Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest FQEJ/ICTORY Slovene Daily Mi BUY in Ohio TV»ŽW UNITED \Wffl STATES m m*. Best Advertising Jgj|\STAMPS Medium ^ - 0- ,iot-0 si« [offit ;er?' gpME XXV. _ LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 18, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 116 nacisti so poklali v evropi 400,000 ljudi K ki so ga dobili y Evropi v gotovini in Magu, pa znaša 36 milijard dolarjev, to je toliko, kolikor so izdali vseh sedem let za oborožitev. i* Ninam bo ihiii, ^ i je a<*e poročilo ' Stadtler, poročevalec W Press-a v Berlinu, ki je d°spel v Lizbono. ^ONA, 17. maja. - Hi-^ strelci TREBA PO VOJNI TEMELJITO POPULITI ZOBE! napisal pravcati lov. Samo v teh treh baltskih državah so pomorili Nemci okoli 100,000 oseb,»dvakrat toliko pa so jih poklali v zapadni Rusiji. Predsednik Roosevelt pomilostil komunista Browderja Predsednik je navedel za pomilostitev več vzrokov, toda gotovo je, da je storil s tem prijazno gesto napram Sovjetski Rusiji. so postrelili sko-Evropejcev tekom ^ .^jačkanja in ropanja v JJ1* deželah, kjer so po-v gotovini in blagu za |jo °00,000 (36 milijard ali aov dolarjev), kar je to-kot so izdali vseh sedem sy°J'e oboroževanje. . Jenje vseh ie v njih rokah j nacijskim sistemom tal- «aii ■l Evropi še 175,000,000 oseb, ki utegnejo vsak pred puške kot za Za antinacijska dejanja, i ^h nimajo morda niti Sjsega pojma. »Hi f)JanJe ljudi na debelo po-J Qa "novi red" še ne funk-tako, kakor si Hitler že- rLjud^i duh ne klone JUb izropavanju, streljanju fju na debelo in kljub ^Ju pa Hitler ne more ,Vltl evropskih narodov k lvanju. ^edeni Franciji je geslo Bodi m°j brat> ali' Pa je ']em lobanjo! — V Franih aanes mnogo razbitih lo- 0(»|}j. v svojem elementu , * so poklali, postrelili in A "% p ne Vštevši žrtev v Sov-97,000 oseb — ' t/ Mjj v poljski 5,000, v Jugo-y ViiV češk°slovaški 1,500 v m^ m Belgiji, 300 v fiJ:' i5o , c'ji V > Kvizlingi v Vichyju svarijo Ze-dinjene države WASHINGTON, 16. maja. — Predsednik Roosevelt je danes pomilostil Earla Browderja, bivšega generalnega tajnika komunistične stranke v Ameriki, ki je bil že nekaj ur po predsednikovem ukazu izpuščen na svobodo. Predsednik Roosevelt mu je dal svobodo, ko je presedel Browder 14 mesecev ječe, v katero je bil obsojen za dobo štirih let. Predsednik je navedel, več vzrokov, ki so, ga napotili do tega: — eden med njimi i je, da se pospeši čim tesnejše | ameriško edinstvo. Predsednik NACISTI NA DIVJEM BEGU MOSKVA, 18. maja. — Nemško vrhovno poveljstvo je vrglo v harkovsko fronto zbor padalcev-samo-morilcev v obupnem prizadevanju, da slednji preprečijo popolno uničenje zlomljenih in razbitih nemških divizij, bežeeih pred divje udrihajačo rusko ofenzivo. Padalci so pričeli odska-kovati na zemljo za ruskimi linijami v skupinah., po 120 mož. Poročila s fronte naznanjajo, da je mnogo teh * padalcev postreljenih, še preden dosežejo zemljo, dočim pokončajo Rusi ostale z ročnimi granatami, bajoneti in noži. Ruske sile nadaljujejo s svojim zbagovitim prodiranjem skozi goreče vasi in preko kupov mrličev. Kitajci pokončali troje japonskih kolon Napad na japonske sile so izvršili Kitajci severno od burmanske ceste. — Akcije ameriških in kitajskih letalcev. Propaganda francoskih kviz-i je smatral, da je pomenil štiri- lingov zastruplja javno mnenje francoskega ljudstva. VICHY, 17. maja. — Avtori-zirani francoski krogi so posvarili ameriško vlado, da se bo na njeno morebitno prizadevanje, da se slednja polasti francoskih trgovskih parnikov na Martini-ku, odgovorilo -z ukazom ondot-nim francoskim posadkam, naj nemudoma pogreznejo te ladje. Propaganda francoske vlade je na delu z zastrupljevanjem francoskega javnega mnenja ter pravi, da je upati, da bo v bodočnosti predsednik Roose-'velt stavil francoski vladi samo take zahteve, ki so v soglasju s "francosko častjo." Propaganda kriči, da bo morala Anglija "drago plačati svoje zločine napram Franciji." ZA VOJNI CENTER V soboto smo gfe nabrali v našem uradu sledeče prispevke za vojni center,' za katerega je bila kvota od strani Slovencev $500: Mr. in Mrs. Frank Somrak, 996 E. 74 St. $2.00; Mr. Anton Pe- tati tega bombardiranja leten zapor izredno strogo kazen za Browderjeve prestopke, ki jih je zakrivil, ko se je posluževal napačnih izjav v potnih listih, ko je potoval v Rusijo. Ob odhodu iz ječe je Browder ( izjavil, da mu bo svoboda omo-jvec, 7309 St. Clair Ave. $1.00 in gočila, da pQsveti svoje delo Mr. in Mrs. Jacob Legan, 6403 Kitajska poročila naznanjajo, da so bile japonske kolone, ki prodirajo severno od burmanske ceste, posekane. Celotna slika, ki jo navajajo ta poročila, pa je slika konfuzije in četniš-kih bojev./ Ameriški in kitajski bombniki so bombardirali japonske naprave in priprave na Burmi. Dalje so ti bombniki povzročili ve-kiko škodo med japonskimi in-vazijskimi silami v Indo-Kini, kjer se zbirajo japonske čete in ladje za nov napad na Burmo, da si jo popolnoma podvržejo in da zadajo h kratu smrtni udarec Kitajski. Ameriška zračna sila, katere baze se nahaja v Indiji, je napadla, in sicer že tretjič, japonsko letališče v Mitikjani. Rezul- niso bili objavljeni. ruske armade prodrle 60 km daleč; nemški ODPOR je definktivno ZLOMLJEN Nemci beže v divjem neredu pred zmagovito ofenzivo Rusov, ki jih vodi veliki v strateg, maršal Timošenko. V BELI RUSIJI SO NACISTI POKLALI IN DO SMRTI MUČILI NAD 700,000 OSEB MOSKVA, nedelja, 17. maja.! danes potom specialnega komu-— Čete maršala Timošenka,! nikeja, da so Rasi v svoji ofen-podpirane z veliko množino tan-' živi proti Harkovu napredovali kov, nadaljujejo s svojim vse- od 20 do 60 kilometrov ter za-razbijajočim napredovanjem vzeli nad 300 krajev. Nemške proti Harkovu, dočim se vršs j armade v neredu beže. srditi boji na polotoku Kerču, v STRAHOVITE IZGUBE NEM- vojnemu prizadevanju pod našim najvišjih poveljnikom, predsednikom. Iz ječe je odšel Browder v spremstvu Roberta Minora, začasnega glavnega tajnika komunistične stranke. (Nobenega dvoma ni, da je storil naš modri predsednik s tem gesto na račun Sovjetske Rusije, žije armade se tako hrabro bore in od katerih junaške borbe je odvisna usoda vsega sveta. — Uredništvo). Orton Ct., vsem! $1.00 — Hvala lepa fltf 'P ž \>1 Ho- v Norveški in 150 ^ ' kitvi in Estoniji je na Žide pravi dne blokov ■■ Trgovine bodo zaprte Naši trgovci, ki so včlanjeni pri St. Clair Merchants' organizaciji, sporočajo javnosti, da bodo njih trgovine odslej zaprte ob poldne vsako sredo. Torej, gospodinje, preskrbite se s potrebščinami ob sredah pred pol- _ —. v Washingtonu je razvidno, J! a Namerava Amerika pričeti z ofenzivo odločila omejitev gradnje novih tovarn, ker bodo e Vse surovine v gradnjo ladij, letal, tankov in Pov, 01 ROOSEVELT SPREJEL JUNAKA WASHINGTON, 16. maja. — Predsednik Roosevelt je danes osebno čestital letalskemu ka-petanu Hewittu T. Whelessu nad njegovim junaštvom v letalskih bojih nad Pacifikom. To je tisti letalec, katerega je omenil predsednik v svojem zadnjem govoru' po radiu in o katerem je dejal, da se je spoprijel z osemnajstimi sovražnimi letali, nakar je po boju, v katerem sta bila njegovemu bombniku izstreljena dva motorja ter odstreljen rep, srečno dosegel svojo bazo. HITLER NA PREDSEDNIKOVI MIZI WASHINGTON, 16. maja. — Oni, ki so bili danes pri predsedniku Rooseveltu v Beli hiši, so opazili, da ima predsednik na mizi nov okrasek. To je mala figurica, ki predstavlja Hitlerja, na čigar zadnici je blazinica, za zabadanje bucik. OMEJITEV PRODAJE KOLES WASHINGTON, 16. maja. — Urad administracije za določevanje cen je danes naznanil, da bo stopila tekom treh tednov v veljavo omejitev glede prodaje koles ali bicikljev. okolici mesta Kerča. Polnočni ruski komunike naznanja: "V okolici Harkova bi-'jejo naše čete ofenzivne bitke ter uspešno napredujejo, zase-gajoč velike množine plena in ujetnikov. "Na polotoku Kerču pa bijejo naše čete srdite bitke v okolici mesta Kerča." Razbijanje nemških tankov Rusi dalje naznanjajo, da so na fronti pri Harkovu razbili nadaljnih 700 nemških tankov, kjer je bilo že prej tekom neza-ustavljene ruske ofenzive raz Seja mladinskega zbora Starše otrok pri Mladinskem pevskem zboru SDD na Waterloo Rd se vabi, da se udeležijo redne mesečne seje, ki se vrši nocoj, ob 7:30 uri. Podani bodo računi zadnje prireditve in u-krepalo se bo o drugih važnih rečeh. Slovenski vojak pogrešan Mr. in Mrs. Frank Rupnik, 14402 Sylvia Ave., sta prejela obvestilo od vojnega departmen-ta, da je njun sin Eugene F. Rupnik, ki se je boril na Manili, med pogrešanimi vojaki, ter se za enkrat ne ve, kaj je ž njim. Odkar se je pričela vojna, so prejeli cd njega eno pismo, datirano 4. februarja, 1942. Upamo, da bodo starši v kratkem obveščeni po sinu, da je živ in zdrav! CEV Sovjetske armade, ki tarejo vse pred seboj, so povzročile Nemcem strahovite izgube: tekom tedna je bilo ubitih v tem kraju 12,000 Nemcev. Poleg tega je bilo nal 1,200 Nemcev zajetih in v oblast Rusov so padle ogromne zaloge nacijskega vojnega materiala. V bojih je bilo razbitih in u-ničenih nad 400 tankov. NEMŠKI ODPOR DEFINITIV-NO ZLOMLJEN Specielni ruski komunike dalje naznanja, da beže Nemci pri bitih in uničenih 400 nacijskih j Harkovu na vrat na nos ter da \aVo;>no ■ Produk' odbora je nocoj izjavil, Poklicalo vse kontrak- ^.Sradnjo onih novih to- ne bi mogle biti izgra- '3, rp v obratu v- sredi leta ikli 0.Pomeni, da bo najbrž ev lt0 dve tretjini tozadev- ft!TV tov> ki so bili že C, ***** odločilna ura \ revtlo odločitev se je do-: > redvsem iz (jveh razlo-Suj. znatno pomanjka-bo ie?V*n>' in ker se sodi, da pomlad in Poletje W ^bratno točko vojne. V§ii&e ko zdaj na primer Sa ° produkcijo umetnega izgradnjo tovarn za ^a.d^aSolin' okrnilo pa se Velik uspeh jugoslovanske pevske prireditve % ^ novih jeklarn. ^^"jkanje surovin "lo (j0 Jlcanje surovin je do-su toeke, da se bo obsto-najši vporabljalo 0 or°žja in munici-t0v Pa za produkcijo no-'V rtl> v katerih se to iz- Kolikor pa se bo še zgradilo novih tovarn, bodo to samo začasna poslopja, izgrajena večinoma iz lesa, da se prihrani čim več jekla in ostalega materiala za produkcijo orožja in munici- je. Skorajšnja ofenziva zaveznikov Podlaga vseh teh odlokov je izgled za veliko zavezniško o-fenzivo že v letošnjem letu, zato se je sklenilo, da se ne bo polagalo več toliko važnosti na produkcijo za leto 1943. Vojno-produkcijski odbor je na podlagi tega razmotrivanja odločil, da se producira še letošnje leto 60,000 letal, 45,000 tankov in S milijonov ton ladij, uresničenje programa za leto 1943 pa se bo pričelo izvajati, ko napoči čas za to. Orožje je prvo , Tako bo šla sedaj vsa surovina predsem v ladje, letala, tanke in topove, kar se bo najprej rabilo, mesto v gradnjo tovarn, ki bi imele biti dograjene drugo leto ali morda šele leta 1944, Pozdrav Slovenski vojak Ladislav I. Debevec, ki se nahaja v taborišču 'v državi Missouri, pošilja pozdrave "Enakopravnosti" in vsem svojim prijateljem in znancem. Ladie, ki je bil pred odhodom k vojakom uslužben v naši tiskarni, pravi, da je pri vojakih vse izborno, toda vež-banje je silno temeljito. Njegov naslov je:, Pvt. Ladislav I. Debevec, Co. D., 29th Bn., E. R. T. C., 4th Platoon, Ft. Leonard Wood, Missouri. U. S. Army. Nov grob Staršem Anton in Frances Jerina je umrl prvorojeni sinček James, star tri tedne. Materino dekliško ime je bilo Hočevar. Družina stanuje na 1414 E. 53. St. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 1:30 iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., na Kalvarija pokopališče. Staršem naše sožalje! Ne bo predavanja Progresivne Slovenke krožek št. 1 sporoča, da se ne bo vršilo predayanje v sredo večer, kot se je nameravalo. Toliko v blagohotno naznanje članicam in javnosti, ki običajno poseča njih predavanja. Včerajšnja velika jugoslovanska pevska prireditev, vprizor-jena v korist ameriški, jugoslovanski in ruski vojni pomoči, je bila velik moralen in materialen uspeh. Veliki avditorij Slovenskega narodnega doma je bil popolnoma zaseden, tako parter kakor balkon. Program je vodil hrvatski rojak Mr. Miller, otvoril pa ga je z ameriško narodno himno mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd,. Mladi pevci kakor tudi njihov učitelj Mr. Louis Šeme zaslužijo vse priznanje in pohvalo za lepo predvajanje slovenske pesmi. Pevski zbor "Zvon" iz New- Za njima sledi na konju Dragiša Vasic, — vojvoda. Povika srbski vojvoda: bacajte bombe, četnici! Iz ove naše pobede sinut če sunce slobode! Spremte se, spremte, četnici, silna če borba da bude! Iz res je silna borba junaških četnikov! Od pevskega zbora "Sloga" sta nastopili v duetu Danica Hr-vatin in Udovič, ki sta zelo ugajali, nakar je zapel sekstet Zor-manovo "Oj večer je že," nato pa še "Glejte, že sonce vzhaja". burgha, ki ga vodi g. Ivan Zor- Na klavir jih je spremljala .Ve- man, je zapel več lepih pesmi, med katerimi je najbolj ugajala skladba iz neke opere, ki je bila krasno odpeta. Srbski pevski zbor Njegoš je zapel dvoje pesmi, med njimi značilno in času primerno bojno pesem četnikov: Spremte se, — spremte, četnici, ki jo na tem mestu navajamo: Srpska mi truba zatrubi iz toga sela Drenova: Spremte se, spremte, četnici, silna če borba da bude! Pred njima ide na konju Draža Milajlovič, — vojvoda. ra Slejko-Milavec. Po odmoru sta od zbora "Zarje" nastopila v duetu pevka Vidmar in pevec Fatur, nakar je zapel zbor pod vodstvom svojega, pevovodja Krabca "Izgubljeni cvet" in Straussovo "Plavo Donavo." — Nastop teh pevcev je zelo ugajal. Pevski zbor "Jadran" je nastopil z odlomkom iz opere "Darinka, cvet deklet". Zbor se je izkazal, zlasti pa njegova soli-stinja. Njegov pevski nastop, ki je bil absolviran pod vodstvom njegovega pevovodje Malečkar-ja, je bil vse pohvale vreden, ne (Nadaljevanje na 2. strani) tankov. Potop nemških ladij Na Barentskem morju sta ruska pomorska in zračna sila pogreznili en 8,000-tonski nemški transportni parnik in en ru- šilec, dočim je bil nadaljni nemški rušilec težko poškodovan. V petek so ruski letalci in antiletalski topovi sestrelili 56 nemških letal, dočim je ruska zračna sila izgubila istočasno 13 letal. Iz glavnega stana maršala Timošenka se naznanja: "Sovražniku jp nemogoče, zaustaviti našo ofenzivo. Štirje nemški protinapadi so bili zlomljeni." Preboj nemške notranje črte V London so prispela poročila, da so Rusi predrli že nemško notranjo obrambno črto pri Harkovu ter da so na dveh krajih vdrli v notranjost mesta. Poročila s fronte naznanjajo, da so divjaški napadi Rusov posvečeni samo eni ideji: uničenju Hitlerja in njegovih armad še v' letošnjem letu. Kako srdite borbe se-vrše, je razvidno iz dejstva, da so Nemci tako trdovratno in besno branili neko svojo utrjeno točko pri Harkovu, da so prenehali z bojem šele, ko so jih strla gosenčasta kolesa ruskih tankov. Divjaški ruski napadi LONDON, nedelja, 17. maja. Legije maršala Timošenka so pričele s supremnim napadom-na 100 milj dolgi fr9>nti okoli Harkova, kjer razbijajo zdaj po zadnji črti nemških utrdb v bitki, v kateri se je spopadlo 3,000 tankov. Udarec \ srce nemških armad Nevtralni vojaški opazovalci v Ankari izjavljajo da je udaril maršal Timošenko naravnost v sredo kolosalnih nemških priprav za pomladno ofenzivo. Ta briljantni sovjetski maršal je vrgel v bitko 50-tonske, jeklene mastadone, katerih vsak ima po troje stolpičev s topovi, kakor tudi stotine angleških in pravkar izdelanih novih ruskih tankov. PRODOR 60 km; ZAVZETJE 300 KRAJEV Moskva, ponedeljek 18. maja. — Sovjetska vlada naznanja je nemški odpor pri tem izredno važnem industrijskem mestu, ki tvori ključ do Ukrajine, "definitivno zlomljen." ZVERI SE KOPLJEJO V KRVI MOSKVA 17. maja. — "Kras-naja Zvezda," organ sovjetske armade, poroča, da so nacisti samo v Beli Rusiji "mučili do smrti, postrelili, pobesili in 'živih sežgali nad 700,000 oseb. Angleška zračna sila zopet nad zasedeno Francijo Po dolgem času je zdaj nemška zračna sila prvikrat nudila angleškim letalcem učinkovit odpor. LONDON, 17. maja. — Angleška zračna sila je zopet z vso močjo napadla Nemčijo in po Nemčiji zasedene kraje, dočim je nemška zračna sila nudila nenadoma svojo prvo resnično o-pozicijo proti tem napadom. Napad angleške zračne sile je bil tako silen, da pravijo opazovalci, da je bil to najhujši napad izza Dunkirka. V zračnih bojih in po anti-letalskem topništvu je bilo sestreljenih osem angleških in devet nemških letal. O nemškem maršalu Goerin-gu se je dni poročalo, da je v Parizu ter ni znano, da-li se je že vrnil v Nemčijo. Radijsko poročilo iz Berlina naznanja, da so nemški letalci v svojem napadu na Plymouth, pogreznili neko "precej veliko" angleško bojno ladjo. "Back MacArthur Klub" Nocoj se bo vršila seja slovenskega oddelka "Back MacArthur" kluba, v prostorih SDZ 6403 St. Clair Ave. Kdor se zanima za akcijo, da bi se med Slovenci zbralo skupno vsoto in jo oddalo odboru, ki nabira prispevke za nakup bomberja za generala MacArthurja, je vabljen, da se udeleži nocojšnje seje. Načelnik akcije je naš župan Frank J. Lausche. STfUft 2. ENSKGPE'AVNOS® Ig. maja, M UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ii ENAKOPRAVNOST 9j Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$6.50 For faalf Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 Še nekaj poročil iz zasužnjenega prekmurja (Pismo iz domovine) By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ..'..................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) .............................................................T...................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, JužnoNVmeriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) .....................................................................................4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DVOJE ZNAČILNIH GOVOROV Poslanik Večeslav Vilder je imel 6. maja po londonskem radiu sledeči govor: "Še v Beogradu sem februarja meseca izvedel od politika, ki je prišel iz Bukarešte, da je Dzigurtu, bivši predsednik rumunske" vlade pripovedoval sledečo važno zgodbo, ki se nanaša na Jugoslavijo. Ko so. bili na Dunaju posredovalni posveti Nemčije in Italije glede teritorijalnih odstopov Rumunije Madžarski, je tedanji predsednik rumunske vlade potožil Hitlerju, zakaj mora ravno Rumu-nija žrtvovati svoje ozemlje, cločim pušča Jugoslavijo, ki je 1. 1918 vzela znatno ozemlje Madžarske, na miru. Nato je Hitler, kot pripoveduje Dzigtirtu, vzkliknil: 'Ne bi vam privoščil tega, kar je pripravljeno za Jugoslavijo.' Sedaj imam pred seboj knjigo angleškega časnikarja Dereka Patmora z naslovom 'Balkan Correspondent.' Na strani 971 stoji: 'Razdelitev Jugoslavije je bila med priljubljenimi Hitlerjevimi načrti že v času razgovorov v Salzbur-gu. 23. junija 1940, ko je rumunski predsednik vlade Dzigurtu prišel na obisk k Hitlerju zaradi poravnanja teritoiijalnih sporov z Madžarsko in Bolgarijo. Osebni tajnik Dzigurta mi je v Bukarešti sporočil sledečo Hitlerjevo opazko. Dzigurtu se je Hitlerju pritožil zaradi težkih » žrtev, ki jih je morala plačati za pristopitev k novemu redu v Evropi. Nato je Hitler odgovoril: 'Rumunija se lahko pritožuje, a take usode, kakršna je namenjena \ Jugoslaviji, ji ne bi želel.' Patmore je bil tedaj dopisnik!*1™ bi ™zmere ostale pp tem . . J . , , T, V -4 • * t • TJ54-W I kot so danes. Domače prebival- londonskega News Chronicle v Bukarešti. Ce tej Hitlerjevi izjavi dodamo priznanja o Mussolinijevih in Cianovih razgovorih s Paveličem, kateremu sta zdavnaj namenila vlogo kvizlinga, je jazno razvidno, da je bila razdelitev Jugoslavije v Hitlerjevem in Mussolinijevem načrtu zdavnaj preden je prišel režim 27. marca v Beogradu. Katero koli Hitlerjevih* obljub bi Jugoslavija sprejela čakala bi jo ista usoda. Samo s to razliko, da bi bila po politiki kneza Pavla njena okupacija povezana s sramoto. Revolucija 27. marca je rešila Jugoslavijo te sramote in ji tako zagotovila sigurno vstajenje." Madžari so takoj po zasedbi nadomestili vse slovenske uradnike z madžarskimi. Slovenci morajo zopet jemati s seboj tolmače, ako hočejo urediti razne zadeve z uradi. Tako je bilo že pred prvo svetovno vojno in radi tega se je ljudstvu tako pri-studila madžarska nadvlada. — Zato so se v Jugoslaviji tako dobro počutili, ker so se lahko z vsemi uradnimi oblastmi po domače pogovorili. Zdaj so zopet tam, kjer so bili nekdaj. Izmed prejšnjih učiteljev je samo pet Slovencev ostalo na svojih mestih. Pa še ti so bili vsi, razen enega, potisnjeni za kako stopnjo ali več nazaj v svojem službenem položaju. Nekaj naših učiteljev je dobilo službo v Medžirmurju ali v Bač-ki. Vsaj obljubili so jim službe tam, pa še ni gotovo, če se bodo obljube tudi izpolnile. Na izpraznjena mesta so prišli madžarski učitelji in učiteljice. šolske knjige so Madžarr za plenili. Ne samo v slovenskih ljudskih šolah, ampak ista usoda je zadela tudi gimnazijske knjige. Večji del so jih zažgali, nekaj pa razprodali med trgovce za zavoj ni papir. Iz vsega tega se vidi, kako se mudi Madžarom, da bi "popravili" v najkrajšem času, kar so zamudili v letih, ko je Prekmurje pripadalo Jugoslaviji. Takoj je tudi pokazala madžarska "kulturna" politika, da se mora nižjim slojem onemo nemško stopnjo kar čez noč ... Naše akademike so spravili "'na varno" radi obtožb madžarskih priseljencev, ki so jih naznanili oblastem, češ, da podpihujejo prebivalstvo odporu zoper Madžare in ga hujskajo k sabotaži. Tako je tudi naša najboljša mladina prišteta med narodne mučenike, ki jih je toliko med odraslimi in dozorelimi ljudmi. čujejo se glasovi, da bo v kratkem po vsem Prekmurju! razglašena splošna mobilizacija. To bo nov hur udarec za naše ljudi, obenem pa brez dvoma začetek nadaljnjih perseku-cij in preganjanj, zakaj ni mogoče pričakovati, da bi naši možje in fantje bre^odfora odhajali na rusko fronto in se z ramo ob rami z Nemci in Madžari borili zoper slovansko Rusijo. Nekoliko nas tolaži dejstvo, da je tudi med Madžari samimi, posebno med vojaštvom, vedno večji odpor zoper Nemce. Vendar ni upanja, da bi se ta odpor, ki se pač izraža pogosto v ostrih besedah, izživel tudi v dejanskem nagajanju Nemcem. Preveč trdno sedi madžarska vlada svojem sedlu in preveč krepko jo drži v- svoji oblasti nemška pest. Kakšna je prav za prav madžarska kultura, naj povedo še nekatera dejstva. Mnogi novi madžarski uradniki se zgražajo nad bivši jugoslovansko upravo, češ, da je Prekmurcem dajala preveč prilike za kulturni na- to za kmeta? In kaj drugega naj ske vojske v planinske pašnike pride iz Prekmurja ko kmet? Srbije; kako je dobil dobrovolj-Prav pravcata strahota! Le kaj ce v vrstah beguncev pred nacij- je mislila Jugoslavija! Le kam je stremela Slovenija! Ali ni zares škandal, kar se je zgodilo prav te dni na gimnaziji v Murski Soboti. Madžarski profesor, ki je sedaj z drugimi vred tam nastavljen, se je postavil pred učenci, da zna nemško. To je tudi dokazal s tem, da je resnično stolkel skupaj nekaj nemških stavkov. Slovenski študentje so se mu smejali in mu povedali, koliko napak je naredil v svoji nemščini. In to naj bo vzgoja! In to naj bo dovoljeno v tem visoko-kulturnem dvajsetem stoletju, da bi slovenski študent, ki je poleg tega še iz Prekmurja doma, znal več ko madžarski gimnazijski profesor! Zares, smešno je vse to, ko bi le ne bilo obenem tako tragično. Toda tako in podobno mnenje v resnici odkrivajo naši ncvi kulturonosci, madžarski privandranci po razpadu Jugoslavije, in naši kmetje se jim smejejo s študenti' vred. Zato nas ne bo tako kmalu zapustilo upanje, da bomo preživeli vse to in kljub vsemu pritisku dočakali živi in zdravi in kulturno neuničeni dan vstajenja Jugoslavije in novega slovenskega življenja. Mihajlovic - simbol novih jugoslovanskih upov skim bombardiranjem; kako je tajno četniško organizacijo uporabil za uporniško vojno proti osvojevalcem; kako je presekal nacijske prometne zveze, kako je uničil njihove vojašnice, kako je napadal vojaške povorke in jih uničeval v krvavih spopadih. A o samem Mihajloviču ste malo slišali. Vsekakor zato, ker je bil pred navidezno kapitulacijo Jugoslavije lanske spomladi samo navaden vojščak — prav tako kot je de Gaulle bil navaden poveljnik v Franciji pred flandrijsko bitko. BORIL SE JE L. 1912 Visoki in sloki jugoslovanski general, ki šteje sedaj 47 let, je bil samo polkovnik, ko so nacijske vojske napadle njegovo domovino, ko je prebivalstvo v svoji sveti jezi vrglo vlado, ki se je vklonila Hitlerjevim zahtevam. Čeprav njegov ^položaj ni bil dovolj visok, da bi njegovo ime bilo znano zunaj njegove domovine, je v svoji domovini zbujal pažnjo zaradi svoje hrabrosti in kljubovanjem slepo predpisanim pravilom. Ko mu je bilo 19 let, po dveh letih učenja v vojni akademiji, se je leta 1912 boril za osvobojen je Južne Srbije ,in se vrnil v akademijo z odlikovanjem za osebno hrabrost. ne in močne, če hočejo ^ ^ vati svoja glavna oporišča prometne zveze. Tako je glavno orožje loviča r,lRnina. morala: planina, ^ mobilizacija in demobil^ £ wc nflji »je I tj too ti; in premetena u faktorja: iznenadenja. S svojim generalnim štabom , Mihajlovic P^ Po radiu je Sedaj ima generalni štab. * ~ g sv0. zvezi z Londonom m ^ jimi agenti v Jugodjj je svoje oddelke glo^ banskih planinah m v ^ gozdovih, kjer je ^ patij in pomoči navzlic ^ h oblastnikom, ki jm J6 * „j osišče. Za nemška divjad civilnim prebivalstvom^- sodišča krivce krvavo » P N vično kaznujejo. ^ Nacijske ponudbe z tev premirja je odločno njegovo bivali^ v planinah . V svojem planinske® šču je uredil garaže * line, na toči] falst »sv ri-RU višjo izobrazbo. Zato so silno povišali šolnino in potrebne pristojbine za šolanje, številke gredo v tako višino, da se mora že ob tem vprašanju podreti vsako upanje kmečkemu otroku, da bo kdaj videl višje šole, Prometni minister' Milan Grol pa je imel 6. maja na londonskem radiu govor, v katerem je med drugim deja.: "Naš narod se ni zastonj uprl podpisovanju trojnega pakta. Danes je bolj jasno razvidno, s kom bi Jugoslavi a s'tem paktom povezala svojo usodo. Nikdar ni mogel bi;i prijatelj našega naroda, kdor je uničil Beograd in kdor uničuje naš narod. "Dogodke v Hrvatski je mogla povzročiti samo zločinska drhal italijanskih in nemških plačancev, vstašev :n frankovcev, ki so izdali tradicije in življenske interese Hrvatov in spravili v nevarnost obstoj Srbov v Bosni in Hercegovini. Če to spravimo v zvezo s preganjanjem Slovencev, je razvedno, da je cilj tega načrta izgon Slovanov in čimbolj daleč proč od Jadrana in povzročitev krvavih sporov med Srbi in Hrvati. Kadar gtedamo na vse te dogodke, moramo neprestano imeti pred očmi peklenski nemški načrt o uničenju in razdelitvi Jugoslavije, ki naj bi spremenil usodo vseh treh narodov, srbskega, hrvatskega in slovenskega. "Hitlerjev načrt je bil razdelitev Jugoslavije, razdelitev narodov v-njej, ne samo Srbov in Hrvatov, temveč tudi Srbov med seboj, da bi nas uničil ne samo z orožjem in lakoto, temveč tudi z bratoubijalskim k'anjem med seboj. Od vseh stvari, ki so v Hitlerjevem načrtu, ne more nobena biti v našem načrtu, ki zahteva celjenje ran, povezanje moči, kajti bliža se ura, ko nam bodo potrebne za usodni udarec na sovražnika. Volja naioda, s katero se bo uredilo življenje državne skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj bi se pokazala v zedinjenju in složni moči vseh, ki se ji bližajo z velikimi koraki." gočiti študiran je na zavodih zajpredek. To po njihovem prepričanju ni niti potrebno niti zdravo za tako preproste ljudi. Prekmurje je sedaj, tako zatrjujejo in zmajajo z glavami, vse nekaj drugega kot je bilo pred dobrimi 20 leti. Napredek je res kar čudovit, pa obenem močno škodljiv. Poglejte samo to neverjetno število novih hiš in poslopij! Vse to je zi-aslo iz tal v 20 letih, dočim na Madžarskem niso ves ta čas skoraj nič zidali, čemu je to potrebno za Prekmurje? Ali niso Madžari dosti bolj napredni, pa se vendar niso trgali za novosti, ampak so lepo zadovoljni s stalnimi in starinskimi stanovanji... In samo poglejte tisto novo kmetijsko šolo v Ra-kičanih! To vam je prava palača! In v to šolo so hodili čisto navadni kmečki sinovi neraz-vajenih slovenskih Prekmurcev! Kaj je Jugoslavija vendar mislila?! To je kvščjemu dobro za grofovske sinove, ne pa Francoski kvizling Laval je pred padcem Mada-gaskara pozival ondotno posadko na obrambo otoka, češ", da je na kocki njegova čast. Laval se je zmotil. Na kocki ril bib čast kvizlingov* in lavalov, ker ti ljudje nimajo časti. Na kocki je bila čast slavne francoske trobojnice, stvo je na ta način enkrat za vselej izključeno od vseh vplivnih služb. Le madžarskim gro-fovskim sinovom, ki zmorejo visoko šolnino, naj bi bile prehranjene vse boljše službe. Na gimnazijah je šolnina okoli 1000 Din letno. Kje so drugi stroški! Kako naj si kmečki sin upa spraviti skupaj take svote? Na univerzah znaša sama šolnina 20,000 Din. S tem je povedano vse. Prekmurje je imelo pred okupacijo lepo število svojih domačih akademikov. Študirali so po raznih jugoslovan skih univerzah. Mnoge je okupa- H ar old S. Goodivin, The Evening Sun, Baltimore, . 8. aprila, 1942 Draža Mihajlovic je neznansko ime za ameriški jezik, a blago in navadno, kadar ga izgovori jugoslovanski rodoljub — zato ga poiskušajte izgovoriti z njim. Pravi Srb ga izreče kakor pesem, ime zveni lahkotno in natanko kot izraz spoštovanja in toplote. Nobenega dvoma ni, da on gleda v generala Mihajlovi-ča kot ime prvega človeka v Ju goslaviji, takoj za mladim kraljem v izgnanstvu. on vliva nova upanja Mihajlovic je vojaški poveljnik edino svobodnega jugoslovanskega ozemlja na vsem svetu. A kaj to pomeni za Jugoslo vana — spomnite sfe samo, kaj jim je pomenila svoboda v stoletjih neprestanega vojskova- delanj* • irov l"1' ' ce. žene njegovih \ cija zalotila doma na počitni- "navadne" kmete! Tako Madža-~;ah, ko je bila ravno Velika noč. ri ne vzgajajo svoje nadebudne Drugi so se morali iz enega ali!mladine! "Luksus" kratkomalo drugega vzroka vrniti na svoje j za kmeta ni. To si pač lahko rodno ozemlje po polomu Jugo- privošči grof in Madžari vedo, slavije. Hoteli bi študije sedaj j kaj je grof! Kako morejo mad-n:\daljevati vsaj na madžarskih j žarski vzgojitelji pričakovati, da bo prekmurski kmet pokorno služil svojim grofom in svoje službe ne bo imenoval suženjstvo, ako se bo šolal v takih palačah? Ne, to ne sme biti. Zadnji čas je, da je izginila Jugoslavija, sicer bi obstajala največja nevarnost, da bi prekmurski kmet še prave pristne madžarske kmete "pohtfjšal," č£ bi kdaj pogledali čez državno mejo v Prekmurje. V kakšni neverjetni nevarnosti so zares bili mili madžarski grofje ... In še tole premislite, ljudje božji! Kaj je Jugoslavija vse nudila prekmurskemu študentu v svojih šolah! »Madžarski člo- za nja proti zatiralcem in nasilnežem. univerzah. Toda že radi samih vuokih pristojbin je to izklju-č no. Saj je svota 20,000 Din za P ekmurca že celo premoženje. V teh žalostnih časih, ki jih preživlja vsa naša domovina in pesebej naše ljubljeno. Prekmurje, nas tolaži dejstvo, da je n; ša mladina zelo narodno zavedna. Nič se ne bojimo zanjo, zlasti ne za tisto, ki je okusila v Jugoslaviji lepoto srednješolske in višje' šolske izobrazbe v materini besedi. Seveda bo madžarski vandalizem storil vse in je že začel, da uniči vse naše na-de, da nagemu pogumnemu gledanju v bodočnost polomi zadnjo perot. Saj se nam trga sr->vek je popolnoma zadovoljen, ce, ko mislimo na cvet jiaše mla-' da zna svojo materinščino. Po dine, na naše zavedne akademi- kakih drugih jezikih kar nič ne ke. Kako ne bomo mislili nanje z težkim srcem, ko vemo, da mnogi med njimi zdihujejo v madžarskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Tako hoče madžarska kultura doseči nemško vsaj polagoma, če se že ne hrepeni. Jugoslavija je pa dovoljevala učni red s celo vrsto tu^jih jezikov. In zdaj vam prekmurski študentje govore poleg svojega domačega narečja pismeno slovenščino, srbo-hrvašči-no, nemščino, francoščino, ne- Nekateri pravijo Mihajloviču "Bolivar z Balkana" in v zadnjem času prispodabljajo S/bi njegovo borbo z borbo MacAr-thura na Bataanu. Kot Bolivar in MacArthur je tudi Mihajlovic vlil novega poguma v srca zasužnjenih in ogroženih narodov zunaj njegove lastne domovine. dela, o katerih svet pripoveduje Seda'j je borba balkanskega rodoljuba postala mnogim Američanom bližja. Oni vedo, kako je povedel ostanke jugoslovan- Hiti dpvolj močno, da bi dosegla j kateri tudi madžarščino. Ali je zastave svobode, enakosti in bvatstva. Na kocki je bila čast vsega svobodnega človeštva. War Needs Money—YOURS! This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. Hit the enemy with a $25 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1,000 Bc-nd. Don't delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps TODAY. dobil je najvišje priznanje Na solunskem bojišču je v prvi svetovni vojni vodil mitralje-ško četo, ki je bila strah in trepet Bolgarom. Zopet je bil ranjen, a vrnil se je na bojišče ravno pri koncu vojne in dobil najvišje odlikovanje svoje domovine za hrabrost na bojišču. Po vojni je nadaljeval vojaške študije in bil v Sofiji in v Pragi vojni odposlanik. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil poveljnik pehotnega polka v Sloveniji, kjer je marljivo in daljnovidno posvečal pažnjo delovanju nacionalnih društev in njihovemu sodelovanju z vojsko. nesoglasje s predstojniki Zaradi tega in zaradi svojega odpora proti grajenju dragih obrambnih črt, o katerih je domneval, da mnogo ne pomenijo, je padel v nemilost pri svojih predstojnikih. Poslali so ga za dvajset dni v vojaški zapor. Kaznoval ga je vojni minister general Milan Nedič, ki je potem postal Kvisling. Za časa nacijskega napada je bil Mihajlovic pomočnik poveljnika generalnega štaba nekje v Hercegovini. S svojim poznanjem višje strategije je ugotovil, da je jugoslovanski vojski bržkone potrebna prosta pot, za umik skozi Albanijo in poisku-šal jo je ohraniti odprto, ne da bi za to dobil ukaze, ki jih tudi ni čakal. trn v nacijski peti Bilo je že prepozno in Mihajlovic je popeljal svoje vojake v zaraščene planine in soteske v Srbiji. Iz tega majhnega začetka je razvil bojevanje "udari in zbeži," ki je danes trn v peti nacijev. Srbska vojaška umetnost je, biti neprestano nevaren naci-jem, groziti jim in puščati življenja njihovih vojakov in jih tako držati neprestano v napetosti. udarec za udarcem , Jugoslovani napadajo neprestano, zdaj navidez, da bi odvrnili pažnjo od drugod, zdaj s težkimi napadi v drugih krajih. Poti po planinskih predelih so v sedanjih časih zelo težki in neprbhodni, razen poleti. Nem- hajo in perejo. Med vo ] razdeljuje divjačina, na ražnju. je Na njegovem ozeiw ^ r>] milijonov prebivalcev^ je ustanovil majhno ^ sko državo s sodišči, policijo. Prebivalstvo luje svinčenke in s® laga ga s hrano m 00 ^ je treba, ga skriva-mrak, ga iz gorskin ^ , šča o svojih načrti« nih. prepeva stare bojne pesmi Oči se mu iskrijo obrobljenih očali, f V<®4 pri kozarčku slivovW- m' udari v strune kitare glais, prepevajoč sta^ bojne pesmi, odmeva ^ skih grebenov v till Velik uspeh j* vanske pevft prireditve (Nadaljevanje s 1- st< more pa se reci to o »t, nošah," v katere so ^ ljeni pevci. Te noše s ^ živo-rdečimi moški"111 s hlačami vseh barv 1 ^ilr ni klobuki, ki so b3e' bolj zeleni trakovi, ^^e-J prej kot slovenske n ^ Slovenska narodna n ^toJ5 ka) je konservativna. sP9l stvena in kot taka . ^clj'T' pa zmes kričeče, "narod°eo"oV bil njegov uspeh 11111 nejši. Kot predzadnji na :„ krame! Če bi bil pil brez te JYUL [JlCUittUl'J' ' i® jJ' bil pevski zbor "Sl°v%jef ^ la kljub pomanjkanj^.))) dobrih tenoristov, - . # zadnF, ede, t troje iztrgala v smrt iz njegove sre čast svojemu pevske^^jj "Slovan na dan!" in . p0 je Adrijansko" sta JgjT skem i po sentime1^ ^ čutju pretresli Morje Adrijansko Je Q silnih basih ter tožilo ^ in tujem meču, ki nad našo Adrijo. wjji \ Zbor Slovan je vodstvom svojega Pe Ivanuscha. j]., Kot zadnji je nastope ■ ski pevski zbor je z veliko harmonij0 g pel troje pesmi. w Kot govornika sta . p na prireditvi Vatro ' jp; ni policijski proseku ^t ward Blythin, bivši ži'P ■ p _ Clevelanda. Oba s°v° pfj poudarjala silno bojb0^! je sedaj demokratični ' internacionalnemu | sti pa herojsko borbo ške posadke morajo biti števil- je zadivila ves svet. ia, 1942. S'rltAN 3. PROCES PROTI RUSKIM ZAROTNIKOM lin i I ii| i li i ii an JiiuuimwrCTHMfmiK wnflgeamiwHmigawmmuMmMini uigaauiium»mu»»i»4Urim*mKS ;0V je po nalogi nemške odborom eserovske organizaci- alne službe in po na Rikova izkoriščal svoj službeni položaj v organih ZSSR zato, . pomočjo svojih sokriv-' organiziral celo vrsto diver-» škodljivskih dejanj, da pridelovanje kmetij-kultur in kvajil kmetijske al- Jjijske zaloge, da bi skr-rti konj in rogate goveje zlasti s pomočjo umeteie-^zsirjenja epizotije, pri čem 0 tako uničenih v 1936 le-v Vzhodni Sibiriji 25,000 p ,.nko je po nalogi voditeljev carsko - trockističnega blo-nemške poizvedovalne e 2 namenom, da bi po-' nezadovoljstvo med pre-,s,;V°m in tako olajšal na-, pristašev, vršil v si- Vaje ameriškega vojaštva Ljudskega komisarijata :r-oko škodljivsko delav-' * se je izražala v zadrže-' % PUlčila klovne mezde, * Postrežbi prebivalstva s |tmmi blagajnicami, v ne-nalaganju kmetom i- lh dajatev in v drugih . vskih ukrepih. J JjBttvič, ki je bil eden vo-In beloruske nacional-fa- J i ^.organizacije, je po na-JfJskih poizvedovalnih or-m voditeljev desničarsko-, "enega bloka — Rikova ■ g'h razvil široko diverzij-skodljivsko delavnost na Kmetijstva, živinoreje in Je Belorusije in je s mim olajšal agresorjem tjueil3e njihovih nalog v njihovega oboroženega a ZSSR. gov in Hodžajev sta, po |,f!hBuharina razvila veli-[ f rzijsko - škodljivsko de-CZnih strokah narodnega rstva Uzbekistana z na-• da bi povzročila neza-k v° med prebivalstvom samim ustvarila blago-za pripravljanje ^ohl nastoP°v Proti sov~ l asti v primeru inozem- Je organiziral v Cen-in v okviru razpeče-ter1 Uge škodljivske sku- fli^oj! Š n3ihovo pomočjo .jli3 111 da bi povzročil ne'e * med prebivalstvom, i ■ )!vnaČrtno razdeljevanje ari1 in povzročal gnitje ^ % tmetal vanje steklo jg, f*! Premišljeno onemo-1 sko t je, ki delujejo v ZSSR, kakor tudi z zamenjenim CO eserjev. Po neposredni pogodbi z inozemskimi obveščevalnimi službami in po nalogi sovražnika ljudstva L. Trockega je desničarsko - trockistični blok organiziral celo vrsto terorističnih aktov zoper voditelje VKS (b) in Sovjetske vlade. V 1934 letu je Rikov, ki je spadal med vodilne člane desničarsko - trockističnega bloka, o-sebno ustanovil teroristično skupino, ki naj bi bila pripravila in izvršila teroristične akte zoper sodruga Stalina, Moloto-va, Kaganoviča in Vorošilova. V avgustu 1937 leta je skušal Rosenholz osebno izvršiti teroristično dejanje zoper sodruga Stalina, zaradi česar je večkrat delal na to, da bi ga sodrug Stalin sprejel. Zločinski umor S. M. Kirova, katerega je uresničil 1. decembra 1934 leta leningrajski troc-kistično - zinovjevski teroristični center, je bil organiziran, — kakor je dognala sodnijska preiskava in obravnava v pričujoči zadevi, — po sklepu desničarsko - trockističnega bloka, pri čemer je neposredno sodeloval pri organizaciji tega terorističnega dejanja obtoženec Jagoda, ki je dal svojim sokrivcem, ki so bili zaposleni v Leningrajski Upravi Ljudskega komisarijata notranjih zadev, specialna navodila, naj ne ovirajo izvršitve tega zločina. Po nalogi sovražnika ljudstva L. Trockega so voditelji desničarsko - trockističnega bloka sklenili v 1934 letu umoriti velikega proletarskega pisatelja Maksima Gorkega. Organizacija tega peklenskega terorističnega akta je bila izročena Jagodi, ki je v zarotniške namene postavil kot domačega zdravnika M. Gorkega — doktorja Levina, a potem zdravnika Pletnjeva ter jima naročil, naj s pomočjo škodljivih metod zdravljenja povzročila smrt M. Gorkega, kar se je tudi'izvršilo, pri čem je v tej zadevi igral vodilno vlogo doktor Levin. V tem zlodejanju sta aktivno sodelovala člana desničarsko - trockističnega bloka, bivši tajnik M. Gorkega — Krjučkov in bivši tajnik Ljudskega komisarijata notranjih zadev — Bulanov. Po sklepu voditeljev desničar-trockističnega bloka je Ja- Na sliki vidimo ameriško vojaštvo, ki razpenja žične ovire (gornja slika), spodaj pa gre vojaštvo k naskoku iz zakopov. Vaje na morju MAY 23. maja, sobota — Pevski zbor "Planina" priredi koncert v korist JPO, SS. v Slovenskem narodnem domu, v Maple Heights, Ohio. — Po koncertu ples. 30. maja, sobota — Jugoslovanski kulturni vrt — Proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. . 30. maja, sobota. — 15-letnica društva "Slovenska Bistrica" št. 42 S. D. Z. v Slovenskem Domu v Girard, Ohio. JUNE 7» junija, nedelja. — Slovenska Mladinska Šola S. N. D., piknik na S. N. P. J. farmi. 7. junija, nedelja. — Banket in ples "Golden Blue-ettes", pod pokroviteljstvom društva sv, Jožefa, št. 169 K. S. K. J. v Slovenskem domu na Holmes Avenue. v 27. junija, sobota — Društvo "Ribnica", štev. 12. S. D. Z. priredi piknik na prostorih Frank Jager, preje Strumblje- vi prostori. 14. junija, nedelja. — Piknik društva Sv. Križa, štev. 214 K. S. K. J. na prostorih Do-irik zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. 14. junija, nedelja. — Piknik* društva "Združeni bratje", št. 26 S. N. P. J. na SNPJ far- JULY Na sliki vidimo prizor na neki ladji zavezniškega konvoja, ko je bilo dano povelje: "Zapustite ladjo!" Gornji prizor kaže mornarje, ko pripravljajo splave in rešilne čolne. V ozadju je videti druge ladje konvoja. e ° nižje zadružne tr- goda organiziral s pomočjo :t)e ^reže s predmeti prve j škodljivih metod zdravljenja u- I mor predsednika OGPU sodru-v Je po nalogi Buharinaj ga V. V. Menžinskega in na-0(!ljivsko - diverzijsko' Kost , § v lesnem gospodar-krajine- J v- ki je bil aktivni član jj ' ' se ". 0rganizacije desničarji s p0 nalogi Rikova ba-5 °dljivstvom v kmetij- x< HtfSSE4™'v oe,i vrsti š mestnika predsednika Sovjeta Ljudskih komisarjev ZSSR sodruga V. V. Kujbiševa, pri čemer sta pri izvršitvi terorističnega dejanja zoper sodruga Kujbiševa neposredno sodelovala Levin in bivši tajnik Kujbiševa, član ilegalne organizacije | desničarjev od 1928 leta, Maksi- ' j j uesiuuaijev uu j-^u i^a, ' 'j \ I! 2 aktivno diverzijsko- mov - Dikovski, pri izvršitvi te-„1 ' delavnostjo so člani rorističnega dejanja zoper V. R. ^f to n "trockističnega blo- Menžinskega pa sta neposredno nemške, japonske sodelovala Bulanov in po Jagodi poizvedovalne službe [ ter po Levinu V zarotniško sku-vodstvom Ri-1 pino pritegnjeni — zdravnik t^r ob aktiv-1 Kazakov. ju Ivanova, Hod- j Razen tega je ugotovljeno, da ovjv amova. Zubareva, sta Levin in Krjučkov po dir^kt-<3VJV10q Grinke in Zelen-'ni nalogi Jagode s pomočjo škodljivih metod zdravljenja u-morila sina A. M. Gorkega — M. A. Pješkova. Ko je bil v septembru 1936 leta sodrug N. I. Ježov imenovan za Ljudskega komisarja notranjih zadev ZSSR je desničarsko - trockistični blok, ki se je bal popolnega razkrinkanja in razgroma protisovjetskih kadrov, naročil Jagodi, naj izvrši teroristično dejanje zoper sodruga N. I. Ježova. Izpolnjujoč to zločinsko naro sodelovanjem Bulanova skušal Urad HQ kolesih spraviti ob življenje sodruga N. I. Ježova s pomočjo postopnega zastrupljevanja njegovega organizma z v ta namen specialno pripravljenim strupom, vsled česar je bilo zdravje sodruga N. Ježova zelo zrahljano. Razen tega je ugotovljeno, da se je Buharin po sklepu centra protisovjetske organizacije desničarjev že leta 1930 pogajal z eserovskim četnikom Semeno-vim, — ki je organiziral umor sedruga Volodarskega in atentat na življenje V. I. Lenjna v letu 1918, — o ustanovitvi cele vrste terorističnih skupin, ki naj bi bile pripravile in izvršile teroristična dejanja zoper voditelje VKS(b) in Sovjetske vlade. Ugotovljeno je tudi, da v 1918 letu se Buharin in skupina "levih" komunistov, kateri je načeloval, skupaj s Trockim in "levimi" eserji organizirali zaroto zoper Sovjetsko vlado. Buharin in njegovi sokrivci v tej zaroti so imeli namen raztrgati Brest-Litovsko pogodbo, strmoglaviti Sovjetsko vlado, a- *' . „ , . ,. f. . ... ,r T T ■ zenci v pričujoči zadevi retirati in umoriti V. I. Lenina,! , J . . - t -»r c- ti ilenski, Ivanov in Zubarov stopi-J. V. Stalina in J. M. Sverdloval . i • J_ , ... , , . , , ili na pot zoper revolucionarno ter sestavih novo vlado iz buha- t 1 . v J gibanje delavskega razreda * se |za časa carizma. j dn w vjrinKe in ae A !eCp?vljali v Sibiri;ii'na jč". Kavkazu, v Ukrajini, Uzbekistanu in v i Ssk SovJetske Zveze ~ Vstaške kulaške ka-1 ^ 1 °rganizacije oborože-za hrbtom Rdeče If ^Sp Za^etku intervencije da bi razširili to-* Ustaške kulaške bfize Buharin, po sklepu desnicarsko - trocki-\ z bloka organizacijske legalnim Centralnim General Neil Ritchie, poveljnik osmega armadnega zbora v Libiji, na delu v svoji pisarni, ki se nahaja na vojaškem truku. Preiskava in sodnijska obravnava sta ugotovili, da so obto- Ze- rincev, trockistov in "levih" e serjev. Izpolnjujoč načrt zarote so "levi" eserji v juliju 1918 leta z vednostjo in pristankom Buharina organizirali v Moskvi u-por z namenom, da bi strmogla- Zelenski je bil agent-provoka-tor tajne policije in zandarme-rijske uprave od 1911 do 1913 leta. Ivanov je bil agent-provoka- vili Sovjetsko vlado; pri tem je [tor tajne policije in žandarme-ugotovljeno, da je bil atentat i rijike uprave v Moskvi in v na življenje V. I. Lenina, ki gaj drugih mestih od 1911 do 1916 je izvršila eserovka, Kaplan 30. J leta. avgusta 1918 leta, neposredni rezultat zločinskih zamisli "levih" komunistov, ki jim je načeloval Buharin in njihovih sokrivcev "levih" in desnih eser- čilo je Jagoda z neposrednim jev. Zubarov, ki je bil pritegnjen med agente-provokaterje v mestu Kotelnici v 1918 letu, se je bavil s provokatorsko delavnostjo do 1917 leta. (Dalje prihodnjič) 12. julija, nedelja.—Piknik društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 12. julija, nedelja. — Piknik Zadruge na S. N. P. J. farmi. 19. julija, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi piknik na prostorih S. N. P. J. farme 28. junija, nedelja. — Društvo "Vipavski raj" štev. 312 — S. N. P. J. priredi piknik na izletniških prostorih SNPJ. 28. junija, nedelja. — Piknik društva "Velebit" št. 544 S. N. P. J. na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. AUGUST 2. avgusta, nedejla. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi piknik na, prostorih Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. 2. avgusta, nedelja. — Balin carska tekma Progresivnih Slovenk v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16. avgusta, nedelja. — Cankarjeva Ustanova, piknik na S. N. P: J. farmi. 16. avgusta, nedelja, — Piknik Cankarjeve ustanove na S. N. P. J. farmi, — Chardon in Heath Rd. SEPTEMBER 5. septembra, sobota. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Prireditev v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 6. septembra, nedelja. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Plčs in banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. septembra, sobota. — Skupna društva fare sv. Vida. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. septembra, sobota. — Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 26. septembra, sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, nedelja. — Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 A. B. Z. — Proslava 40- letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. UCTOBER 3. oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Coilinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave. 10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. 10. oktobra, sobota. — Honor '' Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples. 16. oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma,na St. Clair Ave. 17. oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 1-4 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 24. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobra, sobota. — Plesna veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. 31. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Road. 31. oktobra, sobota. — Društvo sy. Katarine Z. S. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avei « NOVEMBER 1. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. — Opera in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 7. novembra, sobota — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza Krstnika A. B. Z. — ples v avditoriju Slo- • venskega delavskega doma na Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja. — Can karjeva Ustanova, Spominska obletnica smrti Ivana Cankarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 8. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in pie? v avditoriju Slovenskega narodnega doma,"na St. Clair Ave. 14. novembra, sobota. — Društvo "Washington" št. 32 Za-padne Slovanske Zveze — ples v avditoriju Slovenske- ga delavskega doma na Waterloo Rd. 14. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 15. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju • Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 15. novembra, nedelja. — Društvo "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. obhaja 20-let-nico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 15. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor ima prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 21. novembra, sobota. — Društvo Sv. Anne, štev. 4, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. novembra, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Socialistična "Zarja" — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z.' — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, sobota. — Betsy Ross, A. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 29. novembra, nedelja. — Klub Oreški — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, nedelja. — Cle- velandska federacija S. N. P. J. — Proslava 15-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. DECEMBER 5. decembra, sobota — Društvo Svobodomiselne Slovenke, •št. 2, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 6. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. decembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 19. decembra, sobota. — Društvo "Comrades" No. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 12. decembra, sobota. — Društvo "Slovenske Sokolice, št. 442 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 13. decembra, nedelja. — Cankarjeva ustanova — Prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 20. decembra, nedelja. — Slovenska 'Šola Slovenskega narodnega doma — Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. 26. decembra, sobota. — Društvo "Spartans" S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju , Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. decembTa, nedelja. — American Jugoslav Veterans — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. decembra, četrtek. — Silvestrov večer Slovenskega narodnega doma in Kluba društev Slovenskega narodnega doma v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue. — 1943 — FEBRUARY 7. februarja, nedelja. — Prireditev Cankarjeve Ustanove v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. F STRAN 4. Vladimir Levstek: ENAKOPRAVNOST GADJE GNEZDO Povest iz dni trpljenja in nad j "In moje takisto," povzame! more se več zmagovati. "Kar Joža. "Saj veste sami najbolje." j hočeš, stori; ti boš gospofdar. Kastelka se jezi: ! Le vrni se, Joža, pridi zdrav..." "Molčita o testamentih! Ob rrfiru se vrneta zdrava, vse dru go naj vaju ne briga Bogve zakaj se spomni na lepem, kako je majhnega po nedolžnem tepla s palico, ko je že sta prepričana. Oči jima j bil Tone kriv; kakor zdajle ga tie živeje, drzen smehljaj igra i vidi ječati v kotu, in sama ječi, okoli ust; niti osmešenje ni omajalo vere v sinovih. Janez naliva kozarce: "Da trčimo na srečno svidenje! žalostno je slovo brez vinske zdravice; in čas hiti." Čase pojo, toda njih glas je moten, in vino je grenko nocoj. Kastelka nazdravlja: "Da bi bili skupaj čez leto dni!" "Da bi bili skupaj . . ." Mati zvrne kozarec v dušku; in ko ga postavi nazaj, se raz-krhne z žalostnim klen^com na dvoje. "Močno roko imate," se smeje Tone. "Krepko boste vladali domu, ko naju ne bo." , "Pri Galjotovih sta bila?" se spomni Kastelka. "Bila sva." Joža se grize v ustnice. Ljubosumna zloba šine iz vdove: "Nu, vidiš, dekle te ne sramoti, ko hodi mati prosjačit zate. Starke smo avše, zato imate mlade rajši." Toda skesano povzame: "Naj Jela ne joče, vojna bo kmalu pri kraju." In Tone pokima: "Kmalu; Bog, da sva zraven. Za veliko gre." "Dolgčas bo gledati zdaleč," se meni Benjamin. "Kdor to zamudi, je zamudil za zmerom; še tokrat bo zemlja krvava, £o-tem nikoli več." "Ka^o misliš, prerok?" se smeje prisiljeno. "Tako, da je zadnjikrat. Nemara bom tudi jaz že na vrsti; ves dan hodi slutnja ko senca z menoj." "Slutnje so bedarije!" roji Kastelka. "Kdor sluti, izkupi; modra glava se z ognjem ne igra." Tedaj se zganejo vsi štirje: ura pri bari bije deset. Gadje vstajajo. "čas je, mati," de Joža. srce se ji zvija kesanja. Ves čas jo bo grizel črv za tisti dan! "Odpusti, zlati moj!" hrope za njegovim vratom. "Če sem bila krivična, trda -s teboj, pozabi ... Nikoli vas nisem božala, ne tebe ne bratov, in vendar je bilo vse moje življenje ljubezen do vas! Vrni se, Joža; vsak dan in sleherno noč te čaka mati— čaka te zemlja, ki sem jo zate pripravila, tebi hranila ..." Gadje solze ji kapljajo v roko. To je trenofje brez imena; kar živi, ni bilo enakega, nikoli več se ne vrne. In gospa ne ve, kaj dela. Izpozabi se, oberoč stisne Jožo za glavo, vzdigne jo k s^bi, poljubi ga v sredo čela, prav med oči. Tako čudo se ji zazdi to dejanje, da strahoma sune fanta od sebe . . . Vrata so se zaprla, odbrenke-tala je sablja po produ; sivca prhata, voz drdra, in gadje vriskajo, da bi žalost zaspala. Stoj, Joža, stoj! Bela postavi teče z Galjotovega, še enkrat te h*oče videti; ozri se, minuto počakaj, le eno še ... Ne slišiš, Jela te kliče! O da 'jo vidiš, kako lovi vriske iz dalje ter išče med njimi tvoj glas . . . Zakaj ne počakaš? Svoje vroče srce bi vrgla tvojim konjem pod kopita! Ne dojde jih. Burja vije za tabo; ne burja, tvoje,dekle sloni pod jablanq in joče . . . Joža ne sliši; ali vrisk zamre na gadnjih ustnicah in roka se skrči ob srcu, kjer čuva pramen njenih črnih las. v VI. Komaj dnevi so minili, toda železen prst je črtal na severu in jugu, na vzhodu in zahodu; rdeča meja loči dvoje Svetov. Kastelka ,stoji z Janezom na griču za hišo; sive oči ji merijo obzorje, misel ves daljnji svet. Solze je zdavnaj obrisala, moči povezala v trden «snop; čelo ji Zdravi bodite in mislite name. < sili naprej, roke se gibljejo ši- Bog vas živi!" Glas se mu trese, mehkoba ga je obšla. Ali matere ne poljubi: na ustnicah hrani dišavo Jelinih las. "Zbogom, mati!" pristopi Tone. "Da se vidimo, da trčimo še na Kastelčevem!" "Zdrava bodita, gada!" Trdo jima stiska roke. "Ko vaju vidim spet, se ne bom več branila umreti. Vrnita se, kakor odhajata; hudo je počivati v tuji zemlji." Sablji zvenita čez prag. Gada vesta, da je čas; težko bi jima bilo s Kastejkino solzo v srcu. Toda vse ni pri kraju: Janez ju spremlja na postajo. "Tam zajočemo vsi trije," premišlja Joža. "Panjemu je dobro; z Zino bosta sedela zvečer in čebljala, ko naju morda že več ne bo. Uboga Jela, z glavo je bila ob mizo . . ." že na vozu se spomni, plane doli in v hišo: "Mati, besedo!" Kastelka se zravna izza okna. čemu se vrača otrok? Jokala je; malo, prav malo sme tudi ona... "Kaj bi rad? Si pozabil kaj?" "Da, mati." Joža sede tesno k nji. "Da bo mir pri duši: kadar se vrnem, napravite svatbo brez čakanja, kaj ?" Vdova mu gleda globoko v oči. "Ne, ne," se nasmehne sin ter zardi pod lase. "Le tako . . . Težko je; dekle se mi smili." Dijaki se uče poljedelstva Rajski otok Kolikokrat so že govorili in pisali o kakem otoku, češ, da je pravi rajski otok. Pozneje pa se je izkazalo^ da so tamkaj prav take ali pa še hujše težave kakor drugje. Zdaj pa pravijo listi, da je vendarle na svetu otok, ki se ljudem na njem godi, kakor bi bili na rajskem otoku. Ta otok pa je, žal, za nas silno silno daleč. Imenuje se Howe ter leži celih 500 km vzhodno od Avstralije. Toda tudi Avstralci ne smejo na ta otok, kjer prebiva le 150 ljudi. Tamkajšnji prebivalci namreč ne puste tujcev na svoj otok, ke/ hočejo lepo mirno med seboj živeti. Vsi ti prebivalci složno obdelujejo zemljo, na tem otoku ter potem kar skupno žive od Na gornjih dveh slikah vidimo dvoje skupin dijakov višjih šol, ki se uče umnega -poljedelstvaj njenih pridelkov. Kar je odveč, in opravljanja živine. , J lahko prodajo. Ker pa zemlja silno dobro rodi, zato imajo vedno mnogo blaga na prodaj. Zato si v kratkem vsak prebivalec tega otoka že napravi lepo premoženje. Delati pa jim ni treba ■ mnogo, ker je, kakor rečeno, I zemlja rodovitna, podnebje pa 'nad vse prikladno. Zato le malo ; delajo, pa je žetev tukaj. Kaj-pak požeti je že treba, kakor je j treba pač sejati. Pravijo pa, da j je dovolj, če vsak izmed njih dela 4 ure na teden, pa si že v kratkem času nabere lepo pre« 18. maja, moženje. Vso upravo vodijo?« bivalci sami ter se pn . prav nikdar ne kregajo- 4 1 tujcev ne' trpe med s« se boje, da bi potem mir z otoka. Če je taKo' ti ljudje tamkaj v^ vodah vredni vsega a« Zlasti dandanes. j Bog ve, če sedaj toj£ koli ne slepomišijo ^ njihovim^novimj^^- WIDGOY'S PHOTOS«« 485 East l52nd St.s Se priporočamo za& < Jfte vrst slik po zmerni om-ob nedeljah Ameriški skavti v džunglah Gujane roko, drzna guba deli obrvi: vdova čuti nevidnega sovražnika in si ne da skočiti za vrat. Četrfrstoletja ni šlo za življenje in smrt; zdaj stoji drugače nego takrat. Ona že ve, da je Bog in zlodej ne zmoreta, ne, nikoli! Volja sega na drugi konec sveta, in mati veruje vanjo, saj ni le njena volja: to je duša zemlje, katero je ona vzdramila. "Takšen pokoj naokoli," govori Janez kajcor iz sanj. "Čudna je misel, da streljajo tam s ka-noni." "Dobro se čuje," pravi Kastelka; ona ne laže! "Streljanje, ša dobra kri, Maščevanje piše črna pisma; ne pomniš nič sovražnikov, Kastelka? Komu si tresla pest? Koga vzame satan prvega? Petindvajset let je zdaj temu; ali Petschnig ni pozabil. (Dalje prlnodnjlC) Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom & zastopniki "Enakopravnosti" točno in zado^ vo postregli, najsibo pri oglaševanju ali P° ^ vanju novic, ako jih pozovete, da se P11 zglasijo. Za st. clairsko okrožje je zastopnik- Mr. John Renko, 955 E. 76 St. Za collinwoodsko in euclidsko okolic0' Mr. John Stebla j, 1145 E. 169 St-. IVanhoe 4680 Za newbursko in zapadno okolico- Mr. John Peterka, 1121 E. 68 'S*-ENdicott 0653 Dekle dobi delo za pomagati pri hišnih opravilih. — Zglasiti se je na 6410 St. Clair Ave., vrata št. 2. 1 Lastujte delež v Ameriki kili Če bo vaša zastava padla, boste vi zgut)l fr bodo. Vi lahko ohranite to svobodo * pkl* \,o sodite stricu Samu desetico in pomagajte* ^ zastava svobode še naprej vihrala. Lastujt« " v Ameriki! ■ i J \ "Defense Savings" znamke . na bankih ali postnem urad*