r Položaj na vzhodnem bojišču. Dunaj, Avstrija, 16. junija. — I rutino fM»r*»«"iU> i»eii»šk«-«ra «r»*n«»-raliu'tci Ktiilta s*' «rlasi : Ktisi niso iiio^li zaustaviti na-M'tfii |>r« utiran j it v iiuto-/iii»* vojaštva uu ihiiimm**, t«xla naš n:i\al j** Itil prevelik. Ostanki |h>-m/riif rusk«* armade se uiuikajn m ol i NV« kovu, LiiImuVvu in *la-vororu. .1 uifitvzhiHliio ešno ofenzivo, ker so izgubili preveč vojakov. Tudi če Avstrijci preženejo Ruse iz Galicije, niso s tem Se ničesar dosegli. Ob meji bodo morali razpostaviti močno armado, ki bo zadrževala nadaljne navale. Vsled tejra ne bosta mogla poslati zaveznika v Francijo in na italijanska fronto veliko svojih čet. Zavezniki lahko vse dosežejo, ako vjamejo oziroma uničijo vsak dan 10.000 nemških vojakov. V teku treh mesecev bi se nemška armada silno zmanjšala, kar bi pomenilo padec nemškega in avstrijskega cesarstva. Napad na Rigo. London, Anglija, Ki. junija. — Petrogradski dopisnik tukajšnjega "Timesa" poroča: Ruski generalni štab je mnenja, da bodo v najkrajšem času napadli Nemci rusko pristanišče Ki«*o. Napad se bo izvršil s suhega in morja Rusija se napada nič ne boji. ker ima mesto dobro zavarovano. Prihodnje dni bodo dospel«1 v Kigo vse čete iz okolice Petrogra-da. Pred pristaniščem so se že večkrat pojavile nemške bojne la-dije, ki so oddale par strelov, nato so se pa hitro umaknile. Rusi so preti Rijro potopili že dve nemški transportni ladiji. Situacija na G&lipolisu. Berlin, Nemčija, l(i. junija. — Ob I »ardanelah je zavladal mir. Zavezniki na Galipolisn niso že vee «itn obnovili svojih napadov. pa tudi zavezniško brodovje ni stopilo v akcijo. — Turški generalni štab pravi v svojem današnjem o-ficielnem poročilu; Naša artilerija je včeraj razstrelila več sovražniških postojank pri Avi Burnu. neki naš letalec se je pa pojavil nad sovraž-niškim taborom in metal na vojake bombe. Koliko škode je povzročil. se dosedaj š«' ni moglo dognati. V splošnem vlada na Galipolisu mir. Turčija hrepeni po miru. Rim, Italija. l(i. junija. — Italijansko zunanje ministrstvo naznanja. da se v Carigradu vrše velike demonstracije. Prebivalstvo odločno zahteva, da naj se sklene mir z zavezniki. Sultan je izpre-videl. da preti Dardanelam resna nevarnost in da so bile vse govorice. da Dardauel ni mogoče zavzeti. neutemeljene. Tevfik paša je postal veliki vezir in baje dobil nalogo, da naj se začne takoj pogajati z zavezniki. Mržnja napram Nemcem narašča z vsakim dnem. Zavezniki izkrcali vojaštvo. London, Anglija. 16. junija. — Atenski dopisnik neke tukajšnje brzojavne agenture je sporočil, da so si zavezniki pri Sed-il-Bahru in Kritiji priborili nekaj ozemlja. Včeraj so Angleži izkrcali veliko množino vojaštva. Veliki knez Konstantin umrl. Petrograd, Rusija. 16. junija.— Danes je zadela srčna kap ruskega velikega kneza Konstantina Konstantinoviča. Bil je predsednik cesarske akademije znanosti in ravnatelj visoke vojaške šole. Star je bil 57 let. Zapušča udovo s sed m imi otroki. Celo življenje se je pečal z znanostjo, umetnostjo in literaturo. Postaja za brezžični brzojav. London, Anglija, 16. junija. — Takoj po izbruhu vojne so napra vili v Rusiji novo postajo za brezžični brzojav, ki pa dolgo časa ni stopila v akcijo. Včeraj je bila potom te postaje poslana v Lon don prva brezžična brzojavka. — Predsednik dume je brzojavil predsedniku poslanske zbornice. Z zapadnih bojišč. Ofenziva zaveznikov. Zavezniki sc na več mestih naskočili nemške pozicije ter bili pri tem deloma uspešni. PRI YPRES. Pri Ypres so bili Angleži uspešni, d očim se jih je pri La Bassee vrglo nazaj. Berlin, Nemčija, 16. junija. — V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi: "Vsled ruskih porazov in z namenom, da se zenači naše uspehe v fialiciji. so Francozi in Angleži zopet, naskočili na različnih točkah zapadne fronte. Močnim angleškim četam se je posrečilo potisniti nazaj naše pozicije pri Ypres. Severno (»d liellewarde se še nadaljuje z boji. Izjalovili so se naskoki štirih angleških divizij mod Kstaire— La Bassee cesto in La Bassee prekopom. Naskok so odbile vestfal-ske in gard ne divizije. Angleži so imeli velike izgube. Izza njih poraza 13. in 14. junija niso Francozi več skušali naskočiti močne nemške postojanke na višinah pri I>orette. Nadalje .so se izjalovili francoski poskusi, da prodrejo skozi Vogeze med rekama Fecht in Laucli. l^e severno od Met/.eral se že nadaljuje z boji.''- Pariško poročilo. Pariz, Francija, 16. junija. — V popoldanskem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi: "Angleške eete so zavzele včeraj severno od La Bassee eno vrsti* nemških za kopov. V ostalem pa ni poročati ničesar važnejšega. Neko nemško zračno križarko se je na neki točki pri Norov prisililo. 0.000.000 premoženja. — Njegova glavna dediča sta sinova Led yard in Inslev. Venizelos. London, Anglija. 16. junija. — Kljub temu, tla je zmagala stranka bivšega ministrskega predsednika Veuizelosa. bo ostal sedanji kabinet še do :tt). julija na krmilu. — Bolezen grškega kralja. Rim, Italija. l(i. junija. — Tukajšnje časopisje je danes zjutraj sporočilo, da je grški kralj Konstantin smrtnonevarno zbolel in da so mu zdravniki pri operaciji zastrupili kri. Grško poslaništvo je vse te govorice dementiralo in izjavilo, da se kralj dobro počuti. Japonska in Kitajska. Tokio, Japonsko. 16. junija. — Japonska vlada je poslala Kitajski ostro noto. v kateri zahteva, da naj Kitajci takoj prenehajo z bojkotom, ki so ga uvedle proti japonskim trgovcem. Avstrijske in nemške izgube. Pariz, Franeija, 16. junija. — "Matin" poroča, da je izgubila Nemčija od začetka vojne pa dosedaj 3,200,000 mož. K tem se seveda prištevajo mrtvi, ranjeni in vjeti vojaki. Izgube avstrijske armade znašajo preko 1,000.000 mož. Sedaj šteje nemška armada 4 milijona 300,000, avstrijska pa 2 mi-ljona vojakov. Zračni napad na London. Zeppelini širijo smrt. Zračne bombe prinašajo smrt in razdejanje na vseh krajih. Največji napad Zeppelinov. 16 OSEB UBITIH. Pri napadu na angleško obal je bilo ubitih šestnajst oseb, ranjenih pa nad 40. Karlsruhe, Nemčija, 16. junija. Tukajšni listi so zelo ogorčeni vsled včerajšnega napada francoskih aeroplanov na mesto. Jz poročil policije je razvidno, da je bilo ubitih 1!) oseh, 14 težko ranjenih. preko 20 pa lahko. London, Anglija. 16. junija. — Neka Zeppelin zračna križarka se je pojavila včeraj zvečer na seve-roLztočni obali Anglije ter metala bombe. Iz omenjenega okraja se poroča, da je bilo ubitih šestnajst oseb, kakih 40 pa ranjenih. Nekatere teh bomb so povzročile požare, ki pa so bili do danes zjutraj vsi pod kontrolo. Tozadevne informacije se je podalo danes v nekem ofieijelnem poročilu. Ta najnovejši zračni napad na angleško obal je bil najhujši, kar se jih je kedaj vprizorilo. Bil je tretji zračni napad v teku dveh tednov. Dne 31. maja se je napadlo London. Pri napadu dne 6. junija je bilo ubitih 5 civilistov ter 13 žensk in 6 otrok. Še več bomb za Nancy. Pariz, Francija. 16. junija. — V današnjem večernem poročilu vlade se glasi, da so nemški avi-jatiki. ki so operirali zase, vrgli tekom včerajšnega dneva več bomb na Naney, Saint Die in Bel-fort. V Naney jc bilo ubitih več civilistov. Bolezen grofa Zeppelina. London, Anglija. ]B. junija. - Iz Berlina se poroča, da je grof Zeppelin, i/najditelj vodljivega zrakoplova, imenovanega po njem, nevarno obolel na imetju grla in da leži v svojem stanovanju v Stuttgartu. Vsled te bolezni mu ni bilo mogoče obiskati nemškega cesarja v glavnem vojnem stanu. kot je to sprva nameraval. Potopljeni pamiki. Angleški parnik potopljen pri Scilly-otokih. 22 ljudi je utonilo. Potopljen francoski torpednik. London, Anglija. 16. junija. — Angleški parnik **Stratliairn" je bil danes na poti iz Cardiffa v Arhangelsk pri Seilly-otokih tor-pediran in potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. 22 mož posadke s kapitanom vred se je potopilo. Enega Angleža in deset Kitajcev se je rešilo ter izkrcalo v Milfordhaven. Parnik je imel na krovu tovor premoga. Potopljen francoski torpedni čoln. Cherbourg, Francija, 16. junija. Francoski torpedni čoln št. 331 se je potopil danes po koliziji z angleškim parnikom "Arleya". 6 mož posadke bojne ladije je utonilo. Ostale je rešil torpedni čoln št. 337. Napad na švedski parnik. Kodanj, Dansko. 16. junija. — Švedski parnik "Verdandi" je bil včeraj na višini Kristiania zaliva torpediran od nekega podinor-skrga čolna in obenem obstreljevan od neke nemške bojne ladije. a je ostal na površju, ker je obstajal njegov tovor iz lesa. Neka nemška križarka je prišla podiagrskemu čolnu na pomoč vzela posadko švedskega parnika na krov ter nato par minut obstreljevala parnik. Nemci so nato zapustili poškodovano ladijo. Pivo brez licence. Včeraj je prisodilo sodišče v Jersey City,"~N. J. Morriau Wahlu en mesec zapora, ker je prodajal pivo brez dovoljenja. — Izgovarjal se je, da ni vedel, da je za prodajo piva potrebna lieenca. Prodiranje Italijanov. Močne avstrijske pozicije. Avstrijei se nahajajo v izvanred-no močno utrjenih postojankah ob teku reke Soče. BOJI V GOROVJU. Avstrijci so vprizorili naskok pri Naborjetu, ki leži 7000 črevljev visoko nad morjem. Rim, Italija. 16. junija. — V poročilu vojnega ministrstva, ki je bilo izdano v torek zvečer, se glasi, da zasedajo Italijani počasi nadvladujoče pozicije in do kažejo Avstrijci v tej sekciji sorazmerno majhen odpor. Bolj aktivni pa so Avstrijci v Karnskih Alpah, kjer so na neki točki v bližini Kreuzberg vprizorili oster naskok, pred katerim sc j«» vršilo ostro obstreljevanje artilerije. Avstrijce sc je vrglo nazaj. Nadalje se poroča, da je padel v italijanske roke četrti avstrijski hidroaeroplan. Slednji jc poletel iz Pulja v Benetko ter je bil pri po vrat ku prisiljen spustiti se na vodo. kjer ga je zajela neka italijanska bojna ladija. Močne avstrijske postojanke. Na fronti ob Soči so zgradili Avstrijci od Podgore do Mont-forton ( ?) celo vrsto zelo močnih utrdb. Na nekaterih točkah leži več vrst za kopov druga za drugo in ti zakopi so zgrajeni iz cementa. ojačenega z jeklenimi ploščami. Za kope varujejo mine in baterije, postavljene na višjih mestih. Ponoči je opaziti močne žarko-mete. ki neprestano razsvetju-jejo okolico. Vsi zakopi in vse baterij«* pa so zvezane med seboj z brzojavom in telefonom. Italijani so ugotovili, da so u- Irdili Avstrijci vsako ped zemlje med Tržičcm in Trstom. Odhod italijanskega brodovja. Italijansko brodovje je danes z zapečatenimi povelji od plulo iz Taranta. Italijanski naskok na Gorico. Videm. Italija. 16. junija. — Italijanske čete so nadaljevale z naskoki na Gorico, katero branijo Avstrijci z višin Podgore na za-padu in iz nevidnih zakopov, ki se steza jo v dolini reke Soče od gore Foraine (?) pa do Podgore. Namen Avstrijcev je najbrž preprečiti prodiranje Italijanov proti Trstu stem, da se ogroža levo krilo slednjih iz smeri od Go-rice. Avstrijski zakopi na tej fronti so zavarovani z jeklenimi ploščami in med seboj zvezani s podzemskimi hodniki. Čete se nahajajo tekom streljanja v varstvu zakopov in podpira jih še artilerija. ki je postavljena na višinah za zakopi. Italijanski častniki pravijo, da se omejujejo Avstrijci skoro na vseli točkah na defenzivo, razven v Karnskih Alpah, kjer imajo koncentrirane svoje najboljše čete. Na tem sektorju bodo najbrž pričeli z ofenzivnim gibanjem. Med Val d' Inferno in Nabor-jetom se vrše noč in dan ostri boji. Pozorišče bojev leži sedem tisoč črevljev nad morsko gladino. Glasom italijanskih poročil so fce dosedaj izjalovili vsi naskoki Avstrijcev. Cilj Italijanov na tem mestu je železnica, ki vodi v notranjost Avstrije. proti Franzensfeste in Avstrijci kažejo izvanredno močan odpor. Polnomoč admirala. Washington, D. C., 16. junija. Da so Združene države odločene za bolj energične korake, da varujejo ameriška življenja in imetje v Mehiki, je povedano v povelju na admirala Howarda. poveljnika pacifičnega brodovja. V povelju se glasi, naj se poda s 300 mornariškimi vojaki in 300 mornarji v Tobari Bay, v bližini Guamavs. Ta oddelek naj bi šel potem 20 milj v notranjost dežele ter varoval neko ameriško kolonijo; kateri ogrožajo Yaqui Indijancu — Howard ima polnomoč oditi v deželo, ne da bi vprašal državni department trn dovoljenje. Situacija v Mehiki. Zavzetje Saltille. Carranza se mora na vsak način pogajati z Villo in Zapato. — Državni department hoče dokazov. WILS0N0V KANDIDAT. Villovi pristaši zatrjujejo, da je bila Carranzova armada prisiljena zapustiti Saltillo. Washington, 1). C., 16. junija. Državni department hoče na vsak način prisiliti Carranzo, »la bi se začel posvetovati z Villo in Zapa-tom. Skličejo naj konferenco in naj pri tej seji sklenejo. kaj naj se stori, da se bodo razmere v Mehiki /.boljšale. Carranza s tem nikakor ni zadovoljen, ker se zanese na moč svoje armade in je prepričan, da bo Villo prej ali slej lahko izgnal iz dežele. Združene države bodo Carranzo takoj pripoznale za vrhovnega šefa v Mehiki, kakor hitro bo dokazal, da mu je res mogoče napraviti inir in red. Predsednik Wilson je pa baje že izbral moža, katerega hoče postaviti na čelo republike. — Kdo je ta oseba, ni dosedaj še nikomur znano. Ve se samo to, da ne bo prišel v pošte v ne Carranza in ne Villa, še manj pa seveda Zapata. Eagle Pass, Tex.. 16. junija. — Tukajšnja Villova agencija zatrjuje. da so Villove čete pregnale iz Saltilla močno Carranzovo armado ter da se železniški promet med Negras in med Saltillom zopet vrši. Galveston, Tex.. 16. junija. — Zvezni transportni parnik "Bu-ford" je pripeljal iz Vera Cruza v tukajšnje pristanišče :$90 beguncev, med katerimi je bilo A-merikancev. Izpovedali so. «la vladajo v glavnem mestu strašne razmere. Vsak dan umre vsled pomanjkanja vee sto oseb Poročilo o "Nebraskanu" gotovo. Washington, D. C.. 16. junija. Državni department je dobil danes od ameriškega poslanika Page v Londonu popolno poročilo o slučaju ameriškega parnika '"Neb-raskan", ki je bil pretekli mesec poškodovan od neke mine ali tor peda pred irsko obal jo. Domnevati je. da podpira to poročilo teorijo, da je postal "Nebraskan" žrtev torpeda, katerega se je iz strelilo z nekega nemškega podmorskega čolna. Poročilo se ne o-pira le na izjavo onih, ki so se nahajali na krovu parnika, temveč tudi na rezutate preiskave, katero se je izvršilo, ko je bil parnik v Liverpoolu v suhem doku. Poročilo kakor tudi izvid državnega de-partmenta se bo objavilo v par dneh. Meteor padel v morje. Punta del Gada, 16. junija. — Izvanredno velik meteor je padel včeraj tukaj v bližini v morje. Blesk meteorja je bilo videti na milje daleč. Ko je padel meteor, je nastal ropot kot oni grmenja. Ko sc j-dotaknil morske gladine, se je razbil na tisoče koščkov. Nov načrt Angležev. London, Anglija. 16. junija. — Harold Tennant. prvi tajnik vojnega ministrstva, je rekel dmies popoldne v poslanski zbornici, da se pripravlja Anglija na vojno z zrakoplovi v velikanskem obsegu. Vlada je baje naročila velikanski aeroplan, sliČen ruskemu Sikor-skija. Število angleških aeroplanov se je tekom zadnjih mesecev podeseterilo. Ogenj v telefonski centrali. Vsled kratkega stika je izbruhnil včeraj v telefonski centrali v New Yorku ogenj, valed česar je bil telefonski promet za pol ure ustavljen. — Požarna hramba je hitro pogasila požar, elektriki so pa takoj zatem nadomestili poškodovane žice. — Škoda ni velika. ' Nova odredba. Izšla je odredba avstrijskega poljedelskega ministrstva, s katero se prepoveduje krmljenje z zelenim žitom. Konec velike stavke železničarjev v Chicap. Uslužbenci cestnih in nadcestnih železnic v Chicagn so se zopet vrnili na delo. RAZSODIŠČE. Župan Thompson je kot nepristranski tretji v posredovalni komisiji za stavko. Chicago, 111., 16. junija. — Stavka 14.000 uslužbencev cestnih in nadcestnih železnic v Chi-cagu je bila končana danes zjutraj ob 5. uri. Vse sporne točke se bo rešilo potom razsodišča. Z obratovanjem na cestnih železnicah se je takoj pričelo ter obvestilo uslužbence o rezultatu dogovora. Stavka, ki je za dva dni popolnoma onemogočela vsak promet, se je končala, ko so se delavci izjavili za predlog, da posluje župan Thompson kot tretji, nepristranski v posredovalni komisiji. Ostala dva člana bodo imenovale družbe in organizacije uslužbencev. — Železniške družbe so bile pripravljene po seji, ki je trajala celo noč. ugoditi v treh točkah : 1. Pomočnike, ki vozijo le enkrat zjutraj in enkrat zvečer, se bo odpravilo ter bo imel odslej vsak svojo stalno službo. 2. Na cestnih železnicah ne sine znašati delavni čas več kot devet ur. 3. Ne bo se vršila revizija platna dol. Neodločene so še sledeče točke: Plačilna lestvica, službena doba do najvišje plače, delavni čas na nadcestnih železnicah, odstranjenje čakanja med posameznimi turami na nadcestnih železnicah. Prva cestna kara je oU.šla iz remize krog 11. ure in sprejelo se jo je z velikim odobravanjem. Nadaljne kare so sledile vedno bolj pogosto. Stavka se je izvršila v popolnem redu in je to občinstvo splošno priznalo. I?eklo se je. da Ro iztočne detektivske in stavkolomske agenture že zbobnale skupaj par tisoč stavkolomov.. da pa RO dobile te agenture brzojavno obvestilo, naj ustavijo z nabiranjem. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko H0LANDIJE in SKANDINAVIJE. Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah, na Goriškem in ob obali Primorja, to je za TB3T, ISTBO in DALMACIJO ob obrežju. Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJE& in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, kar jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom aH znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima isi !ačatL Gene: K K « 6.....90 1*0.... 19.80 10.... 1.78 130..«, 21.45 16.... 2.60 140.... 23.10 20.... 3.40 160.... 24.76 26 ... 4.25 160.... 2fi 4(3 30 ... 6.05 170 ... 28.05 35 ... 5 90 ■ 180 ... 29.70 40 ... 6.70 190.... 31.35 45.... 7.55 200 ... S3.00 60.... 8.26 160... 41.26 » .. 9.10 300... 49.50 60 ... 9.90 350 . 67 75 65.... 10.75 400.... 66.00 70 ... 11.55 460.... 74.25 75 ... 12.40 600,... 82.5« 80 ... 13.20 600.... Dif 0C 86 ... 14.06 700.... 115.60 30.... 14.15 800________132.00 »08- 16. SO 900________148.60 110 18.15 1000________163.00 Ker m cene sedaj Jako spremi-njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš ogla*. TVRDKA FRANK 8AKSEB, 82 Cartlandt BL, *tw York, H. Y. pj Edini slovenski dnevnik flj T A "^L.T" A - M M ^^V M • A ffl'^^^'siove^^^^l I Zedinjenihjiržarah.:- I 1 ■ /% W IV /V fl I I I /I fi in the United Stafcs, t f Velj«z»v8«Mo... $3.00 f M ^ ™ ^ V.X M^ m. ^ iggned every day except ff I^M^O^r^ag;. | List slovenskih delavcev y Ameriki. ffl ■: Sundays «,d HoU^s:. ^ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Točk, N. Y., under the Act of Congroas of March 3, 1879, • TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND NO. 142. — STEV. 142. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 17, 1915. — ČETRTEK, 17. JUNIJA, 1915. VOLUME 1TYTTT, _ LETNIK T^rm, AVSTRIJCI IN NEMCI PRED GRODEKOM. RUSI KONCENTRIRAJO NOVO ARMADO. -o- ARMADA GENERALA MACKENSENA DOBRO NAPREDUJE. . NEMCI POROČAJO O VELIKIH USPEHIH. — VELIKI RUSKI KNEZ UMRL. — NA GALIPOLISU JE ZAVLADAL MIR. — ZAVEZNIKI SO BAJE IZKRCALI NEKAJ NOVIH ČET. — DEMONSTRACIJE V CARIGRADU. — TEVFIK PAŠA JE POSTAL VELIKI VEZIR. — TURČIJA SE BO ZAČELA POGAJATI Z ZAVEZNIKI. — DARDANELAM PRETI VELIKA NEVARNOST. ——^—m ZAHVALA. Ptxlpisana s*1 zahvaljujeva tvrd-ki Frank Sakser. ki je nama pomagala - • JJ obrij«*tt' in glavno je to, «iu so ne more- f| 1 Xaj,M,,j v ra,>' 80 njiarati. k<.t ^a vl- 3 S B^^^y^Jjll^E^g^cSg^ liki. Plain- s:imo $1.00 s |»»šttii- r ^ HKr^^^^^'^y no- ^ usnjati škatlji je jKtietr a pa- b Ij i&VJtiČipBB rata tudi sedem najfinejših klin, ki so * ^ izdelane iz najboljšega jekla. " 2 Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v re- - a glstriranein pisma. i H Naroča se pri: E z Alois Adamič & Co., 1 P. O. Box 1581, New York, N. Y. _riSlTK PO I I-l ~ST KO VAN I CENIK! R Slovenska Društva ^ po vseh Zjedinjenih državah imajo za k ^ geslo, da kadar treba naročiti ^ ^ k DOBRE IN ^ POCENI f ^ društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno Iv "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in ^fl privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj ^TU ^^ moderno opremljena izmed vseh slovenskih tislcaren v Ameriki. Pilite za cene vsake ^^^ k ^ tiskovine nam, predno se obrnete kam dra- ^ A ^^ ffam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše r^M m ^ tiskovine. K CLEVELANDSKA AMERIKA J2 PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ^Ll Fr 6119 ST. CLAIR AYE. Vf kj CLEVELAND, O. fA GLAS NARODA. 17. JTXIJA, 1915. NAPREDEK | BRO OKLYNSKIH SLOVENCEV. I V Greater Nt*w York;i je pri- j merama malo Slovencev in it* ti-i kar jih je. stanujejo skoraj vsi v j ! prijaznem i'rooklyiiu. Večinoma 1 I vs.* slovenske zabave se vršijo v (Iirooklynu. lirooklyn je že danes j jz?»irališr-e «rreaterne\vyorških Slo-; vein-« v. Napredek se opaža na J vseh j ►«.>] j ill. V kratkem času staj s«* ustanovili o kdaj; -tal Slovenski Dom. l>o stal edino-' !«• v lirooklymi. — Stara »tvar je! pa. da mora l»i;i v bližini Slovencev tudi dobra vinska kapljica. Xo, r<». bv«la liogu. v Brooklvnu ne manjka. Kdor ;t Mr. Mrak. moj-1 stra v svoji stroki in prostihia ima J značaj prave slovenske jjjostiln«*.j [{az«*n izvr-Td-'ma i»apr>-ša-J ueira vina je dobiti v novem j»o*l- j jetju tudi dobro pivo, m kar jej •rlavno. domačo kuhinjo. Nt-k.-i.j že mora biti. če jo ei-lo Anjrleži in ljudje drufrih narodnosti pohvalijo. Za ples je na ra/polairo v-Iika prenovljena dvorana, onemu pa. ki hoče malo pote«n"ti ?»voje ž:le in kite. je odprto moderno urejeno kegljišče. \"»,-ik, ki se poslovi od novih podjetnikov. poslovi s trdnim sklepom v -reu. da ju b<( prejkomojror-e zopet obiskal.— Kakor čuj<*mo. bo imelo pevsko društvo * * Slavec v soboto zvečer pri Mr;iku in Kueb-rju svoj družinski v t čer. Te prilike naj ni-kdo ne zamudi. k«-r se bo nudil vsakemu dv«»jen u/: »k: -tje. kakoi soe n "S!;i- vee ' in dobra postrežb«, kakor->iia je le pri .Mraku in Kmderju. Naloea \-ikeifa SloVeliea Hi!j bo podpirati il'>:ii.irji podjetja. Zakaj ?ii ne za-!iiž:il iloioaein. ki vam da /a i^ti d- Mar desetkrat b.Jj-- l»!a-•_r » kakor pa tujec? t'e se v dru-o/.irili držimo "Svoji k svojim", j. naša dolžno-t. da »•* •^a držimo tudi v t«-in o/.iru. 1'pati je. da s-* ho v > »bot » zvečer sestal velik del !»reaterne\vyorških Sh»-veucev pri Kuclerju in Mrak:«. (Adv.) NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bo-1 de obiskal duš zastopnik t' i I h i Mr. FRANE MEH kateri je opravičen jiobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik | Mr. ZVONKO JAK8HE, I ki je pooblaščen pobirati naroo-!nino in izdajati tozadevna potrdila. j Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., in okolici. UprmYniitvo "QUa Narod*"« je šla. Samo toliko je počakala, rosiIa.j "Vsi so smeli za srečo'', je za-{ vrnilo dekle jezno, "samo jaz naj bom obsojena v to groblje."' j "Sramota se pehati po svetu. ' Metka! Tukaj pa vabijo njive,' Metka — oče je umrl zaradi, njih!" ! "Jaz pa grem. ker nočem umreti v tem skalovju." Podala ji je roko in je šla. Šla je. in se je vrnila — edina. Toda vrnila se je osramočena in ponižana. In še rati gredo o lepem vremenu. Nežne, dolge in tenke sadike bodo u-vele na solneu in poginile v vetru. ,Pri presajenju izbiraj kratke in jkropke sadike. I Špargelj se ne sme gnojiti v pomladi s svežim gnojem iz hleva, sicer postane grenak in rjav; za gnojenje v pomladi je dobro vde-jlan kompost, poleti razredčena gnojnica. I Da se ne naredi skorja na posejani prsti, potresi gredo na redko s presejanim šotnim prahom iu zalij. Pod šotnim prahom kali seme rado in enakomerno. I - m 1 m 1 m - Obsojen danski pisatelj. i Iz Kodanja poročajo; Pisatelj | dr. Wieth Knudsen je TmI obtožen ker je objavil spis "Dansko med vojno", v katerem je obsojal dan-j ske obrambne odredbe, ki baje na-! sprotujejo nevtralnim dolžnostim I Danskega. Sodni dvor je prišel do prepričanja, da more spis povzročiti vmešavanje kake tuje države) j v danske državne zadeve, in je1 obsodil Knudsona v trimesečno ječo. Obenem je bil spis konfisciran j in je moral Knudsen plačati tudi, vse stroške. In je šla. Ko sta vse ogledala, , sta se hotela vrniti. A steza, ki se • je vila iz doline, je bila strma. S "Saj se nama ne mudi — od-počijeva si malo", je menil fant in ona je bila vesela. Sedla sta pod nizek hrastič in molčala. Nekaj tajnega ju je objelo, nekaj tako skrivnostnega kakor mrak, ki je polagoma začel ovijati okolico. j Kant se je pomaknil bliže k njej in jo je pogledal. Tudi ona se je ozrla vanj. "Nana, veš kaj, Nana?" Umaknila se je njegovemu pogledu. kajti začutila je nenadoma, da so njena lica vroča. Kakor v strahu je z levico zakrila prsi. "Nana, ali me imaš kaj rada?'7 Kot bi zakrivil velik greh, je izustil fant vprašanje. Njegova roka se je ovila njenega pasu in j oba sta molčala in drhtela kakor v svetišču. A v tistem nemem 'drhtenju je bila vsa izpoved in I vsa krasota one lepe pesmi, ki zveni v besedah: ljubim te! Nani je bilo. da bi zapela, za-■ pela in zaihtela 111 objela fanta, objela tesno, krog vratu. Kakor blisk ji je šlo po telesu, da so vztrepetavali razburjeni živci 111 ji je silila kri v glavo. Roka je zdrsnila raz prs in žuljavi prsti so pobožali fanta po licu. "Frane", je za šepet al a 01110-'tično. "Takrat se mi je smejala sreča", je vzdihnila starka, da so se za trenutek dvignile izsušene prsi. Za hip jo je bila obšla moč in tista radostna krepkost, ki je ni občutila že dolgo vrsto let. Ampak t<» je bila iskra v pepelu, za-žarelo je m ugasnilo. In vsa onemogla og mi odpusti, da Sem mislila na te stvari zdaj. ko sem ze z eno nogo v grobu!" Oči so zastrmele v daljo, »drevenele roke so se sklenile kakor same od sebe in srce je hotelo moliti. Vzdrlitelo. je nekaj vzdihov, toda žalost jih j«* pregnala in zamorila. Minulost je hotela živeti še enkrat in vrnila se je v vsej pestrosti in grenkobi- "Kaj hi mislila na to", s«* je zavrnila Nana, ko s«- je spomnila na svojo poroko in 11a tiste kratko Štete dni veselja. Fant gospodar, dekle gospodinja — in oba neločljivo združena! CV je bila trudna, je šla k njemu. Samo pogledala ga je. samo besedo »pregovorila ž njim. pa je izginila trud 11 ost, kakor mrka misel j«* prešla. Trnje ni bilo več trnje in pesek je bil rodovitna prst. T<» vse je bilo kakor miloščina iz neba. Obilna je bila in bogata, vendar je je bilo premalo. Kakor eez noč se je poostrilo trnje '111 pesek s«' j«- pomnožil. Na lica so legle gube. v srce otopelost. I11 veseli dnevi so bili sejani bolj redko, kot veliki prazniki v letu. Vendar je bila v vsem trpljenju sreča; kajti Nana »e je s ponosom 111 zadovoljstvom ozirala na svoje otroke. Krepki in zdravi so letali krog nje. Nagi so bili, umazani in raz-mršeni, vendar tako ljubki, da bi dala življenje zanje, za vsakega posebej bi šla v smrt. Rastli so od dne do dne, vsi čvrsti in zdravi. Ko je začel hoditi deveti, je postal Frane zamišljen. Kakor megla je lazil po svojem malem posestvu in venomer je žarelo v njegovih očeh. Tik njegovega sveta je bilo nekaj njih — morda edine v vsej fari, ki so po pravici no-, sile to ime. In ko je Frane gledal svojo številno družino, je premislil in se je odločil. Predrzen je bil sklep, ali sklenila ga je ljubezen očetova. "Vidiš, Nana, grem, da kaj P™"j služim. Potem kupim tiste njive, saj veš, tiste Balantove, ki meje 11a naše. Se deveti rod mi bo hva-' ležen za to." • Tako je bilo. Sel je oče, ž njim sin. Oče se je vrnil in kupil njive. | In ko je bila njegova želja izpolnjena, se je umaknil sinovom v 'grob. Zvonovi so zvonili, Nana je ihtela in otroci so stali ob grobu. I Samo osem jih je bilo — najsta-J I rejši se ni vrnil. V njihovih očeh Iso žarele sanje skozi solze. Silne. so morale biti tiste sanje, zakaj j .vse po vrsti so jih omamile. Četudi so bili močni in krepki — uklonili so se in šli drug za dru- ■ 1 gim. Nana je prosila, rotila — j otroci je niso culi, niso videli nje-(nih solz, ne njenih upalih prs. In I njive so žalovale same, zapuščene; t o&et in plevel se je košatil po .lijih- j j Ko se je začel odpravljati poslednji otrok, Nanina ljubljenka [ Meta, je Nana »bolela. Ležala je na postelji kakor mrtva. Ali Meta je pridružila Turčija Avstriji iu j Nemčiji. Usoda umirajočega oto-'; manskega cesarstva je že za peča-' tena. j Govorice o miru se vsled tega dotikajo le površine stvari, so izraz nezadovoljnosti z velikanskimi žrtvami, a ne oni trdnega sklepa. da s«* hoče končati s temi žrtvami. Vojne ne more biti konec prej, dokler ni ena stranka popolnoma izčrpana. Svet ne mara. da bi se sklenilo mir. ne da bi se k;ij doseglo. Pismo iz starega kraja. Veliko polje, 15. maja 1915. Dragi brat! Predno nadaljujem, te srčno pozdravljamo jaz, Ana, Ivana iu oče. Prejeli smo poslani denar; ti j zahtevaš, naj vložimo 1000 kron v hranilnico, pa kakor se sliši, bo-j demo morali v 14 dneh zapustiti svoja domovja ter se umakniti vojnemu molohu. Oče ti svetuje, tla je bolje malo počakati, da se bode videlo, kam iu kako se obrne. Srečen si. da si tam v Ameriki, če ne, bi moral tukaj 7. nami vred trpeti. Tukaj stane 1 kilogram bele moke 4 K. turščne 1 K 20 v; več nego 2 kilograma .se je tudi ne dobi. In tako ne moremo peči kruha. Sestra Frančiška že 7 mesecev " ne ve nič za svojega moža ter je jako žalostna. t ( Sedaj bode nabor za letnike od 17. do 52. leta. Na Primorskem je že bil in so prav vse pobrali; tukaj bode ravno tako. .laz ne vein, kdo bode delal, ker že sedaj fto-benega ni. t Tukaj se ne more dobiti nikjer j kruha. Sla sem pretečem teden v Trst, pa kljub temu. da znam . dobro italijansko, nisem mogla . kupiti niti za 2 krajcerja kruha. Cehov Jože, Pulin, Marko Gre-i žarjev in Krnov so šli ravno danes notri. Sedaj pa bode drugi nabor za vse. Vse ImhIo pobrali in pokončali, težko, da se bodeino št? t videli. Tukaj je vse zbegano, ža-j bkKtno in lačno, in še hujše se kaže, kajti če prav ostanemo, ne bo imel kdo delali, j Ko bi ti videl, kakšne šance delajo eez eele Rovte in notri do Pole! Ko bi videl, kaj je na Žing.-rr-L ei in na Xauosu. To so strašne reči! t Od Ferdinanda ti ne moreni po-slat i naslova, ker 011 je sedaj na 1 pati na fronto. Kadar se ustanovi, t ti pošlje svoj naslov. Bratranec Ivan iz Potoč je ujet I na Kuskein. Še enkrat te pozdravljamo vsi skupaj, morda zadnjikrat ! t Ana, Ivana in oče. k Slovo. i Spisal Ivan Albreht. Počasi je šla čez polje, čez tisto otožno kraško polje, ki je posejano in vsepovsod ograjeno s ka- ■ menjem. Vodene oči so se ozirale ■ zdaj sem, zdaj tja in njena prstena lica je podplulo nekaj medlo rdečega. Za hip jo je pozdravila l mladost, tista sveža lepota in moč, ki ji je bila nekoč neločljiva dru-1 žica. Tista lepota — Bog ve, kdaj 1 in kako se ji je izneverila! Kakor 1 roža v ognju je bila — ali ogenj 1 je ugasnil in roža je razpadla v prah. Ako je ne vidi več — še 1 slutiti je ne more. Samo spomini ; jo še poznajo in jo zro z ljubez-1 nijo in s hrepenenjem. Z ljubez- ■ nijo jo kličejo iz groba — toda ! ■ mladost spi v rakvi žuljev in noben klic je ne vzdrami. 1 "Tam-le je bilo, tam pod tistim • hrastičem", je zagodmjala starka, ko je zagledala pred seboj o- ' 1 kroglasto dolino, kjer se je med ■ nizkim grmičevjem in brinjem ■ skrivala njiva. Tam je bilo — so nadaljevale njene misli — takrat, ko je bila' ■ še mlada. Na večer se je vračala • z dela in ž njo je šel fant, kot ■ noč so bile črne njegove oči. In j ko sta prišla do te doline, se je : • ustavil. T "Grem pogledat, če bo oves - kmalu dozorel", je dejal. "Veš, > • tu je na»e", je dostavil z zanosom. Ona ga je pogledala. Kada bi - mu rekla, da gre ž njiin, pa si ni' 1 upala. "Rekel bi lahko, da mu j ponujam", se je spomnila še o; pravem času in je molčala. Fant . pa je slišal besede v tistem mol-1 čanju in njegova krepka roka je 1 prijela njeno. I; "Pojdi še z menoj, Nana!" '] "GLAS NARODA" CSIoraic Daily.) Cmoed um published by tka Hlovcmc Publishing Co. (* corporation.) rSANK SAKPKR. President. m LOUIS BENED1K, Treasurer. » Flare of Kusinesa of the corporation »od Addresses of above officers : Kl Cortland t Street, Borough of Man-buttan. New York City. N. Y. Zm eelo leto Telja Mat xs Ameriko in Can ado........................$3.00 • pol leta.......................1.60 " leto za mesto New York........4.00 pol leta xa mesto New York ... 2.00 ** Kvrupo ca vse leto...........4-50 M " "pol leta.............2.55 " " * četrt leta............ 170 "GLAS NARODA" izhaja vsak dati izvzemdi nedelj in praznikov. ^ -GLAS NARODA" i "V oice of the People*') Issued every day except Sundays aod Holidays. 7 S;ib*oriptioa yearly $3.00. v_ Ad*«rtiamMnl on uwiunt |>opi«i bres podpisa in osobbosti ae ne priobfujejo. —— [War uaj ae blagovoli poftiljati ~po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi pi-cjinj« WrallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisotn in poiiljatvam naredite ta Bas lov: -GLAS NARODA-^ 12 C ortlap.lt St., New York City. Telefon 4*87.Cortland t TUBLVXSHKi Govorice o miru. l.jt/j»- napraviti vojno kot pa yo]n»t skleniti mir. Narod komaj Kpu/na, v kakšne srtro»ke se vrie, r i' pre v vojno. Gnan od navdu-m nja in strasti le redkokedaj premisli, kako večji bodo otročki, i/gubi vojno ter mora prositi V. >ti, da *u> je pričelo t mirovnimi jMijrajanji, bodo vedno krožile. Miru pa ne bo, dokler ne bo ciiit hkupina vojskujočih bolj v >kH»« h K'ed** koneauja vojne, kot pa L'letJ^ jM»sebnili pobojev, Vfcpr » k it t • rib naj bi s*i aklenilo 1'ovralek polkovnika IIou.se, linjh<»lj intimnega prijatelja ;.r« k imel preje v Berlinu l»oLMvor z državnim kanetJarjem It. tliruaun-lIoUwetcom in mini-Klri.su Jaguvom. je pred detietimi du< 1 povzroeil isto govorico. K« klo se je, da je ugotovil UiUier-jn«-i*ti-r, da bo zahtevala Nemeija )>o\ r;i< »lo lij'-nih u>n"^bljenih ko-1.iiilj, izvzeuuii Kiaut'-au, nadalje novo nemško uplivno sfero v severni Afriki in zopetno ustanovi-ti-.v j»oljakeya kraljestva, lzpraz-jiila bi Belgijo ter dala Franiji ki^s Alcaeije in l^orenske, vendar pa n'1 lii ji moralo dovoliti aneksi-jo Liiksembunške. Te zali t eve bi bile bolj zmerne ltot katerekoli, katero so se pri-j»i>.ivali Xetoeiji do zadnjega časa. ob istem easu, ko se je te stvari obelodanilo tukaj v Ameriki, jo bavarski kralj eestital Kvojim ptxlanikom, da bo dala sedanja vojna južni Nemčiji boljši dostop do morja, dostop, ki mora naravno iti preko Ilolandske ali Belgije. ^ j, Dosedanja vojna ni bila nie drugega kot premikanje različnih armad r. enega prostora na drugega. Mirovne določbe, katere bi sprejelo sedaj, bi ne rešile no-benega izmed vprašanj, ki so po-♦■fpešile sovražnosti ter bi ne zagotovile Kvropi trajen in resničen mir. Dokler ne bo ena izmed voj-h kuj oči h se strank zmagala ter v hI a nu ustvariti v Evropi novo ravnotežje, bo Evropa v*>dno oborožen tabor ter se bo večino na- ; rodne eneržije porabilo za priprave za nove morije. Val dogodki tirajo sedaj k od- , ločitvi. Krog konflikta se veča. Italija se je pridružila zaveznikom, ker ji njeni interesi niso več dopuščali, da bi ostala neaktivna. ; ruga bomba je zadela dvonadstropno poslopje in j<* prebila «>«i strehe do kleti. Pri tem je bil ubit »levetleten otrok. hiši je izbruhnil ogenj, ki se je hitro širil. Mater, ki je hitela o-troku na pomoč, je podirajoča se hiša pokopala pod seboj. Tretja bomba je raztrgala dva vprežeua konja in 6 vojakov, ki so šli ravno mimo. Četrta bomba je poškodovala fort Vert Galant. Ostale bombe niso povzročile nobene ško-, naj se izračuna letošnji žitni pridelek. Doslej se navadno statistični računi o žitnem pridelku šele na spomlad tloženejo in prijavijo. To j«' vse prepozno! D«*j-stvo je, da bi ne bili sedaj v toli-ki stiski zaradi kruha, ko bi bili pravočasno, takoj po izbruhu vojne in že jeseni začeli računati, koliko smo pridelali, koliko potrebujem«) za prehrano armade, koliko nam preostaja za prebivalstvo. Tako pa se je šele februarja začelo nekaj misliti, med tem je šlo mnog žita izven države, živelo se je jeseni in pozimi prepotratno iu zato sedaj primanjkuje. Seveda je vsa letina v božjih rokah, a če nam Bog tla dobro žitno letino — doslej obeča ozimni na in jaro žito kaj dobro — bomo v eeli državi Avstriji in Ogrski pridelali toliko žita, da nam ga bo sicer nekaj primanjkovalo, a s takojšnjo vačnost-jo, previdnostjo in vsestransko skrbjo, da se pritegnejo za kruh najboljši surogati (fižol, koruza, ajda itd.), bomo zmogli sovražnika, ki bi nas rad izstradal. Izstra-danja pa nam se ni bati, ker eelo v srednji, slabejši letini smo pridelali v Avstro-Ogrski: 66 in pol milijona meterskih sto tov pšenice; 40 in pol milijona meterskih sto-tov rži; 32 in ena tretjina milijona meterskih stotov ječmena; 42 in ena četrtina milijona meterskih stotov ovsa; 56 m tri četrtine milijona me-terskh stotov koruze. Da pa bo delo možno, treba, da uporabi avstrijska vlada ves svoj upliv in izposluje. da tudi ogrska vlada takoj vse odredi, da se žetvena statistika o pridelkih žita tudi na Ogrskem naglo dožene. Na podlagi tako nabranega proraču na bo moral vojno-žitni obratni u-rad takoj iti na delo, da osigura žito za prehrano. Drugi moj predlog je meril na to, da se vse one dežele, od katerih se itak ve, da so v pridelku žita pasivne, takoj izvzamejo iz skupnega proračuna in za nje "a priori" takoj misli, kako jim pri-manjgujoče žito zagotoviti. Med te dežele spada Kranjska, katero katero imam zastopati, kakor tudi večina kraških, primorskih in planinskih dežel. Drugi člani so nasvetovali, da naj se že sedaj izreče monopol države, ki naj zaseže vso žitno letino v vsej državi, osobito rž. Poslanec dr. Renner je zahteval tako odredbo, da bo za žito veljala cena, kakršna je bila lansko leto pred izbruhom vojne. Da se je taki zahtevi odločno ugovarjalo, je umevno, saj ne vemo, kakšna bo letina, in cene se izravnajo na svetovnem trgu. Končno se je izvolil odbor 28 članov, ki ima po želji ministra in predsedstva tega zavoda vse potrebno pripraviti, da st osigura prihodnji žitni pridelek za prehrano jlndstva. Odbor se je konstituiral in si izvolil za predsednika poslanca Povšeta, za podpredsednika pa eksceenco bivšega ministra dr. Schreinerja in predsednika češkega deželnega kulturnega neskončnost naselila v gradu sa-, mem. Globoko doli pod balustrado se zibljejo aloje v lahni stoji; voda priteka do temeljev zidovja. se na njih odbija, sem in tje, v večni enoličnosti. V jasnih, prozornih vo-dah vidiš, kako bajni veter vrhove aloj — potopljen gozd — stresa v ubranem gibanju, ki je lastno smrti in spominom. Na donečem parketu prostorov, ki smo jih za hip vzbudili v življenje, imajo naši koraki podoben ritem, moji lastni. nežni koraki dragega bitja ob moji strani, pa tudi k«>raki starega kastelana pred nama. Kakor da bi morje tam zunaj njegovega hrepenenja po svetu ne moglo nasititi, si je dal nadvoj-voda. preden je postal inehikanski cesar, sobe, v katerih bi naj v Mi-ramaru bival, pregraditi v ladij-sk«» prostore. Videti je posnetke spalm« kabine in častniške obed-ni«-e. kakor sta bili na overt i "No-vara", njegovi ladji za potovanje okrog sveta. Na nekem mestu je strop okroglo stekleno dno akvarija. Lahko si mislimo. kak«> j«* tod hodil mož, ki ga je bila sama fantazija, mož. zaznamovan od u-sode. brez miru. poln kopraenja. z v srce uklesauim rekom: Navi-gare necesse! Slik" po stenah nam kažejo njegov začudeni, prisluškujoči obraz z valovito plavo brado in prozornimi očmi — obraz iz morske mitologije. obraz bitja, ki je zgrešilo svoj življenjski element, ki s«» ga njegove zvezde pre-varile, ki mu je ziokohua sreča prisodila prokletstvo, da mora bloditi in tavati okrog, iskati, zasledovati, sc radovedno povpraševati, kam pravzaprav spada, vse življenje pričakovati od zunaj glasu in odgovora, ki mu ga notranjost noče dati. Slika Manetova, ki kaže ustre-litev, sc nam zdi kakor dovtip, če jo primerjamo s pošteno in suhoparno. a s tolikim spoštovanjem zamišljeno stensko sliko neznanega umetnika, ki je ovekovečil prizor, ko stoji mehikansko odposlanstvo grajskega stolpa pred možem usode. Stari gradnik nam odpira vrata. odgrinja zavese ter razlaga s tihim glasom, kaj je s tem prostorom, kaj z bližnjim, kdo je tukaj stanoval, kdo je tam naslikan; šestdeset let zgodovine, šestdeset nesreče, gorja, žalosti do vrha napolnjenih, prekipevajočih let človeške skupnosti, nad katero vidno plava krona, je v teh prostorih zaprtih. Kakor pravljica o prikaznih se vse to euje, in glas starca, ki je vse te pokojnike poznal, je tiho-ten, kakor je lasten ljudem, ki bivajo v zapuščenih hišah, v katerih straši. Tod hodi prikazen Mak-similijanova, potem Charlottina; o-na še živi življenje sence, bridkej še nego šestdesetkratna smrt; tukaj je spal Rudolf, tam je imel svojo delavnico, in če ti je notranjost popolnoma zbrana, moreš o-paziti med drevjem, kako mimo cvetja, morja in skal brez miru gor in dol plavajo dekliško nežne, mile sence Elizabetine. V pestri, zračni, s svilo obloženi sobi s kitajskimi pagadami in metuljčki pa so še do nedavna imeli svojo igralnico otroci Frana Ferdinan-da in njegove soproge Sofije, ki so jo smatrali za neenakoroduo — še po njeni enakorodni smrti. Z morja nas spremljajo dolgi žarki zahajajočega solnca iz sobe v sobo, pogledajo z nami vre«l v prostre, ki jih stari gradnik za hip odreši iz temine, da jih že prihodnji trenotek za našimi koraki zopet pahne v isto temo. In to je prav, da se bitja iz pravljic in resničnosti druga drugih ne motijo. Le sanje in žalost se ti kakor težki ogrinjali ovijata okrog ram in ti bolj tiščita grlo, čim več imaš od dvorane do dvorane dalje nositi. Le ena živa reč ostane, ko smo vse to prehodili. Na pragu prostora. ki imamo vanj stopiti, ob vratih sobe, ki se je za nami odprla, postopimo in poslušamo. Kakor brezdišno utripanje srca se čuje tu in tam v zaklepjenih, zaterone-lih dvoranah in sobah tiktakanje ur. Ponekod gredo ure z jasnim, naglim, drugod zopet s sonornim, mračnm glasom. Jutro za jutrom obhodi stari kastelar ves grad, da navije ure v tej bajki, ki je pozabila na prostor in čas. Tudi alge na dnu morja se prigibljejo, kakor da bi jih gonilo kolesje ure, a to je ura. ki kaže plimo in oseko, polnoč in poldan, resničnejša kakor čas gori v zakletem gradu. Krog grada se širijo gozdiči la-vorike, jasmina, južnega listnatega drevja, čez ograjo vrtne galerije pa vise težki, lilabarvni grozdi cvetoče glieinije globoko dol do naših kvišku stegnjenih prstov. Kmalu bo tudi njih doba minila. Čez milijone majhnih, odpadlih | cvetni', čašic koraka težki čreveljj samotne hrvatske straže in nje- j gov dobri, topi obraz se okrene z velikim, skoro prestrašenim pogled« »m kvišku, če se na koncu drevoreda kdo prikaže. Vojak v sivi uniformi pričakuje menjave. P zaupnikov v posvet predsedstvu. Te dni je predsednik sklieal pr- vo ustanovno zborovanje, katero je minister za notranje za«leve pozdravil in razvil razloge, ki so fra napotili k ustanovitvi tega zavoda ; želi, da vsi imenovani zaupniki posvetijo vso skrb, da se velika naloga preskrbe ljudstva s potrebnim kruhom in žitom «lose-že in v prid ljudstvu izvrši. Nato je predsednik podal obširno poročilo o dosedanjem delovanju predsedstva v svrho pridobitve potrebnega žita. Za nakup žita je imenoval posebne komisijonarje, katerim je poveril nakupovanje, potem pa tudi razpeeavanje žita. Po posebni želji kmetijskega ministrstva je v prvi vrsti za nakupovanje žita izvolil gospodarske zadruge, ter je doslej 133 gospodarskih zadrug, katere so radevolje prevzele ta posel ter je s tem odvzeta možnost, da bi mogli trgovci nase pritegniti to kupčijo. Od gospodarskih zadrug je pa gotovo, da bodo to dobavljanje vršile v korist kmetovalcev in konzumen-tov z najnižjo odškodnino za tru«l in stroške posredovanja. Uredilo se je, da imajo pri slehernem nakupovanju pravico intervencije, za katero jim gre ena četrtina odstotka izkupila kot odškodnina za poslovanje. V krajih, kjer je glasom rekviriranja, popisovanja več žita, kakor ga dotični potrebujejo za svoj dom, za svojce in uslužbence ter za seme in za prehrano živine, se mora odvzeto žito takoj plačati po maksimalni določeni ceni. Če bi pa kak posestnik hotel vse žito odprodati, ima pravico do posebnih nakaznic za moko, katera se mu mora dati po znižani ceni. Tako nakupljeno žito se je oddalo večinoma velikim mlinom v zmletev. Ker so pa iz vseh krajev prihajala zahteve, da naj se nabavljeno žito prepusti v mletev tudi malim kmetskim mlinom, se je potrebno odredilo, da se bo tudi tem, ako morejo zadostiti predpisom za polno izinletev žita, od kazal primeren del žita v mletev. O-sobito pri koruzi priznava osrednje vodstvo, da je naboljše, da se žito dobavlja na kraj lokalnega konzuma ter tam zmelje, ker koruzna moka se kaj naglo pokvari osobito v vročini. Deželne vlade so s popisovanjem žitnih zalog in moke izračunale, v koliko zamo-re deželi popisano, oziroma potem rekvirirano kupljeno žito zadostiti za lastno prehrano prebivalstva v deželi. Dežela je porazdeljena v okraje, v katerih imajo nekateri dovolj žitne zaloge, drugi ne; tako tudi glede občin. Zato pa se mora centralni vojno-žitni urad pri porazdeljevanju ravnati po od-ločilih posameznih deželnih vlad. Te deželne organizacije se morajo, tako je odredilo ministrstvo, osnovati po vseh deželah. Prav velike težkoče in neprili-ke so se pokazale v onih deželah in pokrajinah, v katerih je izravnati razne vrste žita, tako na primer pšenico, rž, koruzo. Za potom rekviriranja odvzeto knpljeno pšenici ali rž je težko toliko ceno dovoliti, da bi bila ista v soglasju s ceno za koruzo, katera se je morala na Ogrskem precej drago pla čati. Skrb predsedstva gre na to da se cena za odstopljeno boljše ži jektil, in v to past sc pogrezneš do pasu. Čeprav nimamo nahrbtnikov in ne nosimo pušk, ki bi nam težile rame, vendar se le s težavo rešimo iz tega prepada. Naenkrat je pred nami nekaj zabobnelo. in blato se razbrizga na vse strani. Bil je velikausk projekti!. ki se je kakih dvajset metrov pred nami razpočil. Blato nas pahne na tla, obenem pa zagrne tudi projektil ter mu omili smrt«i-nosno silo. Tik mimo nas se priplazijo sence. To so ranjenci, ki gredo dol in moštvo, ki nosi na vrh jest vin iu streliva. Vsi gredo tiho mimo nas. V tej kloaki je tudi korakanje z«*lo naporno. Pritisk zraka, ki ga je povzročil projektil. nas vrže na tla. sredi v blato. Vstanemo, a se spodrsnemo vnovič. Koncem koncev smo v pre-kopih. v zavetju. To je posebna vrsta prekopov. Opolzka, blatna, pot; gosta r«'ka. ki se počasi pomika odzgor pniti dolini. Vsi se pogrezamo v brozgi in dobro s»» moramo držati na n«>gah. da nas tok ne prevrne. In vendar s«) tukaj vojaki, ki morajo ostati na tem mestu cele dneve in noči. Bla-t«) jim je napravilo uniforme, ki bi lahko. kal- se tiče. tekmovale s kakršnosihodi konkurenco. — Zemlja jih j<« odela, zemlja jim jo pokrila glave iu jim napravila krinke ua obrazih. Hlače, suknja, lira. lasje, orožje. — vse je ople-skatio z zemljo. Vsaka ščetina v l»ra«li ali brkih je obdana s skorjo zemlje. Samo puška je zavarovana za silo s kakšno cunjo. Ruske železnice proti Galiciji. " Wiedenski Ktirjer Polski" piše: Nagel prevoz čet je že polovica zmage in kdor je pazljivo zasledoval potek vojnih operacij v Galiciji, je slišal, da so ruski vojaki iz Petrogra«la bili v treh dneh v Galiciji. Rusija je milijarde francoskih posojil porabila za železnice, tla hi leta 1917 mogla popolnoma uničiti Nemčijo in Avstrijo. Pomen železnic kaže naj-bolj dejstvo, da je nemško vojno poveljstvo v Kolinu v 19 dneh poslalo na mejo 26,000 vlakov, ki so prevozili čez 2 milijona vojakov. To je bilo mogoče le zato. ker ima Nemčija 63.000 km železniškega omrežja, šestkrat večja Rusija ga ima 57,000 km. Avstrija 46,000. D« •žava. ki na kopnem nima dovolj železnic, ne more odpraviti svojih ranjencev in ujetnikov, ravno tak one more poskrbeti za zadostno nadomestilo v četah, stre-Ijiva in živilih. Armada 1 milijona mož in 25,000 konj rabi na dan 250.000 kg provianta, za kar je treba 9 transportnih vlakov. Če se hoče zagotoviti preskrbo z živili in strel ji vom, je treba osvojiti obmejne postaje na železnicah, ki vežejo obe vojn joče državi. V tem ozira je zanimivo pogledati na obmejne postaje med Avstrijo in Rusijo. Za zopetno osvojitev Galicije bo skoro odločilno, da se na celi dolgi meji nahajajo samo štiri obmejne postaje: Gra-nica (severno o«l Krakova), Bro-dy in Podvoloezvska (vzhodno od Lvova) in Novosieliza (južno-vzhodno od Črnovie). Vzrok za to malo število niso samo politične gospodarske razmere, ampak tudi širokotirni ruski železniški sistem. Normalna širina železnic znaša 1.32 m, pri ruskih 1.52 m. E«lino rusko normalnotirno železnico _ varšavsko-dunajska — imajo že zavezniki v posesti; T wan goro« Is k o so Nemci do Miechowa brez težave pregradili v normalnotirno. Neprimerno t«»žje pa je, da bi Rusi mogli pregra«liti gališke železnice na svojo širino, kajti za to bi rabili nove prage in poleg tega imajo samo dve primerni obmejni postaji : Brody in Podvoloczysko Matematičen račun o sklepu mini. V Zagrebu se je oglasil vedež, ki preračunava sklep miru sedanje vojne takole: Velika vojna proti Napoleonu je začela 1. 1813 in končala 1814. Ti dve številki skupaj 1813 -f 1814 = 3627. Razdeljeno v dve številki da 36 in 27. Sedaj seštejmo številke 3 + 6 = 9 in 2 + 7 = 9; rezultat je 9 in 9. Mir je bil podpisan v resnici 9. septembra. — Vojna francosko-nemška je pričela 1870 in končala 1871. Seštejmo 1870 + 1871 = 3714. Števili 37 in 14. Seštejmo 3 -h 7 = 10 in 1 + 4 = 5. Mir je bil v resnici podpisan 10. maja. — Sedanja vojna je začela 1914 in najbrže ne bo trajala čez 1915. Seštejmo 1914 -f 1915 = 3829. 3 H- 8 = 11 in 2 + 9 = 11. Potemtakem bi bil podpisan mir po sedanji vojni dne 11. novembra 1915. Ako pa bi se vojna vendar zavlekla v leto 1915, ima biti mir podpisan 11. marca. Za vsebino oglasov al odrovom bo m arodaiitvo m anzsvwitvj* j sveta dr. Ad. Prokupeka. Temni odbora bo vlada dala ves potrebni imaterijal in študij in upati je, da' se bo vsaj za bodočo jesen in zimo' ; boljše, ker pravočasno, vse potrebno poskrbelo za prehrano Ijud-stva z nepredragim žitom. Fr. S. Povše. m Za Sueški prekop. Sueški prekop, ki ga je zamislil in započel Avstrijec Negrelli. p<> njegovi smrti pa dovršil Francoz Lesseps, je v sedanji vojni precejšnja ovira turškim četam. Prekop je dolg lti0 km, v širjavi meri od 75 do 95 metrov, globok je pa «1«>-brih 9 m. Okolica je večinoma puščobna ; peščene mulje segajo tesno do obrežja tako. da morajo biti leto iu dan bagri ua delu, ki čistijo dno peščenih zasipov. Tik ob zahodnnjem bregu se vije železniška proga, ki j«» po stranski progi zvezana s Kairo. Ta železnica je za obrambo kanala zelo velike važnosti. Sueški prekop je po neki mednarodni pogodbi nevtralen; kljub temu so ga Angleži ob izbruhu sedanje vojne začasno zaprli ter tudi — v nasprotju z mednarodnim pravom — vojaška utrdili. Vsled tega je p«>stal močna ovira, ki brani, da bi turške čete proilirah* v Egipet. Pa tudi sicer ima turška armada silite težav«*, ker so prometna sredstva in pota do prekopa zelo pomanjkljiva in nezadost-na. Sinajski polotok je večinoma neplodna in nenaseljena puščava brez potov in cesta. Tuintam je najti kako stezo za karavane, a jih poznajo večinoma 1«' domači Arabci. Domačini so Turkom naklonjeni. kar je seveda premikanju turških čet le ua korist. Zaenkrat so v tem ozemlju samo bolj pičle predstraže, ker je vsled prometnih «>vir treba skrajne o-preznosti in previdnosti. Brez dvoma se bodo na vzhodnem bregn prekopa razvili hudi boji z angleškimi lad i jami. Ker se pesek ob bregovih rad posiplje, se bo turškim četam posrečilo, tla bodo pre-i kop deloma zasuli ter preprečili ladijam prosto pomikanje. Ako -ie to doseže, bo mogoče kanal premostiti ter razrušiti železnico, ki dovaža Angležem municijo in hrano. Moči. ki so tačasno Angležem na razpolago, so preslabe, da bi inogle prekop povsod uspešno braniti. Že dohod turškega vojaštva Jo prekopa utegne moralno vpiva-ti na egiptovsko prebivalstvo, kar bi lahko povzročilo za hrbtom angleških bramboveev vstaje in pobu ne. V tem slučaju bi turškim četam. *e bi jih bilo dovolj, ne bilo težko priti na zahodno obrežje, kar se pa seveda še ne bo tako hitro zgodilo. ker je treba za ta pohod še veliko nujnih priprav. Turki morajo šele graditi ceste in železnice, za to je pa treba časa in potrpljenja. Razne zanimivosti. Škoda v industriji na Poljskem. Czas prinaša po varšavskih listih podrobnosti o škodi na Poljskem. Kakor se poroča se ceni ško-la, ki jo je vojna povzročila v kmečkem gospodarstvu, na 487 milijonov rabljev. Kar se tiče industrije, se ceni škoda podrtih tovarniških poslopij na več nego 15 milijonov rubljev. Blaga je bilo uničenega za 27 milijonov rabljev. Skupna škoda v industriji na Poljskem znaša tedaj nad 90 milijonov rubljev. Ogromne izgube je prizadejala vojna tudi trgovini in industrijelni izdeljavi na Poljskem ter se ceni že dosedanja škoda na milijardo rabljev. Že do 1. januarja 1915 se je računalo, da je bilo izgubljenih 209 milijonov rubljev in od tedaj je doseglo izdelovanje komaj deset odstotkov navadne višine. Trgovinski promet se jc zmanjšal za 48 milijonov rubljev. Škoda na nepremičninah v opustošenih mestih in manjših trgih, in sicer samo na občinskem premoženju znaša 43 milijonov rubljev. V prekopih. Častnik generalnega štaba, ki je ob zadnjih spopadih obiskal ponoči postojanko Eparges. opisuje prav slikovito, kako se je povzpel na višino. Odpravil sem se — piše častnik o polnoči, ko so bile vse luči ugašnjene; neizprosno je lil dež kakor iz škafov. Na stezi, ki se vzpenja na Eparges, ti dosega blato kolena. Vsak korak naprej je združen z borbo proti brozgi. Včasih se odpre pred nogami nenadno globoka jama, ki je nismo opazili Izkopal jo je pro- . Dardanele. Ob zalivu !Sari Siglar je širina ceste sieer 4 km, a takoj sledi najožji del Dardanel med starima gradovoma Kilitl Bahr (ključ morja) na evropski in pa Sulta-nije ali Iiogas ili>ar na azijski strani. Širina je samo še 13."»0 m. Ta dva gradova imenujejo tudi Rumeli (evropski) in pa Aua-doli 'azijski) llisar (grad); sezidal ju je že Mohamed 11. leta 14G2. Stara sta torej, a m«Mlerni-zirana in ojačena z novimi utrdbami. Zadaj za Sultanije je glavni kraj Čanak Kaiesi, grad Ion-cev; iu po tem mestu se ožina imenuje: ožina Canak. Šteje pri-bli/no 13 tisoč prebivalcev. Nekatere baterije na azijski strani: Uauiidije MMJ m južno od Čana-ka. zraven Sultanije je pa Parke Ta hi asi in Omeni Tabiasi. Tudi evropski breg je dobro utrjen, poleg Kilid Bahra j«« moderni fort istega imena, potem mali fort Jeni Medžidije in veliki fort N'amazije itd. I'trjene so tudi višine /a forti. Leta 1912 so%imeli \si forti t«)pove s kalibrom 21 do 35 cm. Dardanele se za Kilid Bahrom razširijo najprvo na 4 km. po sedmih kilometrih pa zopet zožijo na 2.2 km. V tem delu vidimo fort za fortotu, baterijo za baterijo, skupno 13 utrdb (že pred hal k ansko vojno, za sedaj seve-flaj ne vemo t. Nekatere utrdbe na evropski strani: fort Deger-meii ituruh, fort Čani Burim, baterija .Mai7 m — do zaliva Saros ali Kseros. Par besedi iz nove zgodovine. Ko je Rusija tlobila Azov, leta 1739, j«' začela gledati na zahod iz zaprtega Črnega morja. Že leta 1770 prodre rusko brodovje pod poveljem Angleža Elphinstona do Kefeza. a se umakne nazaj, ker prvi ruski admiral Orlov nima poguma za nadaljno prodiranje. Mir v Kuečuek Kajnardži leta 1774. dovoli Kusom prosto "pot skozi Dardanele, seveda samo za trgovske ladije. Za časa Napoleona si pribori angleški admiral Duckworth z dvanajstimi večjimi in mnogimi manjšimi ladijami brez posebnih težkoč prehod skozi ožino. 19. februarja 1807. Naenkrat je pred Carigradom. Turk iz največjo hitrostjo Dardanele utrju-jeja in ko mora Duckworth 2. marca nazaj, ima brodovje večje izgube kot prej. Mir leta 1809. prepove prehod vse mneturškim ladijam. 13. julija leta 1841. sklenejo evropske velesile — Rusija, Anglija. Frane i ja, Avstrija in Prusija —s Turčijo ono znatni dardanelsko pogodbo, glasom koje so se Darda-ncl«' iu pa Bospor zaprle vojnim ladijam vseli držav. — Začetkom krimske vojne je bilo anglo-fran-eosko brodovje ukrcano južno od Kum-Kalch, v zalivu Rešik; z do-voljenjem Turčije je preplulo o-žini in prišlo pred Sebastopol. Pogodba «mI 30. marca 1856 je potrdila pogodbe iz leta 1841, ker določa : 1. Brez dovoljenja sultanovega ne sme nobena tuja vojna ladija ik«wi Dardanele in Bospor. 2. Manjšim vojnim ladijam. ki jih u|>orabljajo poslaniki, dovoli sultan s posebnim dovoljenem prehod, kakor je bilo to že prej. Leta 1878. so šle angleške ladije skozi, da branijo Carigrad pred Rusi. Berlinski kongres je dne 13. juli ja potrdil dotedanje pogodbe. I)ne 16. septembra 1891. sklene Turčija s Rusijo posebno pogodbo, ki GLA^ NAHODA. :?. ..IV*.'!'A. i GLAS XARODA, 17. JUXIJA. 1915. Sin. Ksaver Moško. Slika iz težkih časov. (Konec.) Po suhem zarjavelem lieu so se mu sipale goste sol/.«-. Drugikrat ga zaskrbelo za denar. — Ali je pač kje shranil denar, preden j«* odšel? In kje? . . . Ničesar ni pisal o tem . . . Ce ga je vzel s seboj? Pa se morda masti že kak kozak z njegovim premoženjem ! A' tihem srdu je stisnil pest. Y mislih je zagrozil nevidnemu sovražniku. kakor bi ga hotel na smrt pobiti. — In če se več ne vrne. za koga sein se jaz toliko trudil in gnal? V.a koga sem si od ust odtrgoval? Va\ koga sem skoparil iu spravljal. da si požirka vina nisem iz-lahka privoščil! . . . ReS, Marijanieo imam ... A branil sem vendar le za Petra. — Moj sin je! Mnogokrat ga je do dna srea preplašila grozna misel. — Da se vrne pohabljen * Brez rok. brez noge? Slep — Kes, v časniku je pisano tako o njih. A o drugih, o Petru nisem bral. In papir je potrpežljiv. Kilo ve. ali je vse tako ali ne, kakor pišejo ... O Kristus in Mati božja samo vidva še moreta pomagati, potna ga j t a! 1 zvlekel je molek iz žepa in je pričel v tej najhujši stiski moliti. Vsaj malo se je umiril ob molitvi. Nekega dne je nenadoma ve:^ odrevenel na klopi pred hišo. Glej. gor po hribu prihaja vojak. počasi, sključen, težko se o-pirajoč ob palieo. Široko so se mu odprle oči, kakor bi gledal prikazen. Odprla so se mu tudi usta. prsi so mu hro-pele. — Ali je Peter? Hotel se je dvigniti, a se je. kakor od mrtvouda zadet, zrušil nazaj na klop. Ko je prišel vojak bliže, je videl. da je Kranjičev Gregor iz Doline ie. — Kam pa ti, Gregor? Komaj je imel toliko moči, de je mogel fantu odzdraviti in mu privoščiti dvoje, troje besed. — K Lavtižarju. Obljubil mi je pasje masti. Je baje najboljše zdravilo za jetiko. Poln protina in jetike sem se vrnil iz Galicije. Juri je z začudenjem gledal, kako mu mlado, a zdaj zelo shujšano liee vse drhti od notranje boli. — A kdaj si se vrnil? — Včeraj popoldne. — O, doma že ozdraviš. — Pa si morda kaj videl našega Petra? — Nič. \Ys čas liič! On je pri pionirjih. — Nekega dne je zagledal, kako beži čez njive sem od gozda vojak. trije drugi za njim. — Jezus, ali je Peter? — Pa begun ? Malo da ni naglas zavpil! Kakor bi se hotel obraniti velike nesreče. je iztegnil drhteče rokq od sebe. — Ne — Peter — ne! — Bilo bi mu brž ljubše, da že dolgo trobili v tuji zemlji daljne, neznane Galicije. Oddehnil si je iz srea, ko je spoznal, da imajo le vaje. Spodaj na cesti, ob robu gozda, je zagledal vojaka, ki je dajal z rdečo zastavo znamenja. Ilipoma so vsi štirje zavili dol proti njemu. —Hvala večnemu Bogu! — Novemberskega popoldne, ko je zunaj preveč milijonov kron. Državni dolg Nemčije v zneku 126.689 milijonov kron se je povečal za 11.400 milijonov kron. Državni dolg Turčije v znesku 2914 milijonov kron je narasel za 520 milijonov. Dolgovi Anglije (brez kolonij) po 17.560 milijonov so poskočili za 10,320 milijonov, Francije (brez kolonij) po 30,120 milijonov za 10.907 milijonov kron, Rusije po 22.917 milijonov za 13,200 milijonov; nadalje so se povečali dolgovi Belgije za 960 milijonov, Srbije za 410 milijonov, Japonske za 872 milijonov in (,'rnegore za 3 milijone kron. Državni dolgovi Nemčije, Avstro-Ogrske iu Turčije so se torej povišali skupaj za 17.35, držav na strani trojnega sporazuma pa za 36,466 milijonov kron. Dolgovi vseh držav skupaj so narasli za 54 milijard kron. Mnogoženstvo po vojni. V prvem zvezku 1. 1790. v An-sbaeliu izdanega Frankovskega arhiva je čitati tale zanimivi spis: Troje tocek, ki jih je okrožni zbor nuernberški sklenil 14. februarja 1650, glede nadomeščanja vsled vojne umrlih ljudi. Spričo dejstva, da zahtevajo neobhodne potrebe svete rimske države, da se nado-meste hude izgube moštva, ki so jih v tridesetletni vojni povzročili meč, bolezen in lakota, in z namenom, da bo poslej vsem svojim so vragom, zlasti dednemu sovražniku krščanskega imena, Turku, tem bolje kos, je okrožni zbor v poštev vzel vsa sredstva, pota in načine in po zrelem preudarku in posvetovanju ta-le tri sredstva spoznal za najpreprostejša in naj-pripravnejša za dosego označenega namena. 1. Naj bo poslej za dobo prihodnjih desetih let prepovedano, mladeniče in može izpod 60 let sprejemati v samostane. 2. Naj bo duhovnikom, ki niso redovniki niti ne v samostanih ali v kanonikatih, dovoljeno, da se smejo takoj oženiti. 3. Naj bo vsakteremu moškemu dovoljeno, oženiti se z desetimi ženami; vendar pa je moške, tudi raz prižni-ee, resno opomniti na to, da jim je v takih odnošajih tako postopati in skrbeti, da bode vsak po-samuik, ki se je opogumil vzeti si deset žena, mogel skrbeti za vse svoje zakonske žene, hkrati pa tudi mogel zabraniti vsakršna nespo-razumljenja meti njimi." Italijanski kralj in nemščina. "Frankfurter Zeitung" piše: Italijanski kralj Viktor Emanuel je sicer po svoji materi, kraljici Margariti, sorodnik saške dinastije, toda z nemščino si ni prijatelj. Učil se je sicer v svojih mladih letih nemški jezik, toda pozneje je skoro vse pozabil, in sieer tako, da nemških knjig in časopisov ne more čitati brez besednjaka. Jubilej poštnih mamlr, Pred 75. leti so uvedli prve poštne znamke, in sicer v Angliji. Dne 6. maja 1840 so pričelo v Angliji prilepljati na pisma prve barvaste koščke papirja z označbo višine poštnine, brez katerih si sedaj sploh ne moremo več predstavljati dopisovanja. Angliji je kmalu sledila Švica, potem vse evropske države in države ostalih delov sveta. In tako imamo danes, po 75. letih, okoli 40.000 raznih vrst znamk. Nihče ni dovolj bogat. da bi si mogel nabaviti popolno zbirko znamk, ker so nekatere zelo drage. t Josip Šmaha. V Poliledu pri Nemškem Brodil je umrl pred kratkim režiser praškega "Narodniho divadla'* Josip Šmaha je bil najboljši ka-rakterni igralec češke gledališke umetnosti in si je stekel kot moderen režiser velike zasluge za češko scenično tehniko. Bil je tudi pisatelj in mnogo njegovih dram se nahaja še sedaj na češkem repertoarju. — Šmalia je bil 'svoj čas poklican tudi v Sofijo kjer je organiziral mlado bolgarsko gledališče. — Šmaho pokopljejo v Pragi na stroške "Narodnega divadla.'* Elizejska palača. Rezidenca predsednika francoske republike je znameniti palau-Elysee. Palača je bila zgrajena četkom IS. stoletja; v njej je prebivala slavna markiza Poinpardo tir. v eni elizejskih dvoran je pod pisal Napoleon po nesrečni bitki pri "VVaterloou svojo abdikacijo : leta 181-1—15, po zavzetju Pari za. je stanoval v Elizeju ruski eai dne 24. decembra 1848 se je na s»-lil v njem novoizvoljeni pred sednik francoske republike, princ Napoleon iu v elizejskih sobanah je zasnoval poznejši francoski ee sar svoj državni preobrat z din 2. decembra 1851. Leta 1855. s< elizejsko palačo prezidali in leti* 1889. so zgradili v njej prekras no dvorano. VABILO na VELIKI ZABAVNI IZLET ali Pic-nic, ki ga priredi ob priliki svojega prvega nastopa Slovenska Moxham Godba iz Johnstovvna, Pa., v proslavo proglašenja ameriške neodvisnosti dne 5. julija 1915 popoldne na prijaznem prostoru Constable Ilall ob Ohio St., pet minut hoda od poulične železnice. V spored: 1. Triglav, koračnica, T. Try-ner. 2. Muzikv, muzikv, koračnica, Kmoch. 3. Amerika, pesem. 4. Hej Slovani, pesem. 5. March to President, koračnica. Še več krasnih izbranih skladb bode svirala Slovenska Godba. — Petje slovenskih zborov in govori bodo posetnike tega izleta razveseljevali. Poseben odbor bode skrbel, da ne bo nobenemu primanjkovalo hladilne pijače in svežega dobrega piigrizka. Vstopnina za moške $1; ženske so vstopnine proste. Vljudno vabimo vsa cenjena slovenska društva iz Johnstovvna, Dunlo, Llovdell, Franklin, Cambria in Conemaugh, naj nas blagovolijo ako možno korporativno posetiti. Nadalje vabimo vse posamezne rojake in cenjene rojakinje na ta naš izlet, da pomagajo proslaviti obletnico proglašenja ameriške neodvisnosti, ki naj bi ga proslavili v delavskem smislu. Vsa ostala društva tem potom vljudno prosimo, naj na ta dan ne pri rede svojih piknikov. Opomba: V slučaju slabega vremena se vrši zabava vseeno, iu sicer v slovenski dvorani društva "Triglav" v Moxham, Pa. Pripravljalni odbor. (3x 17&25—6&1—7) Izranredna ponndba za bolne. En mesec, — od 1. junija do 1. julija — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z X-ŽARKI VSE ZA $2.00. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-lark i zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti. Pridite takoj. — Odlaiaaja je ne-vame. " Dr. L. E. SIEGELSTON, I"* S Jugoslovanska Katol, Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI UKAONIHI Predsednik: J. A. GERM, 507 Cheny I»J or boa »T,Shaddock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Avt, Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, If m« Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Cold. VRHOVNIZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. 1YEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOH\T VOGRICH, 444—6th St., La Sallo, 111. JOHN AUSEO, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽiSNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JCSTTN, 1708 E. 28. St., Lorain, 0. JOSEPH PISIILAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itr. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, cd društva wv. Srca Jezusa, itr. 1, Ely. Minn. JOHN GRAHEK, st., od druitva Slovene*, ItV. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči Be uradnih zade1« kakor tudi denarne poii-'jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani Članov ae ne bode oziralo DmStveno glasilo: *'GLAS NARODA". članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE poši-LJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. LCENIK KNJIGg (y/ katere ima v zalogi (( SLOVENIC PUBLISHING CO. Y ^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. r( Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb t_.20 Križana umiljenost t_.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljuke« —.2§ Leban, 100 beril ,—je Maksimilijan L (—.28 Marija, hči polkova *—.20 Mati, goeijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije i—.25 Mir Božji s—.7f Miklova Zala :_.35 Mirko Poštenjakov!« ._.20 Na divjem zapadu, ves. .—.60Š Na indijskih otokih >—-34 Najdenček i_J9 Na jutrovem —.30 , Na krivih potih t—.30 fNa različnih potih -.28 (Narodne pripovestl, L, 1. in 3. zvezek po «—JO Naseljenci _ j2/§ Na valovih južnega morja .—.1§ j Nezgodan a Palavann —.20 Nikolaj Zrinski ,—.26 | O jetiki «—.1» Odkritje Amerike, vox. —.80 Pasjeglavci #1.00 PrihajaS Pregrvori, prilike, reki — Ji Pri Vrb cevem Grogi —.20 Prst b.žji —m Randevouz __.23 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila __.!§ Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki »—Ji Sherlock Holme«, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.28 Srečolovec .—.28 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.08 Strelec —.28 Sanjska knjiga, velika Štiri povesti —.28 Tegetthof _Ji Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.g0 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.88 Življenjepis Simon Gregorčiča —.58 Življenja trnjeva pot —.98 Znamenje štirih .—.38 Za kruh cm —.28 Življenje na avstr. dvoru ali gmrt cesarjeviča Rudolfa —.7§ 8PILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite bvoje sovražnike _ Jf 2. zv. M ar on, krščanski deček Jf 4. zv. Praški judek —.28 6. zv. Arumugan, a in indijskega kneza —Ji 7. z v. Sultanovi sužnji —J2B 8. zv. Tri indijanske pove- sti i—.38 9. zv. Kraljičin nečak —.38 10. zv. Zvesti Bin «—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —js§ 12. zv. Korejska brata i—.30 13. zv. Boj in zmaga —.38 14. zv. Prisega huronskega glavarja — .38 15. zv. An gel j sužnjev »—.38 16. zv. Zlatokopi —.38 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.38 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev i—J29 19. zv. Mlada mornarja «-—.38 talija; Zbirka gredaliških igsr. Brat sokol »—Ji Cigani —.48 Dobro doSli u—.28 Doktor Hribar »—J8 Dve tašči —.28 Pri pulcavnik« — J8 Putifarka i—J8 Raztresenca »—.38 Starin ari ca ,—J8 V medenih dneh »—J8 Županova Micka •—J8 1AZGLEDNICZ: Newyorske, s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.83 ducat po ;—Ji Z slikami mesta New Torka po —JS Album mest New Torka m krasnimi slikami, mali —.39 veliki -.78 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi t gotovini, postni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vseV MOLITVENIH; Duhovni boj —.60 Evangeljska zakladnica —.50 Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat ;—.50 Jezus in Marija f—.40 Marija Varhinja .—.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezana . $1.20 Pot k Bogu, v šagrin vezano $1.20 Rajski Glasovi —.50 Rajski Glasovi, elegantno vezano ;_.90 Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1.20 Sv. Ura, elegantno vezano $1.20 Sv. CJra, v slonovo kost vezano $.1.20 Skrbi za dušo — 60 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Nebesa nas dom, elegantno vezano $1.20 Vrtec nebeški :—.40 POUČNE EN JIM: Vbecednik slovenski. ?4can —.25 ihnov nemško-angleški tolmač, vezan (—.50 ingleško-slovenski in slovensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano .40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik *—.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Eitri računar, vezano 1—.40 SeioSČina brez učitelja, 1. Id 2. del po .60 femščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 °esmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo .—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —J25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 ^chimpffov gloven8ko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovar nemško-slovenski (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, broeir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 CTmna živinoreja —.50 CTmni kmetovalec —.50 ^irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: _ Baron Trenk ,—.20 Bel grajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu 1—.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico ■—.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska — J5 Cerkvica na skali »—.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —J20 Dobrota in hvaležnost 1—.60 Evstahija dobra hči »—.20 Pabiola —35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —JO Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, »-J0 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. ta 2. zvezek po »-J0 •Dustrovani vodnik po Gorenjskem —JO Izlet v Carigrad ■—.20 Ivan Resnicoljub «—.20 Izanami, mala Japonkm —JO Izidor, pobožni kmet —JO Jama nad Dobruio »—JO Jaromil »-J0 pozabili? — Kdaj druprikrat pa je nenadoma naslonil glavo v roke.' ali jo je povesil povsem n9 mizo| in je bridko zaihtel. — Z Bogom. Pt*ter, z Bogom! — Tedaj je brisala solze tudi Marijaniea . . . j Listje je padalo, odpadalo. Jesensko mrzli krivec ga je nosil čez hrib. na vse strani, daleč na-J okoli. Od Lavtižarja gori je prinašal sem dol listje hrušk in jablan. Od nikoder pa ni prinesel lista' čakajočemu starčku, ne Marija-niei. ki je od dne do dne huje po-kašljavala. Kadar se je ponoči 'zbudila — zdramil jo je sever, ki J jr glasno in bolestno tožil okoli vo«rlov in neugnano trkal na okna. kakor bi prosil naj «ra puste na toplo. k«*r mu j«* zunaj tako mraz. ali pa stric, ki je naglas molil v postelji ob drugi steni — j<* bila vsa oblita z neprijetno hladnim potom. Srajca ji je lepila na telesu, in prsi so se ji dvigale, kakor bi bila pravkar v najhujši poletni vročini pribežala gor na hrib. V navzlic bolezni je v teh časih mislila nanj na sebe kot na stri-ea. Videla je: Suši se in hira. kakor liira drevo, ki so mu izpod-sekane najboljše korenine ... V. Čestokrat je Marijaniea vsa o-dreveiiela: Strie se je nenadoma zasmejal tako čudno, da je obstala kar na mestu, kjer je stala: od začudenja in od groze. Ni bila navadna žalost v tem smehu, še manj veselje. Marijaniea sama ni vedela, kaj da je. Le nekaj groznega je čutila iz tega suhega. — zdaj rezgetajočega, zdaj lirope-eega. zdaj tako odsekanega smeha, kakor l>i padlo železo ob kamen. Vso jo je pretresel vsakikrat. Cim globlje v jesen, čim bolj proti zimi je šlo. tem češee se je smejal strie tako. — Sredi adveuta je zbudil neko noč Marijanieo obupen, strašen vzkrik. 1 — Za božjo voljo, stric, kaj pa je? — Mrtev je! Pravkar sem sa-njal. — Kaj ste sanjali? Marijaniea je lovila sapo in je komaj vprašala. Drhtela je kakor list trepetlike; zakaj še vedno ji je zvenel v ušesih 111 nekje notri v prsih, po vsem telesu, oni strašni vzkrik. Bilo ji je. da ji je kri olednela v žilah in ji povzroča čudno bol. — Stal je tukaj ob meni, z veliko rano na eelu. Kri se je počasi cedila iz nje dol po lieu in mu kapljala na prsi. Ponudil mi je kupico črnega vina. — Oče, pijte! — je rekel. — Lastno kri mi je ponujal, da jo naj pijem! O Jezus, Jezus! — Strie, saj so bile le sanje, ne resnica. Kdo bi sanjam verjel! — Lavtižar vam je spet dal včeraj oni nemški list. To branje mora človeka zmešati. A stric 111 poslušal. Jokal je na-prlas, hropeče. skoro tuleče, tako čudno zavijaje, da je Marijaniea še bolj trepetala od groze. Postelja se je tresla pod njo, kakor bi bilo še nje prroza . . . Xa dan po tisti strašni noči se je stric po obedu oblekel prazni-ško. — Kam greste, strie? — je v skrbeli vprašala Marijaniea. — Mraz je zunaj. Zamahnil je z roko, a rekel ni ničesar. — Proti večeru je pri fari nenadoma zazvonilo; najprej z velikim zvonom, potem s srednjim, naposled z malim, kakor zvoni moškim mrličem. Ljudje v vasi so se začudili. Ob tem času do tedaj nikoli ni zvonilo mrličem. I11 zvonilo je tako neobično neenako, nemirno, pretrgano. Veliki zvon je pač molil neprestano z globokim svojim basom, a manjša sta le zdja in zdaj zaklenkala vmes, kakor bi se o-troka učila govoriti in moliti in bi izrekala le posamezne besede za očetom. Vaščani so čutili: En zvonar mora goniti vse tri zvonove, a še ta jih goni nerodno. Ko je stari cerkvenik glasno puliaje pribežal v cerkev, je zagledal cerkev vso razsvetljeno. Na velikem oltarju vse sveče prižgane; po klopeh so pritrjene in gore; še 11a tleh so razpostavljene v vrste, vse jasno goreče. Pod zvonikom pa se dolg, star mož lovi za plešoče vrvi. — Ali Juri, kaj pa delaš, za Boga? Zvonar ni odgovoril. Nalahko, otožno se je nasmehnil- Skrivnostno je pomežikal z očmi, kakor v zavesti, da v cerkvi ne sme govoriti, in je pokazal z njimi na plapolajoče luči. 1 Cerkvenik je zgrabil za vrvi. IffiifSSI ""*•• YiaiP.Y^flYTTrWBIi Ibll 7'y^-p^J^-.. IZVBSEVAJLM ODBOB: Frank Sakaer. predaednlk, 82 Cortland t St. New York. N. X. Edward Bali*, 011» St. Clair A?*., Cleveland. Oblo. Kudulf TnO, lilCi W. Oentmi Park, New York. N. X. Mu Jmgrr, blagajnik, 0241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor fa pod ruin lom sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jacru. Vsak* vplaOaua avuta bule potrjena po blagajuika is raiglafieo« po aloveoaklk Hrtih. * Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom bo prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča porodila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošl jejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na p^lav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KAL.ISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iitise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajnika Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo 6. N. NAZNANILO. Waukegan, III. — Vsem r-lanoin in članieatn podružnice Slov. J.v«- v \V .i i i k • ga n. 111. s«- t<-m potoni naznanja, da s«* gotovo vdeleže i-.jr dne 20. junija, v nedeljo popoldan ob 4. uri v Bottovi dvorani t « «ill Market Si.. Waukegan, III. -— Ker j«' na dnevnem redu več \a/nih stvari, pridite vsi. -— Kdor lioče pristopiti k Slov. Ligi. lahko lo viori. predno se seja otvori. — K seji imajo vstop le »'-lani in f-lanir«*. Toraj na svidenje 20. junija. N 0 VIC E IZ S TARE DOM 0 VIN E. Črnomelj. — Ahliu Ignacij. Novo mesto. — Lesar Fran Ribuiea. —' Ilaš Fran, Bučka; njegov brat j Ivan pa je ujetnik v Moskvi in je! že parkrat pisal domov. Tri sinove je poslala na bojišče Terezija Alirtič z Dvora pri Žu-Ižemberku. Eden je padel na juž-': nem bojišču, drugi leži v bol niš-1 niči. tretji Jožef je korporal j»ri' 27. domobr. pošpolku. | Iz ruskega ujetništva j.* pisal Fran Pintar. f-rkostavec iz Nc\e-ga mesta. "Zdrav v ruskem ujetništvu. Ne vem, kam nas :iast liio-jo. Vam bom že pisal. Vas vse .skupaj pozdravlja Vaš Franc** " Njegov starejši brat Janko Pintar. trjrovee, s«* nahaja pa že od 1-'. deeeiubra v srbskem ujetništvu. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jožko Pire iz Novega mesta. Septembra meseca je šel , v t.alieijo in je od tam samo enkrat pisal. Stariši so zelo za'ovali za njim. ker so se bali. da je že mrtev. Dne 21. marca je pa pisal iz ujetništva dopisnico (kraj se ne navaja . »la je bil na bojnem polju ranjen in potem ujet od Rusov. Na vojni dopisnici piše, da j«- že popolnoma zdrav in da upa, da z božjo pomočjo se še vidijo y.dravi in srečni. — Ivan Rus, posestnikov sin iz Gorenje Lokvice, je na posledicah vojne umrl v daljni Rusiji. Ko je dospelo uradno naznanilo, so mu zvonovi na 1-okviei peli zadnje slovo. — Iz . ruskega ujetništva je pisal že 2-krat odlikovani četovodja Janez Benčina iz Bukovice pri Ribnici. Nahaja sc v Skobelevu v Turke-stanu (centralna Azija). Tam je tudi Josip Hočevar iz Zagorieepri Ribnici; sedem mesecev ni bilo glasu o njem. sedaj je pisal, da je zdrav in neranjeji. — Mati Terezija v Veliki Bučni vasi št. 4, občina Prečina. je s posredovanjem Rdečega križa šele S. maja prejela nazna.iilo, da je njen sin, posestnik Fran K a stre vee 27. dom. pešpolka ujet že 17. oktobra pri Molodkivu. a se ne ve za kraj njegovega bivanja. — Przemvslski ujetniki so se tudi oglasili. Iz Sa-markanda v Aziji so brzojavili črnovojniki-topničarji: korporal Janez Kerin. Fran Hribar, Anton Kodrič in Fran Vidie. Vsi so doma od Sv. Križa pri Kostanjevici. — Topničar Ivan Rejce, ki je bil ves čas vojne v Przemvslu. je iz Taškenta pisal svoji ženi. da se že 13 dni in noči vozi. pa še ne v«*, kam ga bodo poslali. — Josip Ravnikar, načelnik cestnega odbora v Radečah pri Zidanem mostu. je 14. aprila pisal svoji ženi. da je že prestopil azijsko mejo, za kraj, v katerem ga bodo nastanili, pa še ne ve. — Alojzij Hude, posestnik iz Mirne peči. je pisal ob vožnji v azijsko Rusijo; kam ga btnlo poslali, še ne ve. — Pri Trat-nikovih na Lutrškem selu je bila več mesecev globoka žalost. Kako tudi ne! Od 16. avgusta ni bilo nobenega glasu več o sinu Francetu. Mnogi so že mislili, da ga pokriva gališka zemlja. Sedaj pa je prišlo iz Bijska, gubernija Omsk, veselo obvestilo, češ, da je France sicer v ujetništvu, a živ in popolnoma zdrav. V armado je aktiviran za to vojno dobo naš dolenjski rojak podmaršal v pokoju Ivan Lavrič pl. Zaplaz. Mornariška vest. Novomeški rojak Anton Jare je imenovan župnikom mornariške bolnišnice v Pulju. Prostovoljni strelci. Dne 0. maja se je vršila zaprisega novomeških prostovoljnih strelcev. S kraja je sicer še število bolj pičlo, a se bo gotovo- v kratkem povečalo. Izpred sodišča. Radi prodaje z vodo /.mešanega mleka so bile obsojene dne 8. maja pri okrajnem sodišču v Novem mestu: Ana Redek na 10 K, Urša Željko, Frančiška Blažič in Ivana l'de na 24 ur zapora. Terezija Bele, Marija Hrovat in Marija Godec, ker so priznale in kazale, da se kesajo, vsaka na 5 K oziroma 12 ur zapora. Za prvič niso velike kazni, ako bi se pa ponovilo tako goljufivo početje, bi se tudi kazen zelo zvišala. Govedina in gol ob je meso. Go- : vedina je zelo draga, vsled česar , si je ne more vsakdo privoščiti. . V Novem mestu gojita dva gospo-. da golobe najbolje pasme. Odkar . se je govedina podražila, zmanjkujejo golobje. Ako preleti le več kot domače dvorišče, se ne vrne več, lovi jih neka družina. Sedaj i se jo v listu opozarja, da je to tatvina, in če to kmalu ne opusti, bo .' poklicana pred sodnijo. j Is šolske službe. Kot okrajno-šolski nadzornik je prišel v Ljubljano nadučiteJj in začasni okraj-nošolski nadzornik v Novem mestu Lavtižar. V Novo mesto je pa prišel kot začasni okrajnošolski nadzornik nadučitelj .Janko Grad iz Most pri Ljubljani. \ ŠTAJERSKO. c Iz ruskega ujetništva. Vojaški sodnik nad poročnik dr. Lavo I Mastnak. kateri je bil v Przemvslu. je brzojavno poročal svojim -sta rišem v Slivnico pri Celju iz * Kazalinska na Ruskem, da je zdrav. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Rudolf Zupanek, učitelj v Novi Cerkvi pri Celju. Zadnje njegovo poročilo z bojišča je bilo datirano 1C. decembra, lili je na sveti večer zdrav ujet. Pcgreša se že od 11. decembra rezervist Martin Pogladič 87. pešpolka. 2. stotuija. Po njem poizveduje njegova žena Magdalena Po- ' gladič. Doliče. pošta Mislinje. Ponesrečil se je veleposestnik 1 Janez Horvat v Orošju pri Mariboru, ko je vozil vejevje iz Brd in si zlomil rebra ter poškodoval pljuča. Promocija. Za doktorja prava je dne 17. maja promoviral na dunajskem vseučilišču Radoslav Borko, uradnik drž. železnic, doma od Sv. Jurija na Ščavniei. K0K0SK0. Iz ruskega ujetništva, iz Kijeva. se je oglasil Ivan Veber, uradnik podružnice Ljubljanske kreditu«« banke v Celovcu. Služil je pri 27. pešpolku in je bil ujet dne 2.1. marca v Karpatih. Ncvi kurati. Za vojne knrate za čas vojne so imenovani: Ciril Kandut v Pliberku. Konrad Men-te v Velikoveu. Josip Stih v Pre-valjali in protestantski duhovnik Erich Pechel v št. Vidu ob Glini. Za vojne kurate v rezervi pri do-m obramb i sta imenovana kaplan Janez Hofstiitter in Karel Maver-liofer. < Ncve skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze na Kcroškem. C. ; kr. koroška deželna vlada jc dovolila ustanovitev krajnih skupin Jugoslovanske Strokovne Zveze s , sedežem v Črni pri Prevaljah, v J Možici in v Prevaljah. i j PRIMORSKO. ! Smrtna kesa. Umrl je v Gorici j v svoji hiši v ulici Leopardi Ivan K ra še vee, učitelj na slovenski 1 mestni šoli Podturnom. Dosegel je 1 starost 56 let. Pokojni je služboval dlje časa v Biljah, od tam je prišel v Gorico. Bolehal je dlje časa in zadnje čase mnogo trpel vsled bolezni na ob istih. — Umrla je v Gorici mlada gospa Ana Pov-šič, soproga profesorja Povšiča. rojena Podgoniik. Umrla je ravno na da« druge obletnice svoje poroke. — V Tolminu je umrla Katarina Gabrščik, rojena Oble-ščak. Podšolariea, iz široko znane rodbine. Stara je bila 67 let. Zadela jo je kap. — V goriški bolnišnici je umrl Jakob Pirih iz Cerkna. poslovodja ondotnega kmet. društva in obč. starešina.— V rezervni bolnišnici Rdečega križa v Gorici je umrl vojak Hor-nak Gallas. doma iz Vieterana pri Stražovicah na Moravskem, star 40 let, poročen, krojač. Spravila ga je v grob davična infekcija. DALMACIJA. Italijani odhajajo. Split je zapustilo, kakor javljajo " Narodne Novine". več italijanskih rodbin, češ. da jim ne prija zrak. Iščem svojega brata JANEZA TROHA iz Babnega polja, po-domače Tomažev. Prosim ceuj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — Anton Troha, Box 751, Port Allegheny, Pa. (16-17—6) Zopet boljši časi so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšern in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to. — Pišite še nam še danes za nadaljna pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno. SLOVENSKA POZOR, SLOVENKE! Službo dobi Slovenka v kuhinji v "Boarding house". Plača $25 do $30. Ludwig Slaek, Box 972, Leadville, Colo. (14-19—6) Rad bi izvedel za naslov svojega brata PAVLA KNAFELC. Doma je iz Juršič pri Št. Petru na Notranjskem. Leta 1913 sva bila skupaj v Verona, Pa., in dd-tam je on šel v West Virginijo. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam javi. — Tony Knat'ele. Box 112, Josephine. Indiana Co., Pa. (16-18-6) Kje se nahaja moj znanec ANTON BRUS? Doma je iz Hote-deršiee in sedaj se baje nahaja nekje v Montaui. Ce kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. ali naj se pa sam javi.— Herman G. Buz, Box 42, Coal Creek, Colo. (11-17—6) i v_s. Pazite na nič I- b! vre^ne p°na* jfigj lerzAnchcrvar-| g R JC HTE R N«w Y«rfc, N. Y. HAtiMOMM Mtta IHMlil>lll *m> IM««H*> <» misnjaa r* MlaiHfc Muk, * H>ili» In autaljlfo. ▼ po»r»T« bu-dPn ntkto poilj«, k«r m» t« m it M tlka| ▼ poata In mu ▼ t&m lutaoi Iona. V pomrn nun VrrnfTrtrt kakor tn «ragt kun«alki Mr nlDM w od, N. Y. Zapisnikar: Ivan Cerjovleh, o'JS Bond St., Brooklyn, N. Y. Nadzorni odttor: Josip Pogaehnik, HC Ten Eyek St., Brooklyn. X. Y. Jolm Jurkas, t>40 Warren St.. Brooklyn, X. Y. •Anton Cvetkovieli. 440 Union sr., Brooklyn, X. Y. Mary Kompare. :';2 Sta^ St.. Brooklyn. X. Y. Ivanka šubelj, r>'.i St. Mark s Place, New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, C9 E. 7th St., New York, N. Y. Iiedne društvene seje se vrJe vsako ("'ETRTO SOBOTO v nif*eeu v v Kila v soboto 2G. junija 191.1. " i Pb»ai OanU l«U i, ,ni n _ . _ _ f I E j Denar mečete proč! ^C I j K j Fri meni dobit« E j [j Mjrtgg izvrstne dema^e vin« |j I I galen po 75c. in več. J ] ■ I ^mBBE i^jP-' n^Tj^B 'rt odjema kot 10 galas dajem ■ ] E ! ■fiB&s^JII p«lt, ter s« posebno priporočam slavni« » m I i lig^^^r ^Ma ■ioTenakim droštvam ob priliki kako tnc t J v I Mcc* *u a i strani sveta im parobrodne listke za vse ■ 1 E ■ ffB proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam L f I ] ^^BjaBBBB^Kk^Hi kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Franlr fl j I a Bakser sera v trgovski svesi. Upravljam vs* t 1 F a BBEg^^EliiiBiyB T Botaraki poael spadajoče dels, «kar sen i . r 2 HHIHB^SHH Dat&r (KoVii- Public.) J J | J FRA^iK JURJOVtJC i j I J BOH^HI 1S»1 W. 2Zmi Strast. CUcata, IM. [ j 'KRACKERJEF BRINJEVEl Šje najstarejše in od j! zdravnikov priznano ^ kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRINJEVEC" Je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPIN*JEVEC In SL.IVOY-KA kuhana v na»i lastni distileriji. Naše cene so sledeče: Troplnjevec i>er gal. ?2.50, $2.75 ln $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Tropinjevee zaboj .................... $ 9.00 SMvovitz zaboj ...................... $13.00 "fi6" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Rudeča Ohio vina i>er gal.....55e., 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za --------25 gal. $li.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ........... l^s^ ,n nat4inPni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. ^Jfc^jy 6102-04 ST. CUIR AVE., CLEVELAND, 0, m ^RO* 'KITNATOOAJ^TE^T "las T!* 9 VKC.IT IN NA.TCENRTftT DNEVNIK. Vrednostna ponudba kadilcem 3TMSMC CIGARETTES 4itt* 7. vojno dekoracijo polkovnik Ivan Xenbaclier 17. pp. in major -lurij Piehlcr. — Pol-kovnik Fran I)n-nik 1<>. j»p. — Ponovno najvišjo pohvalo nadporoc-nik Emil Klim 1». pp. — X;ijvLšje r' priznanji* stotnik 17. pp. Karol 1. (;r«*NS4-l. Asp. zdravnik 2. drag. p. t, dr. Pa vrl Parma. Poročnik 27. pp. , Alf. Kovač. Xadporoenik Fr. Krai . 27. pp. Proviant. častnik nadpo-ročnik Anton Kline. — Zlato . hrabrost no svetinjo praporščak !Hi. pp. Anton Milieleič. — Srebrno hrabrost no svetinjo 2. vrste - poddes«'tnik 1. lN»!<.-iu»re. p. Filip _'Šknlj. — Srebrno hrabrost no svetinjo 1. vrste stražni vodja bos.-here. orožnikov Josip Kožuh. — Bronasto hrabrostno svetinjo na- j- rednik Josip Kolarič iji četovodja Ivan Zoree 1"». pionir, bataljona. "I s' KRANJSKO. 1 Ranjenci in bolniki. V eesarice .Elizabete bolnišnico Rdečega kri- - ža v Xovem mestu j-.» S. maja do-. spel večji odd«lek vojakov, med J katerimi so Slovenci: Sukovič A-i l°jzij- Mirna peč. — Jordan Ja-Jnez. Vrh pri št. Jerneju. — Mi-, klavčič Janez. Gornja Hrezovica .'pri št. Jerneju. — Jurglič Igna-. eij. Prelesje pri Mokronogu. — x Kastelic Janez. Zvirče pri Zužem- berku. — Andolšek Janez. D<»br«> . polje. — Kobe Leopold, Metlika. .'— Stupar Fran. Komenda. — Ri-.' felj Fraai. Zalog pri Šmarjeti. — _ j Travnik Primož. Sele pri Borovljah. — Veneer Karol, Sv. Ema, Štajersko. — Seme Jožef, Sv. Kri-.. št of pni Laškem trgu. — Nose Fr.. Rumenja vas. — Maver Stefan, • Boljmis. Istra. — Kolar Viktor, i Pelstein. Štajersko. — Močnik . Jožef, Kneža. — Makše Jožef, ,.* Jordan kal. — Majde Anton, Po-i. ( ljane pri Mirni peči. — Pust Aloj-c | zij. Globodol. — Kat»č Janez, Do-i bova, Štajersko. — Rozman Jos., . Artiče. Štajersko. — Černe Josip, Žužemberk. — Slak Janez, Globodol. — IVaznik Karol. Št. Vid pri . Zatičini. — Sršič Anton, Šmarje-ta. — Durjava Albin, Poreč, Primorsko. — Kaferle Anton, Treb-» T j nje. — Vodnik Ignacij, Mirna - peč. — Ludwiger Friderik. Novo • mesto. — Gasperšič Janez, Stra-"jža. — Pleško Mihael, Brezovica t pri Ljubljani. — Papež Janko, IMENOVANJA IN ODLIKOVANJA. Slovenski častniki imenovani: I'(>1 ko vili k Ivan Trampuš 7-1. pp., L.judrvit Peiigov 1. trdu. top. bataljon. — Podpolkovnik Milan vi-t»/. Bleiweiss-Trsteniski 7. polj. t ip. p. — Major Anton Kovačič 1."». pp., l.judrvit Kuralt 22. pp., I ;.iii Ko.-inski 17. pp. — Sti»tnik I. inl Knitir 17. pp.. Albert Lany IT. pp.. Viktor Kovačič 1*7. pp., Alojzij Kor/.e 17. pp. — Xatlpo-i.H-nlk Henrik Maje.* 24. pp., II. i man Potočnik /.»'lez. p., Bran-ko vitez Pogariiik 4. hos.-hrrerg. p.. Ivan t"\eukl >7. pp., Bogomir Zya-a 4. Ix^hrrerg. p., .los. 11.»-« ' var 7. pp., Herman Krall 17. pp., Fran Poljak 26. pp., Viktor * iogala >7. pp. — Poročnik Fran Komar H4. pp.. Karol KiMupare pp. — Stotnik v rezervi Ivan Katišnik !»2. pp. — Nadporočnik v rezervi dr. Maks tkliersuel !«7. pp., Viljnii l^avreučak 17. pp.. Fr. K "alj 17. pp., Izidor Modie 2. bos.-herrejr. p., Kairol Tribnik t>7. pj>.. Karol 7. pp.. Ladislav Ropaš >7. pp., Krrdo Salamon 5*7. j»|>., Anton Petrin !»T. pp., Fran pl. Preiurrstein 2. bos.-herc. pp.. M|i Zitlanšek 1*7. pp., Lropold Vi-čar 22. pp., Fran Bra t oš !J7. pj».. Emil Marsič t>7. pp. — Poročniki v rezrrvi Ivan Volčič 2. bos.-here. p.. Konrad Šimnic 17. pp., Josip Bitene 17. pp„ Fran Mirnik 77. pp.. Milan Miklie 92. pp., Melhi-jur Breiuee avtomb. odd.. Erviu Prt ričrk 77. pp., Fran Jan kovic 17. pp.. Andrej I^ah M7. pp., l.judrvit Goli !»T. pp.. Viktor šinko-"V re 2. b*»s.-hrrr. p., Karol Loss 27. pp., Ivan f/op 7. pp.. Ivan Ilrašo-vee 27. pp., Josip Badalič H7. pp., X. Prrftnrr 17. pp.. Anton Bosnič ^7. pp.. Vinko Kolenc 27. pp.. Fr. P**č n i k in Rajko Ledrrhas 27. pp.. Ivan Vrvšer !)7. pp., Antitn Kepic 7m. pp., Fran Sire 27. pp., Štefan Turk 2. bos.-here. p. — Xadporoenik Toinše pl. Siivskidol 2. havb. div.. Gustav Stuhee 4. polj. havb. p. — Xadporočnik v rezerviFric tir. Lukman 7. p. top. p.. Fran LiW-niker 7. p. top. p., Viljem Dost al 7. p. t. p.. Emil Kubelka 8. p. t. p., Bogomil Berbuč 8. p. t. p., 1 guar i j Kotnik 7. p. t. p. — Poročniki v rez. Oskar Smrekar 11. p. t. p.. Josip Berslig 13. p. t. p., dr. Fran Pavlin in Pavel Pelikan 7. p. t. p., Karol Polednjak 14. p. t. p., Fran Tavčar 7. p. top. p. — k&dporočniki v rez. Fran Šenk GLAS NARODA; 17. JUNfJA. 1915. ' — Sto hudičev! — jo kričal. — ali so vaša vrata zaprta sedaj o poldne! Saj ste veiidar pošteni 1 juti je! Ali ne vidite, da se mi mudi. Kje je korporal Derval? — Tu! — je odvrnil stari korporal ter se vzravnal kot sveča. • lusiravno se j«* tr.*s»-l |>o celem telesu. — Čudne noviee prinašam. — rečem vam. čudne! Take. da boste skočili i/, kože. Ne morem ostati, a prišel sem mimo vrat in tni-j? lil. da vas ho zanimalo. Ah. mati Derval! Dober dan! — In Mikel (•rallon. — vi poj«b*te /. menoj! Imam važne stvari z vami! — Kaj pa je. kaaierad?! — je vprašal korporal. — Mrtvi vstajajo! — Ha. ha. ha! Kaj mislite o tem! Mrtvi Wajajo. 1 »o!j čudovito je kot vs»* drugo in človek ne ve, če bi bil vesel ali žalosten. Vaš nečak, ubežnik pa ni bil ubit! t'or bleu! Mora l»iti kot lisi«-a ali marka! <>n živi in radite«ra smo tu! O.i ras;i, ko j«- vstopil seržant z orožniki. i>i Marcela niti za tre-;iit«-k obrnila pogleda o j Velikost je 21 pri 28 palcih« j ] j ' ^ Cena 15 centov. —i | j | Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, j J, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. j 3; V zalogi imamo tudi J1, Novo stensko mapo cele Evrope. !!i Cena ji je $1.50. S! Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih ; 2; držav, kakor naprimer od Knsij«, Nemčije, Francije, S» Belgije in Balkanskih držav. Vsi bo vezani v platno in ! n \ vsak stane 60 centov. • K' Naročila in denar pošljite nai ' n; M Slovenic Publishing Company, i|j! [j; 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. j g \ law ATi AtfA is aagMiMai gagg tnnrai tu rvirviiL^giiv II ^ingcaivitviEgH if—p in i iH I Najmodernejša, I TISKARNA I "GLAS NARODA" I iz vri nje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenili, I | UnQsko organlilranai H H Poeebaoct m drift?cat pretila. paa^pmMM, I Vsa naročila pofljiUaa* I Slovenic Publishing Company, I 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. I ^—^i naznanilo. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, Wiseonsinu iu Minnesoti sporoetrao. da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Thi Bureau of Iadustrie« am* immigration" ca državo Ne* fork varuje ia pomaga pri»elj®a ?em, ki »o bili oaleparjuui, oropa oi ali a katerimi me je slabo rav talo. Brezplačno ae daje nasvete pri •eljencem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr goveev z zemljišči, prodajalce^ parobrodnik listkov, spremljeval sev, kažipotov in posestnikov go •tilm. Daje se informacij« v naturall taeijskih zadevah: kako postat Iržavljan, kjer se oglasiti za dr 'lavljau*ke listine. Sorodniki naj bi ae sestali s pri •eljenci na Ellis Ialandu ali pr large Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor? BUREAU OF INDUSTRIE® AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkux Sf East 29th St., odprt vsaki dan od J. ure zjutraj do 5. popoldne is » srado sveče- od S. do lt. ara. POZOR ROJAKI! Najbolj u- j^MSHA* irešno mm- jf * f ^ cilu za £«-ri- * ^jfifr »ke in mu^ke JM(* . ..* jj^SEŠ^P^^HI las*-, kakor tu- T^^^ t li moške Jj ^Jfi j^Hf brke brado, a ^BlT p ' Hm Ako s«; rabi to Vr ^^^ mazilu. zra- jflv ' ^ ^^^^^^ atejo v fi te- V . jfyC^^^M^ in i h k ras r. j. -v^p^j^^^^igjM^m^^^r^ kakor ^^^^^^^^ erune brke brada nebo- ZgoHn^HBBHHBSt lo odpadali in le osiveli. Kevmatizem. koetibol ali trsranje v rokah. nogah in križu v S dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture. kraste in grrinte. potn« notre. kurje oči. bradovice. ozebline » par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WADClC, 1092 E. 64th St, Cleveland, Oble. ROJAKI NAROČAJTE SE N A "GLAS NARODA". NAJVECJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DR2AVAH. IcITT ; i ; SOMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L ' Angleški spisal Robert BuchauaD. — Za Glas Naroda 32 < « prevel G. P. ■!'J (Nadaljevan j«*.) ~JSm ' Sedemindvajseto poglavje. KRIK IN JOK. Alain in Jaimit-k sta bila zunaj na ribolovu in edini «*lani družine. ki so tuli nav/iVi. mi bili korporal, mati Derval iu Mareela. — -Mati l>«-rval. navajena pr»-sfin-«"-«-Mj. j«- sklenila r«>ki i«-r »rloltoko v/.rallotiii t<-r rekla: (lovori tilio! 7.a bo/jo voljo, jrovori tiho! Ii«s j» ! j«' r< k«'l (irallon pritajeno. — On živi in našel s«m ralb>n. ali si pa pris«-l s«mii trezen, da me ra/./ališ. Sto vragov! I'a/.I >.•• ali pa l»o.š imel opraviti v resniei u m* noj! (iovori tilio! j«- »'»'klii Msireela. — IV lii kilo i/.im*«l sos»--dov slišal! Kar r»M-em j»- resnica. — j«* ošast družinske sramote š«- vedno jrrozi! Mareela j«* vzrasla s situaeijo. im-sto »la bi ji podlepla. Bila je . na onih r.'«lkih /« nsk. ki bolj čutijo kot pa mislijo in pri katerih s,- občut« k izpremeni v hitro «lejanje. Svoje oči tako nepre-imčno in vprašujoče upirala v Mikel (irallona. da j«- postalo sled-I jemu preeej nepri jefno pri sreu. Out i I j«-, da j«- ta dekliea pl^lala j.rav na dno nje«rove nepošteni' duše. Ko je preniotrila eeli položaj, je rekla: i iovori resnieo. Mikel (irallon. Ali si govoril š.* s kakim ('rubini človekom o tej zadevi? Mikel j.- nekaj zaj.eal ter bil vhleti v za.lr.-pi. Nekaj s«' je obotavljal, potem pa je zanikal vprašanje. ( «• nisi govoril, potem si zapomni: — Njegovo življenje je 1 tvojih rokah iu če ga bodo našli s tvojim posredovanjem, bo prišla njegova kri na tvojo glavo in pravični Bog te bo kaznoval! Mikel j«* zajeeal ter odgovoril: Mog so ga videli tudi drugi ljudje. N«\ slišal sera eel o govoriti Pipriaea. da nekaj sumi! Ne. m* smete dolžiti nune. če ga najdejo, kajti drugi ljudje imajo pravtako oči kot jaz. Odkar je bila ona prikazen \ Katedrali, so bili pozorni in čuječi. Sedaj pa je jasno, da ni bil svetnik, temveč nnirljiv človek. Kolian ričel je: To je iievrjctno! — je vskliknil. — Tam zunaj. me,| peči-)iami mora vendar človek umreti gladu! Vsak bi mislil to. — je rekel pošteni Mikel. — Jaz pa sera vi« 1. I njegovo mater, ki je hodila tam naokrog s svojo košarico, ki frotovo ni bila nik.lar prazna. Sploh pa ni bil Rohan nikdar tak kot ostali. Navajen j.- bil življenja tam zunaj meti morskimi pticami in1 rralebi. Pa naj je tako ali tako! On je tukaj iu prvo vprašanje je Jkaj naj se stori! Korporal ni ničesar odgovoril. Marcela, ki je bila sedaj bleda |tot smrt. pa j«- potegnila iz nedrij majhen črn križec in držeča ga proti Mikelu. je rekla: — Ali hočeš priseči pri Svetem Križu. Mikel Orallon. da si ohranil skrivnost zase?! Mikel se je začudilo zazrl v Mareelo. ; A,i P« nisem pravkar razkril in s kom naj bi govoril?! CV liočeš, pa prisežem. Previdnost božja pa ga je obvarovala stvarne krive prisede ,^-ajt« v istem trenutku je hilo čuti udarce na vrata, ki so postali močnejši, ko ni nikdo odprl. — Odprite! — je zaklieal neki glas. Celo korporal je obledel, dočira se je zgrudila mati Derval na Itolena ter je držala Marcela svojo roko na srcu. — Sveta Devica! Kdo more biti to? — je rekla. — Morda je le eden sosedov, — je rekel Mikel. ki je prav tako prestrašen kot vsi drugi. Odprite! — je ponovil glas zunaj in zopet so zadoneli udar-. fi na vrata. — Kdo je? — je vparšala Mareela ter položila roko na kljuko. — V imenu Cesarja! — se je glasil odgovor. 4 Vrata so se na stežaj odprla in v kuhinjo je prihrumel seržant pipriae, obort»žen in v spremstvu več drugih orožnikov z nasajenimi .bajoneti. Rdeči nos je še bolj blestel kot ponavadi in jezno je men-jpal s uokama. j Veliki vojni atlas f | vojskujočih se evropskih drfa? m pa kolonij- It ! sirih posestev vseh yelesil S Obsega 11 razn'p zemljevidov, ■a SOtih straneh in vsaka stran je iUi pri 134 palca velika. ® Cena samo 25 centov. I Manjši vojni atlas ^ Obtega devet raznih zemijevider ■a 8 straceh, vsaka stran 8 pri 14 pale^v. Cena samo 15 ccntov. I Til lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak J5 lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- K bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod 85 »udi označen obseg površine, katero zavzemajo poaamesn« £3 države. Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov S IB In mi vam takoj odpošljemo zazeljeni atlas Pri veljam ® odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, i { ^2Cortlandt Street, New York, JNL^Jj j WaTeTeT NAJBOLJŠA ^ ^ ^ ^ ^ SCENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA- Prirejena za slovenski narod, s bo- i delovanjem več strokovnjakov, je "» založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platni rezani $1.00. Rojaki ▼ Geveland, 0. dob«f) iSwC wto t podrožuici Fr. Sakser, 1604 St Gair Ave., N. E. i- jjimpsdoie generale fransaiiaDiip (Francoska parobrodna družba.) fllrikloi trti do Havre, Pariza, Švice, (nomesta Id L|eMjaw VeMpanlkSNf '..T--2' »AOTtOVBMCS* 'TA S 4V Off* ^ALOttXA-'MII "lA'ilAKcV mm 4vm rUka ^tla MHwMfafc« l»dilt|il|«l ■mM ptfmlkl m "Qocago", tfla Toaraiae", "Boefaambeaa" in "Ifngara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK •orner Pearl St., Ckesekrougk Balldla«. Mta! parniki odplnjojo vsdmo oh aradak la irlitnlih BnH __w. m._ E Zanesljivo pride sedaj B denar v staro domovino. | V Do Jobregaf sem |se prepričal, ds J dospejo denarne pošiljatve P tudi seda; zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre- P bnjejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Ea Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom a in znancem v staro domovino, Jfc I 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. 1| | FRANK SAKSER | g 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. X I 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. §!