. henet f. piepenbeink, sec'y & teeas. K. S. K. Jeđnote. Ustanovljeno je bilo leta 1890. in šleje sedaj 188 udov. Takoj 8. novembra 1891. so si ustanovili rojaki naši slovensko, katoliško, podporno, vitežko društvo sv. Jurija, št. 3, K. S. K. J. Društvo ima sedaj 47 udov. Radi svoje paradne obleke ima to društvo pri paradah velik ugled in je obče priljubljeno. 18. decembra 1892. se je pridružilo prvoimenovanima slovensko, katoliško, podporno društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, K. S. K. J. Danes ima društvo 107 članov in svojo podružnico v Carbon Hill, 111. Z vedno rastočo in mno-žečo se naselbino so se množila tudi slovenska društva. Leto 1896. nam je prineslo slovensko, katoliško, podporno društvo sv. Fiančiška Šaleškega, št. 29, K. S. K. J. To društvo je združilo do danes 188 članov v svoje okrilje. Decembra 1899. se je ustanovilo izobraževalno in zabavno društvo sv. Alojzija za odrastle dečke in mladeniče. Društvo ima sedaj 19 udov. —25. februvarija 1900. so si ustanovili naši trgovci in trgovski uslužbenci svoje slovensko, katoliško, trgovsko podporno društvo Friderik Baraga. Društvo šteje 28 udov. — Že obstoječim podpornim društvom se pridruži prav sedaj ob desetletnici slovenske fare, še ženska podružnica ali dvor katoliških Borštnaric, za katero se je dosedaj že oglasilo 53 članic. Lepše pač niso bile v stanu naše slovenske žene in dekleta proslaviti desetletni obstanek naše župnije, kakor da se pridružijo delavnemu in prekoristnemu redu katoliških Borštnaric. Poleg potrebnega in koristnega fo naši lojaki skrbeli tudi sta, primerno in zdravo zabavo. Letošnje leto je rodilo dve športni društvi. Najpoprej se je ustanovile, kolesarsko društvo "Ilirija", v katerega imajo pristop le neoženjefioi. člani so si nabavili tudi lično obleko in pri dosedanjih izletih so vedno vzbujali občno pozornost med joliel-skim meščanstvom. Kmalu za Ilirijo pa so si naši mladeniči ustanovili svoj baseball klub. Kar se tiče društvenega življenja, zavzema Joliet zelo odlično mesto med slovenskimi naselbinami v Združenih državah, ker je tukaj sedež naše dične in blagoslovljeno delujoče K. S. K. Jednote. Take delavske podporne organizacije ne premoremo niti v stari domovini, da si je tam dvajsetkrat več Slovencev nego tukaj. Zlasti v novejšem času se je začel ta naš odlični zavod prav vspešno razvijati in napredovati in docela naravno je, da se tega zdravega razvijanja in nadepolnega napredka veselimo v prvi vrsti mi jolietski Slovenci, saj je K. S. K. Jednota tukorekoč naše dete. K. S. K. Jednota je ustanovljena 2. aprila 1894. v Jolietu, 111., 12. januvarija 1898. pa je bila inkorporirana v državi Illinois s 500 člani na prošnjo sledečih rojakov: Rev. F. S. Šu-steršič, Anton Nemanich, Anton Golobitsh, John Pezdirc, Jak. Bluth, Anton Skdff, Martin Fir, Peter Rogina, John Grahek, John Zupančič. V sedanjem odboru K. S. K. Jednote pa so naslednji možje: Predsed-sednik: Anton Nenianich, Joliet, 111. Podpredsednik: John R. Sterbenz, Calumet, Mich. I. tajnik: Mihael Wardjan, Joliet, 111. II. tajnik: Ant. Skala, So. Chicago, 111. Blagajnik: Anton Golobitsh, Joliet, 111. Du-liovni vodja: Rev. Ciril Zupan, Pueblo, Colo. Nadzorniki: M. Kraker, Anaconda, Mont. Anton Štefanič, Soudan, Minn. Jos. Čulik, Pueblo, Colo. Finančni odbor: John Kukar, Joliet, 111. John Grahek, Joliet, 111. Ant. Fir, West Pullman, 111. Pravni odbor: Mih. Skebe, Cleveland, 0. John Oberstar, La Salle, 111. Mat. Prijanovič, Virginija, Minn. Pj'i-zivni odbor: Martin Fir, Joliet, 111. Štefan Kukar, Joliet, 111. John Grdina, Cleveland, 0. Najlepše in najsijajnejše se da blagodejno delovanje naše Jednote dokazati iz naslednjih številk: Od 1. maja 1894. pa do 1. junija 1901. je Jednota izplačala svojim članom ali pa za iste njihovim sorodnikom: Za 7 umrlimi člani po S 500 podpore v znesku...........$ 3,500.00 ,, 12 ,, ,, ,, 600 ,, ,, ........... 7,200.00 ,, 72 ,, ,, ,, 800 ,, ,, ........... 57,600.00 ,, 5 ,, ,, ,, 1000 ,, ,, ........... 5,000.00 Za 7 umrlimi soprogami po $150 podpore v znesku....... 1,050.00 ,, 53 ,, ,, ,, 200 ,, ,, ....... 10,600.00 ,, 2 ,, ,, ,, 300 ,, ,, ....... 600.00 Za poškodovance...................................... 1,700.00 Skupaj................Íí87,250,00 Sedaj šteje K. S. K. Jednota 2736 članov, soprog pa je zavarovanih 1458. Številke govore več, kakor najobširnejša knjiga. Radi bujno razvitega in hitro napredujočega društvenega življenja pa nismo Jolietčanje zanemarili drugih stvarij. Tudi javnega in političnega življenja smo se udeleževali, kolikor se je zdelo potrebno. Zlasti častno smo se udeležili že dvakrat zapored volitev v mestni svet. Pred dvema leti je bil izvoljen aldermanom 2. warde na republikanskem tiketu naš rojak gosp. Anton Nemanich, letos pa je prodrla demokratska stranka s svojim kandidatom, našim rojakom gosp. Mihaelom Kral. plinarna v .lolietu. Velikega nai'ođnega pomena je za jolietske Slovence tudi oni dan, ko se je tu ustanovilo "Slovensko-amerikansko Tiskovno Društvo", ki je prevzelo izdajanje povečanega lista ,, Am e r i k a n s k i Slovenec." Resnica je, da je izdajanje lista sredi močne, velike naselbine primernejše in ugodnejše in da je za list sedanji kraj primernejši, nego je bil prejšnji, resnica je pa tudi, da je list za naselbino velikega pomena in (1:1 imajo tu bivajoči rojaki od njega največ koristij. To je kratek pregled vseh važnejših stvarij pri postanku in razvitku slovenske naselbine v Jolietu. Ako se ozremo danes jolietski Slovenci nazaj na delovanje zadnjih desetih let, obide nas prijetno, uzadovoljivo čustvo; vsakdo izmed nas ima zavest, da smo v tem, primeroma zelo kratkem času, mnogo storili. A dosedanji vspehi nam no smejo zadostovati. Nasprotno, bodriti nas morajo k nadaljnemu delovanju za vero očetov in materin jezik! tovaena za peci. tovakxb ameeican steel and wike co. xa scott steeet. ^iimiLLum ýyTTTTTTTTTTTTřl MESTO JOLIET. S" jNîesto Joliet, 111., pripada med industrijskimi mesti v Združenih državah v prvo vrsto, da si ga morda druga po velikosti in večjem številu prebivalstva daleč nadkriljujejo. Sezidano je ob reki Desplaines, 37 milj južnozapadno iz osj'ednje Chicage. V zadnjem času dodelani kanal deli mesto v dva d.e]a. Polovica mesta, leži na nizkem, a prijaznem, zračnem hribu in po bregu, druga polovica pa stoj.i v dolini, tostran kanala. Obe polovici veže šest mostov, ki so vsi iz novejšega časa, eden se pa baš sedaj zamenjava z novim železnim. Mesto Joliet je bilo inkoiporirano še le leta 1852., kdaj pa da se je začelo, ni možno natančno dognati. Spočetka se je razvijalo zelo počasi, toda izvanredno ugodna lega in nenavadno bogata naravna svojstva so kmalu opozorila industrijske kroge na se in to je bilo za napredek mesta velikanskega pomena. Leta 1871. so napravili v Jolietu prve tovarne — steel mills in s tem je bil otvorjen začetek. Poslej se je započelo mesto razvijati s podvojeno hitrostjo. Izdelki prve tovarne so si pridobili povsod velik ugled in mnogo odjemalcev, kar je delalo istočasno tudi mestu potrebno reklamo. V naslednjih letih se je nase Ijevala industrija v Joliet kar ti-iimoma. Tovarna je sledila tovarni. Dd danes so se namnožile tako-le: Federal Steel Company. American Steel and Wire Co. The American Tinplate Mill. Joliet Manufacturing Co. Joliet Wire Co. Bates Machine Co. Joliet Chemical Co. Joliet Steel Railway. Joliet Soove Works. Pressed Steel Co. Phoenix Horse Shoe Works. McKenna Steel Co. Carroll Manufacturing Co. Humphrey & Son's Iron Works. Economy Light and Power Co. Joliet Bridge Co. Joliet Gas Light and Power Co. Oliver Oatmeal Mills. Poleg tehtovaa-n, naprav in zavodov dajejo tuđi tri železnice tisoč delavcem posla. Kakor pa so se tekom let množile tovarne, tako se je množilo tudi mestno prebivalstvo in hiša je rastla pri hiši. V primeri z drugimi amerikanskimi mesti ima Joliet mnogo ki'asnih, zidanih poslopij, ki so pravi umotvori arhitektonične znanosti. Gotovo je do tega največ pripomogla okoliščina, daje v mestu in bližnji okolici zlahka dobiti toliko tako lepega stavbenega kamena. Po zadnjem ljudskem štetju iz leta 1900 ima mesto na leta 1852. irkorporiranem ozemlju 30,720 prebivalcev. Kakor hitro pa se bodo priklopile h mestu vse hiše, ki tvorijo dejansko že mesto Joliet, a stoje se izven mestne meje, bo štelo mesto nad 45,000 duš. Skozi Joliet so zidane tri železnice, po katei ih vozi vsak dan nad šestdeset vlakov, kar je pač jasen dokaz, da ima mesto z ostalim svetom najboljšo zvezo. Po kanalu ima zvezo z Lake Michigan in odtod z vsem ostalim svetom. V kratkem pa bodo podaljšali do Chicage poulično, električno železnico, ki bo zlasti spričo svoje nizke voznine in pogoste vožnje za jolietsko mesto velikanska pridobitev. Mesto ima svojo upravo, prav tako kakor vsa amerikanska mesta. V mestni svet volijo Jolietčanje 14 aldermanov in posebej še župana. Mesto je razdeljeno v sedem wardov in v vsakem imajo po dva zastopnika. Vrhu tega si izvolijo meščani mestnega sodnika, nekaj magist-ratnih uradnikov in šolske nadzornike. Mestni svet imenuje pod vodstvom župana policaje, ki se menjajo skoro prav tako, kakor odborniki, e. j. baee, me.stxi župan. Trgovina z grocerijo Hnton JHemanich/^ Slovenska gostilna—Carniolian Saloon Pogrebniski zavod 913-915 North Scott Street=(«a voglu Scott & Ohio ceste]=JOLIET, ILLINOIS. Slika predstavlja dvoje poslopij g. Antona Nemani ch-a. Na levi strani v piitllÈju je videti ^rocerijsho prodajalno katera ima poleg vsega v grocerijsko stroko spada-jofiega blaga letos še posebno prednost to, da dobivajo slovenske gospodinje lahko vsako jutro svež domač vrtni pridelek, ki v mnogih ozirih presega one drugih kmetovalcev. Tik grocerijske prodajalne je prevzel nedavno v najem lično opravljeno brívníco^ naš znani slovenski brivec, ki si je zlasti v poslednjem času pridobil mnogo obiskovalcev. Na voglu na desni se nahaja moderno opravljena in prostorna slovenska gostilna katera je vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, dobrimi smodkami i. dr. Posebnost je domače čmo vino iz new-yorškega grozdja, katerega se vsako leto veliko razproda. V zalogi je najti tudi slavnoznano K o 1 i n s o vo grenko vino, kakor tudi B o z i n C h e v o zdra vilno grenko vino. Z navedenimi trgovinami je združen tudi pogrebni zavod^ edino slovensko podjetje te vrste v Jolietn. poslopja g. anton nemanich-a. slovensko župjíiščj5 v jolietu. Pod mestno upravo pripadajo tudi ognjegasci, ki so razdeljeni v pet oddelkov in razpostavljeni na vseh važnejših točkah mesta. Mesto vzdržuje 24 javnih ljudskih in eno višjo šolo. Vzdržavanje velja na leto sicer ogromne svote denarja, ali če pomislimo, da samo licence mestnemu svetu donašajo letnih $94,000, potem je jasno, da je kaj takega prav lahko mogoče. V mestu sta dve bolnici: sv. Jožefa in Silver Gros, ki pa veljati mestno občino zelo malo. Na leto prispeva mesto za vsako bolnico samo $1000, vse drugo pa se pokrije iz prostovoljnih prispevkov in daril. Velike zasluge ima za mesto de lovanje občinskega zastopa zadnjih let. Ta je namreč dal napraviti po mestu lepe, gladke, široke ceste, katerih je nad trideset milj asfalti-2-anih. Vse seveda še ni tako, kakor je želeti, toda spričo marljivega postopanja mestnih organov bo kmalo vse v takem stanju, kakor se spodobi za mesto, s tako živo razvito industrijo in trgovino. Privatna družba ima v mestu poulično železnico v daljavi 30 milj. 45 vozov vozi redno in družba daje 225 uslužbencem posla. Križišče je pred okrajnim sodiščem na Jefferson cesti, kjer je ves dan najživahnejši promet. Gonilno silo daje poulični železnici elektrarna, ki stoji ob kanalu tik Bridge ceste. Vodna sila je pri umetno narejenem slapu rockdale tovarne american steel and wire company. tako mocna, da proizvaja đovelj elektrike za razsvetljavo mesta, za poulično železnico, za različne tovarniške motore, kadar pa bo podaljšana poulična železnica do Chicage, bo preskrbljevala za vso progo gonilno silo jolietska elektrarna. Poleg električne ima mesto tudi plinovo razsvetljavo. Tovarna se je vzgradila z glavnico $350,000, odjemalcev ima sedaj 1200. Cevi ima milj cevi. Vodovod preskrbljuje z vodo poleg privatnih hiš tudi 20 javnih vodnjakov; hidrantov pa ima 350. Medsebojno občevanje in trgovske interese pospešujeti dve telefonski družbi. Preko Chicage imati obe zvezo z vso ostalo Ameriko in s tem je popolnoma ustreženo vsem potrebam. Postaje začasno nastanjena v sila pomanjkljivih in tesnih prostorih, moški oddelek državne kaznilnice. položenih plinarna 70 milj, 60 delavcem pa daje redno zaslužka. Po leti se porabi mnogo plina za kurjavo, kar je z ozirom na praktičnost velikih koristij. Mesto Joliet je preskrbljeno z dobro pitno vodo, katere donaša mestni vodovod na leto 1,095,000,000 galon. Za vodovod je položenih 50 toda temu bo kmalu drugače. Kupili so že stavbišče za novo poštno poslopje, katero bodo vzgi adili na vogalu Scott in Clinton ulic, kongres pa je že dovolil v ta namen $100,000. Načrt za novo poslopje je že izdelan in bo nova stavba pravi okras mesta. Za stavbišče so dali $15,000. Poštni promet napreduje z vsakim dnem. Sedaj ekspedirajo Long Distance Telephone st. 34)5. Q Krajevni zastopnik vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je John Kukar, Ç20 N. Chicago St., JOLIET, ILL. kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeři potovati v staro domovino. Zastopam pa te-le znamenife žrte : SEVERO-NEMŠKI LLi^TD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom; COMPAGNIE GlíNERALE TRANSATLANTIQUE, francoslia črta, vozi na Havre ; RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozeÊo na Antwerpen ; AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATIGN CO., vozeSo na Soutiiampton; HOLLAND AMER [CAN LINE, vozežo na Rotterdam. (J: Denar v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem hurzu. Da so vse moje poSiljatve poštene, imam na razpolago obilno zali valnih pisem. Prodajam in Icu-pujem tudi avstrijski doiar v bankovcih, ne manjših ko za 5 gold. Priporožam svojim rojakom tudi lepo urejeno gostílníco^ preskrbljeno z vsemi pijařami in smodkami, kakor tudi svojo brívníco. THE EAGLE Incorporaled.-Established 1884. MATH. SIMONICH, Geti. Mgr. Mens, Boy s čf Children s fine Clothing, Shoes, complete line of Furniture, Stoves, Ranges, Crockery, Lamps, Glassware, Carpets, Rugs & Curtains & gen I Household goods. ]Vo9. 417-419-421 Chicago St. >Uet, III IIMIMimiMIMimilIMimíMÍMIMÍlIMEPfMIMIMIMIMíMIMiml ^T III lUITTTr Hlev in krmo za konje, težke in lahke vozove . .. izposoj uje . . . 21, T. F. Baskerville 408-41 o Van Buren cesta TELEFON 1235. JOLIET. ILLINOIS. na dan od 14 do 20 tisoč pisem, do 85 tisoč pa je drugovrstnih poši-Ijatev. Nabiralnikov za pisma vzdržuje pošta po mestu 17, ki so razpostavljeni po najvažnejših točkah mesta. Med največje znamenitosti mesta Jolieta ^ ripada poleg mnogoštevilnih tovai-n v prvo vrsto gotovo tudi državna kaznilnica. Zavod je nioa v Joliefcu obstoji iz dveh večjih poslopij. Možki oddelek stoji /.n Ox Mili tovarno ob Collins cesti na levi stjani žejiski oddelek pa se dviga na desni strani ceste. Ženski oddelek je mnogo manjši od moškega, ker služi samo kakim sedemdesetim kaznjenkam. Sezidan je leta 1896. Občinstvu je zabranjen vstop v ženski oddelek. Moški oddelek ženski oddelek dezavne kaznilnice. tako modro in gospodai-sko vrejen, da je na glasu kot eden najboljših v Združenih državah. Vse je uravnano na to, da se jetnika z ječo ne kaznuje, temveč da se ga poboljša in tako zopet privede po prestani kazni nazaj v človeško družbo kot koristnega člana. Državna kaznil- je mogočno, prostorno poslopje ali bolje: na 15 al 16akrov obzidanem ozemlju stoji več poslopij. Zid je visok in močan, na najvažnejših mestih so razpostavljeni pazniki, ki motre s paznim očesom vsako kretnjo. V pročelnem poslopju, kjer je glavni uhod, so stanovanja milili I 11 III iiiiiiiiiii I'll I t iiiiiii iiiiiiiii I II iiiiiii 111111111)11111111111 II 11 iiiiHiM mill ........ tti iitiiii j 1 II r Hnton 6rahck naznanja p.'ii. slavnemu 'Obl:instvu, da je otvoril s 1. julijem na 122 N. Chicago St. JsrOY SHLOOjSÎ. V lepo prenovljenih prostorih bode toci]|yiM'o ILZÍN-HEO PIVO, ANIIEUSER BUSCH PIVO, P A 8T BEER, DOBRO VINO in ŽGANJE. Prodajal bode »ajboljše UNIJ SNE SDIOBKE. ....Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk.,.. rA^ r^ rif* rí^ rt^ ríí"* rJU r^ rýr» JJP» JJ^ STUREL & GRAHEK CHICAGO & INDIANA ST., JOLIET, ILL. FILIJALKA 104 NORTH CHICAGO ST. V svoji zalogi imamo vsakovrstno sveže in suho meso. po najnižji ceni, kakor tudi PERUTNINO, PREKAJENO .MESO in izvrstne doma delane KRANJSKE KLOBASE. Rojaliom priporožava v obilen obisk še najino dobro urejeno gostilnico, katera je vedno preskrbljena z najboljšim svežim pivom, dobrim vinom, in finimi unijskimi smodkami. •ie •ie »ie -je 'íe •đr 'dp rte 'đr "dř 'íe "St* "ie «A» «^M i.^ ^^ (b/j^ paznikov in celice za jetnike. Na mozkem oddelku je prostora za 1500 kaznjencev, sedaj se jih nahaja v teh prostorih 1353. Kaznjenci dobivajo hrano po trikrat na dan in vedno dobro, tečno jed. Delati mora vsak kaznjenec, če je le sposoben za delo. Rokodelstvo si ima pravico izbrati po svoji volji. Sodaj vodi kaznilnico E. J. Murphy in prav pod njegovim vodstvom se je zavod razvil na tako popolno stopinjo, da ustreza vsestransko zahtevam, ki se stavijo na kaznilnico. Poleg koristnih in poti-ebnih naprav pa poseda naše-mesto tudi prav mnogo zabavišč, kjer si človek po prestanem delu privošči malo razvedrila. Poleg prostornega gledališča ima meslo mnogo velikih in prostornih dvoran, koder prirejajo potujoče družbe ali pa domači društveni delitantje predstave in koncerte. Za poletje pa nudi okolica s krasnimi parki vsega, kar poželi ob takem času duša prostega meščana. Nekateri parki imajo svoja plesišča, drugi zopet drugačna zabavišča. Seveda ne manjka niti dikališč ne za bicikliste in ne za konje. Mesto Joliet se je stoprav sedaj začelo najlepše razvijati in na vseh krajih rastejo nove hiše od tal in se grade nove ulice. V kratkem se bo vzgvadilo zopet nekaj novih tovarn in to bo gotovo zopet na veliko korist mesta. Po vsem dosedanjem napredku in razvitku je prorokovati mestu Jolietu lepo bodočnost. Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najcenejše ! Će hoa kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: ZA STAVBO HIŠ IN POSLOPIJ, MEHKI IN TRDI LES, CEDERNE STEBRE, DESKE IN ŠINGLNE VSAKE VRSTE. Na^ prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas, in oglej si na^o zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. Lyons, Naš Office in Lumber Yard je na voglu Desplatncs tn Clinton uUc, JOLXGC, lUt-UVOlS. Stonich & O 813 ]Vortb Chicago Stťcct^^^ JOLIET, ILL. 2 (unsproH slovenskega župniHča..) Velika trgovina z grocerijski^n blagom, vsakovrstnim kuhinjskim posodjem ter finim mehkim in trdim premogom. Pošiljava tudi denar v staro domovino po znameniti banki KNAUTH, NACIIOD b' KUEILVE v New Yorku, N. Y., katera posreduje najzanesljivejše in najhitrejše. * « •fc « ■ti « ♦i •ti •H t « « « « « •K « « « * « « « « ■ti ti ■ti ti (s: 3obn 6rabck^ 1012 North Broadway Jouet, Illinois priporoča SloveiicLMii otl blizu in daleC v obisk svojo lepo uvejeno gostilno kjpi' se to£i vedno sveže pivo, lïno kalifornijsko vino in najboljše žg'anje. V zalogi je vedno obilo najboljših smodk. Številka telefona 2252, Η__—_ ÁNT. HORWAT . .izdelovalec.. avstrijskih vržink. Cene vržinJcam so $22, drugim smod-kam od $20 do $120 na tisoč komadov. Vse te smodke so EDINO UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvat^om svoj vedno z dobrimi iedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča. ANTON HORWAT, 200 Jackson Street, JOLIET, ILLINOIS. ELMER E. HENRY Wholesale and Retail, chimneys, burners, wicks, saw dust CHINA, LAMPS STONE WARE GLASSWARE crockery, etc. BAR GOODS A SPECIALTY. 119 N. Ottawa St. telephone 107 Joliet, Illinois. TOVARNA za KONJSIÍE PODKOVĚ (PHOENIX HORSE SHOE COMPANY—JOLIET WORKs). BARR, BARR & BARR. attorneys at law, 24, 25, 26 una 27 Yount,' Hiiilding. JOLIET, ILL. A. SCHOENSTEDT, insukance, heal estate and loans, LOUQHKAN liLOCK, CatiS jiud Chiuiijio Street. JOLIET, ILL. Geo. ,T. Cowing. Gko. Waknkb Young. COWING & YOUNG, attorneys, Cuttiiiíí Ituildiii^. Cliiciiiro Co., Phone 244. North Western, Phone 80. ■lOLIET, ILL. ALFRED NASH, M. D., Hours till 8 A. M. 1 to 4 p. M. 305 Cass Street, Phone 93. JOLIET, ILL. J. A. CLYNE, M. D., OtBoe Hours : 12 to 3 p m. 7 to 9 P. M. Residence, 402 South Ottawa St. Telephone 342. JOLIET, ILL. Hnton Scbager, (notary public.) FIRE, LIFE and HEALTH INSUBANOE. General Hgcnt of tbc^ ■fidelity J^Iutual Life Insurance Co. ^^^of Philadelphia One of the best and strongest, tough not the largest. Life Insnranre Companies of the United States, 309 and 310 Barber Buildini;. JOLIET, ILL. JOHN J. WELLNITZ, attorney at law, Suite 406 Cutting Buildinpr, Telephone 244, JOLIET, ILL, JAMES C. O'CONNOR, mortgage loans. JOLIET, ILL. J. L. STRUZYNSKY M. D., 900 Seott Street. Phone 2371. JOLIET, ILL. M. P. SCHUSTER, real estate. loans and insurance, Room 20, Young BuildinK. JOLIET, ILL. WM. D. HEISE, attorney at law, Cutting Building. JOLIET, ILL. elektrarna "ecoxomic light and power company" daje razsvetljavo mestu joliet in gonilno moc električni železnici med jolietom in chicago. i 4 f-kftf 4 i i- i4 Ï4 i4 JVIíhael Krawl». prodajal« vína, líhyovjcy m 8inodb 1210 Scott Street, JOLIET, ILL. 'bližini glavnih jolietsklh tovaru. Čedno urejena prenočišča in največja slovenska gostilna, kjer točim izborno ANHEJJSER BUSH PIVO, domača in Missouri VINA^ Kentucky in Kanada WJIISKY, kalifornijski BRANI) Y in dritye okrepčujoče j^ijače. Vsak dan je dohiti doher, gorek PROSTI PRIGRIZEK in vsakovrstne UNIJSKE SMODKE, in fine AVSTRIJSKE VIRŽIJSTKE. Tudi imam na razpolago tri POSEBNE SOBE (sa)npU rooms) so obiteljem -na razpolago. Priporočam se posebno slovanskim društvom in iz starega kraja došlim rojakom. Zgodovína grenkega vína v kratkih potezah 6. i-enko vino, priljubljeno ljudsko zdravilo, je že priidaviio znano zdriivniškim krogom kot najboljši lek proti vsem boleznim v Želodcu, jetrih, ledvicah, čre-vah ÍT> prebavnih organih. Poznali 80 ga že Egipčani in Indijci in ni() manj Grki in Rimljani, kojih pisanja nam zapuščajo le pohvalna priznanja o porabi tega izvrstnega leka. K koi' se je obneslo grenko vino v starem veku, tako se je tudi v srednjem veku, ki se je uvedlo najprej v Italiji, polem v Nemčiji, odkoder se je hitro razširilo po vseh deželah, kjer je vino sploh priljubljeno. Tudi med slovanske narode se jo kmalu vpeljalo. V Ameriko pa ga je nedavno uvedel prvi in edini izdelovalec in sicer Slovan ; JOSIP TRINER, v Chicagi, 111. Uvedel ga je na amerikanski kupčijski trg leta 1889, a to ne z malimi stroški. To novo podjetje je bilo začetka zasmehovano in njega učinek neverojeten, kakor že marsikatera druga novost. Treba je bilo mnogo vstraj-nosti, predno je to vino premagalo zapreke s strani never-jetnikov, a glavna činitelja: izvrstna kakovost in gotov učinek pomogla sta mu do popolnega uspeha. Brez teh posebnih lastnosti bi se to vino ne moglo vzdrževati že toliko let na površju , temveč bi že davno propalo in bi se ne rabilo več, kakor se ne rabijo več za slabo spoznane stvari, ki so propale po prvih poskusih. Največja jakost TRINERJEVEGA GRENKtcGA ZDRAVILNEGA VINA pokazala se je v praktičnem uživanju po vseh Združenih državah, tako, da skušajo lekarne istega ponarejati in prodajati za pj-istnega. Prvotnemu vinu je pridejanovse polno zdravilnih sokov zelišč, korenin, cvetlic, listov, drevesnih skorij i. t. d. Od tedaj se je krog odjemalcev in pivcev tega zdravilnega vina še bolj razširil, ne samo po Ameriki ampak tudi v Evropi. V Ameriki se je razširilo in priljubilo pri vseh narodnostih, kar je lep, nepristranski dokaz zdravilnega uspeha. Kdor bi hotel ponarediti Triner-jevo vino, bi ne mogel, ker nihče drugi ne zna pravi sestav zdravilnih sokov zelišč. V poslednji dobi pa se je preselil jeJini izdelovalec tega pristnega, zdravilnega, grenkega vina v Ameriki in je sedanji naslov: jios^ T^vimr 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS, kjer je ustanovil moderni zavod za izdelovanje tega izvrstnega leka. To vino pomaga vsakomur, kakor je že pomagalo tisočem, ki so se o izborni kakovosti izrekli najpohvalnejše; zatorej je Tbinjsk.jev "american eùxir of bitter wine" vse priporočbe vreden. •-n'/i SV. i. W