Posamezni Izvod 1.30 !ll.r mesečna naročnina 5 Šilingov
Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspostaml Klagenfurl 2
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl
'V b.
: --Ih .......:
Letnik XVII.
Celovec, petek, 17. avgust 1962
Štev. 33 (1057)
Nov uspeh sovjetske znanosti:
Dva sovjetska kozmonavta sta v vesolju
desetkrat preletela razdaljo med Zemljo in Luno
Ko je sovjetski kozmonavt major Nikolajev zadnjo soboto v jutranjih urah z vesoljsko ladjo „Vzhod lil" odletel na krožno potovanje okoli Zemlje, razen maloštevilnih ljudi v Sovjetski zvezi še nihče na svetu ni pričakoval, da gre pri tem za prvo fazo novega in doslej edinstvenega podviga v okviru vesoljskih poletov. Naslednjega dne je Nikolajevu namreč sledil podpolkovnik Popovič v vesoljski ladji »Vzhod IV", s katero se je po sovjetskih vesteh na nekaj sto milj približal Nikolajevu ter začel po isti poti obkrožati Zemljo. S tem se je začel prvi skupinski vesoljski polet v zgodovini človeštva, ki pomeni važen korak naprej v razvoju vesoljskih poletov in pomemben pogoj za bodoče polete na druge planete sončnega sistema.
Medtem sta oba sovjetska kozmonavta s svojima vesoljskima ladjama srečno pristala na določenem kraju v Sovjetski zvezi. Nikolajev je v vesoljski ladji „Vzhod lil" v 94 ur in 25 minut trajajočem poletu 64-krat obkrožil Zemljo in preletel razdaljo 2,6 milijona kilometrov, Popovič pa je z »Vzhodom IV” v 70 urah in 59 minutah izvedel 48 krogov okoli Zemlje ter napravil pri tem okoli 2 milijona kilometrov dolgo pot. Skupno sta torej oba sovjetska kozmonavta preletela pot, ki predstavlja več kot desetkratno razdaljo od Zemlje do Lune.
Po uradni sovjetski Izjavi je imela iztrelitev teh dveh vesoljskih ladij namen, da bi dobili dopolnilne podatke o vplivu vesoljskega življenja na človeški organizem, o delovni sposobnosti človeka v dolgotrajnem breztežnem stanju, nadalje o možnosti, da opravi človek določen obseg raziskovanja v pogojih vesoljskega poleta in končno o izpopolnitvi sistema vesoljske ladje in njenih naprav za zvezo, upravljanje in pristajanje. Predvsem pa je skupni polet dveh vesoljskihlcdij služil temu, da bi raziskali možnosti neposredne povezave med obema ladjama in koordinirali delo obeh kozmonavtov. Dejansko sta bila Nikolajev in Popovič med poletom v vesolju v stalni medsebojni zvezi in sta tako izpolnila važne pogoje, ki bodo znatno olajšali nadaljnji razvoj vesoljskih poletov.
Po vsem svetu so ta edinstveni podvig sovjetske znanosti in tehnike navdušeno pozdravili kot zgodovinski dogodek z izredno dragocenimi izkušnjami, ki bodo koristno služile pri nadaljnjih prizadevanjih za polete na Luno in k drugim planetom. Celo zahodni znanstveniki so ob tej priložnosti izrazili mnenje, da bodo sovjetske vesoljske ladje prej dosegle Luno kot ameriške, medtem ko v Sovjetski zvezi ta dogodek napovedujejo že za leto 1965.
Razorožitvena konferenca v Ženevi:
Samo veliko besed, dejanj pa nič
Tako imenovani razorožitveni odbor, ki v Ženevi po nalogu Generalne skupščine OZN skuša najti pot do sporazuma o razorožitvi in še posebej o ukinitvi jedrskh poskusov, je imel doslej že nad sedemnajst sej, plenarnih zasedanj in manjših sestankov. Spregovorjenih je bilo nebroj besed, obravnavanih celo vrsto predlogov in protipred-logov in obravnavali so tudi posamezne člene bodočega sporazuma o razorožitvi. Vendar pa vse to doslej še ni privedlo do kakšnega bistvenega napredka in je na primer braziljski delegat na eni zadnjih sej z obžalovanjem ugotovil: Trem jedrskim državam ne manjka besed, ki pa se na žalost ne ujemajo z dejanji!
Ravno v tem je bistvo razorožitvene konference, da vsaka stran ve povedati zelo veliko, ni pa pripravljena niti na najmanjše popuščanje. Zato se delo konference odvija v bistvu v medsebojnih očitkih in obdolžitvah, problem kot tak pa je slej ko prej ostal na slepem tiru.
Tudi najnovejai ameriški predlog, ki so ga napovedovali z značilnim ameriškim hrupom kot edino zveličavno sredstvo za premostitev trenutnega zastoja v pogajanjih, se je v resnioi izkazal le kot reklama. Čeprav vsebuje nekatere olajšave glede nadzorstva nad jedrskimi poskusi, je v bistvu zgrajen še vedno na načelih, ki jih Vzhod že od vsega začetka zavrača z utemeljitvijo, da gre v resnici za poskus, da bi uradno priznali pravico do vohunstva v tujih državah. Temu primerno je novi vodja sovjetske delegacije Kuznjecov tudi zelo odločno zavrnil ameriški predlog in dejal, da postavlja Amerika ultimat, ko zahteva, naj Sovjetska zveza sprejme kontrolne postaje In inšpekcije na kraju samem kot pogoj za sklenitev sporazuma.
V svojem odgovoru na ameriški predlog je Kuznjecov poudaril, da Sovjetska zveza ne bo sprejela, kakor tudi doslej ni sprejela, nobenega predloga, ki bi dal drugi strani pravico, da pod videzom inšpekcije vohuni v Sovjetski zvezi. Zaradi tega ameriški predlogi po mnenju Sovjetske zveze ne morejo biti podlaga za sporazum, ker imajo le ta namen, da bi razgovore pripeljali do mrtve točke. Še posebej je Kuznjecov naglasil, da Amerika noče sprejeti kompromisnega predloga osm:h izven-blokovskih držav, medtem ko je Sovjetska zveza ta predlog sprejela v celoti. Iz tega sledi — je pred nedavnim ugotovil moskovski komentator — da Amerika sabotira sedanja pogajanja v Ženevi, ker ne želi, da bi prišlo do sporacuma o razorožitvi in ukinitvi jedrskih poskusov. —
Medtem pa se kljub silnemu ogorčenju po vsem svetu nadaljujejo jedrski poskusi. Od začetka avgusta je Sovjetska zveza izvedla že več poskusov, v Ameriki pa trenutno popravljajo izstrelišče, ki se je pokvarilo pri zadnjem poskusu in je pričakovati, da bo Amerika v drugi polovici septembra izvedla spet nekaj novih jedrskih poskusov v veliki višini.
Leto dni berlinske krize
V	letu dni od 13. avgusta 1961, ko so zaprli mejo in zgradili zid in ko je izbruhnila ostra kriza je ostal Berlin prizorišče hladne vojne. Dogodki v tem burnem berlinskem letu so se menjavali med napetostjo in kratkotrajnim zatišjem, med grozečimi demonstracijami s silo in med sondiranjem sovjetsko-ameriških pogajanj, da bi našli miren izhod.
Berlinska kriza je prišla do polnega izraza v prvih treh mesecih, ko so zaprli meje. Potem je prešla v fazo negotovosti in pričakovanja od začetka sovjetsko-ameriških stikov — v obdobje pomiritve. Glavni dogodki mednarodnega pomena so se v obdobju od izbruha lanske krize odvijali takole:
d Prva faza: izredni ukrepi in demonstracije sile z zbiranjem čet na obeh straneh berlinskega zidu od 13. avgusta do 27. oktobra lani. Napetost je dosegla višek, ko so se pojavili na Friedrichstrasse v razdalji 200 metrov sovjetski in ameriški tanki.
V	tem obdobju živčne vojne so Američani poslali vojaške okrepitve, podpredsednika Johnsona in generala Claya v zahodni Berlin, Sovjetska zveza pa je imenovala maršala Konjeva za vrhovnega poveljnika svojih oboroženih sil v Vzhodni Nemčiji.
@ Izjava premiera Hruščova na XXII. kongresu KP Sovjetske zveze 17. oktobra, da ni nujno, da bi morala biti mirovna pogodba brezpogojno podpisana do leta 1962, je pomirila položaj in prispevala k občutnemu popuščanju napetosti. Novembrski sestanek Hruščova in zahodnonemškega veleposlanika Krolla 9. novembra, razgovori ameriškega predsednika Kennedyja s kanclerjem Adenauerjem v Washingtonu 19. novembra in Kennedyjev intervju Adžubeju 28. novembra, nadalje sestanek Kennedyja in Macmillana na Bermudih 20. decembra ter sovjetska spomenica o nemškem vprašanju dne 27. decembra ■— so nudili širšo diplomatsko osnovo za neposredno sovjetsko-ameriško sondiranje berlinskih razgovorov.
^ Faza sondiranja se je začela letos 2. januarja s sestankom Gromika in ameriškega veleposlanika Thompsona. Dva tedna pozneje — 1 . januarja, so Američani in Sovjeti docela umaknili svoje tanke celo s prednjih položajev na berlinskih ulicah. V Vzhodni Nemčiji pa so 24. januarja uvedli splošno vojaško obveznost.
fB Predsednik Kennedy je 11. aprila odpoklical svojega posebnega pooblaščenca v zahodnem Berlinu generala Claya, sovjetska vlada pa je osem dni kasneje odpoklicala maršala Konjeva iz Vzhodne Nemčije. S tem je bila končana vojaško-strateška manifestacija sile, ki je celih osem mesecev spremljala berlinsko krizo.
Na razgovorih Gromika in Ruska 27. marca v Ženevi so se dogovorili o nadaljevanju stikov in razprav o Berlinu. Temu je sledila vrsta sestankov Ruska in Dobrina v Washingtonu. Med Vzhodno in Zahodno Nemčijo so se začela 13. februarja uvodna pogajanja o dodelitvi dolgoročnega kredita vzhodnonemškemu gospodarstvu. Kancler Adenauer je 7. maja drugič po izbruhu krize obiskal zahodni Berlin in izjavil, da ne verjame v uspešen izid sovjetsko-ameriških pogajanj o Berlinu.
Od konca maja so se čedalje pogosteje vrstile eksplozije in puškarjenje ob berlinskem zidu. Sovjetska zveza je spričo tega 7. junija poslala zahodnim silam protestno noto, ki so nanjo odgovorile 23. junija in predlagale četverni sestanek »o zidu«. Isti dan je govoril Kennedy s sovjetskim veleposlanikom v Washingtonu Dobrininom. Ob podpisu sporazuma o Laosu v Ženevi je bilo med 20. in 23. julijem nekaj razgovorov zunanjih ministrov štirih velesil o berlinskem vprašanju brez konkretnih sklepov, toda o pripravljenosti v pogledu nadaljnjih stikov.
# Predlog sovjetskega premiera Hruščova 10. julija o zamenjavi čet zahodnih sil v zahodnem Berlinu s simboličnimi vojaškimi enotami manjših evropskih držav In ponovna sprožitev vprašanja separatne mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo po sovjetski noti z dne 16. julija, s katero je bil zavrnjen predlog o četvernih razgovorih »o zidu«, kakor tudi Ulbrichtovo potovanje v Sovjetsko zvezo 1. avgusta vse to je potisnilo v ospredje separatno mirovno pogodbo in status zahodnega Berlina. Erich Mende, vodja svobodne demokratske stranke Ž.ahodnc Nemčije, ki sodeluje v vladni koaliciji, je 3. avgusta predlagal, naj bi štiri velesile obnovile razgovore o nemški mirovni pogodbi na podlagi Herter-jevega ženevskega načrta iz leta 1939.
Note Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije, ki sta jih zdaj poslali zahodnim silam, vsebujejo ostre proteste >proti zadnjim obmejnim provokacijam«, kakor tudi proti Liibkejeve-mu obisku v zahodnem Berlinu prav za obletnico 13. avgusta.
Vzporedno s temi dogodki, ki so lani spremljali berlinsko krizo, so zabeležili vrsto drugih dogodov na sami berlinski meji. Razen malone neštete vrste obiskov politikov, delegacij in mednarodnih zborov v enem in drugem delu mesta je bila berlinska javnost najbolj zaskrbljena spričo številnih incidentov ob zidu, na mestni železnici na mednemški meji, o čemer imajo vzhodni in zahodni Nemci pri roki najbolj različne verzije. Vzhodni Nemci obtožujejo zahodni Berlin, da je od 1. januarja do 20. junija organiziral 1822 provokacij proti državni meji Vzhodne Nemčije
in da so z zahodne strani v 39 primerih ste-Ijali s puškami. Zahodnoberlinski senat pa pravi, da je v zadnjem letu 37 ljudi izgubilo življenje v incidentih na meji ali pri poskusih, da bi pobegnili iz vzhodnega v zahodni Berlin. Vzhodni Berlin odgovarja, da je vzhodnonemško gospodarstvo zaradi prej odprte meje imelo 30 milijard mark izgube, zahodni Berlin pa, da je z zaporo meje ostal brez 60 tisoč delavcev.
Od začetka berlinske krize, ki je izbruhnila lani 13. avgusta, so prenehali normalni stiki med obema nemškima državama na političnem, kulturnem in športnem torišču. Potovanja iz enega v drugi del Nemčije pa so se skrčila na najmanjšo mero. Kljub vsemu pa se mednemška trgovinska menjava nadaljuje, za zdaj v nekoliko spremenjenih vendar pa v dokaj normalnih okvirih.
S	N
OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu so ponavljalni izpiti v ponedeljek, dne 10. septembra; začetek ob 8. uri zjutraj.
Dne 11. septembra so sprejemni izpiti za vse razrede.
Učence lahko prijavite za sprejemni izpit vsak četrtek od 8. do 10. ure ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesrealgymnasiums tur Slowe-nen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Ravnateljstvo
V______________________________________)
Indonezija in Nizozemska
sta podpisali sporazum o Zahodnem Irijanu
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je bil pred dnevi podpisan sporazum med predstavniki Nizozemske in Indonezije, s katerim so določene formalnosti o prenosu oblasti nad Zahodnim Irijanom od nizozemske na indonezijsko vlado. S tem je bil vsaj na papirju zaključen spor med obema državama, ki je grozil, da se razvije v splošen oborožen spopad.
Zdaj doseženi sporazum predvideva, da bo Indonezija prevzela oblast nad Zahodnim Iri-ijanom po 1. maju 1963 in da bo pred koncem leta 1969 omogočila tamkajšnjemu prebi-oalstvu, da samo odloči, ali bo ostalo pod indonezijsko oblastjo ali pa postane samostojno področje. Za prehodno dobo bo na tem ozemlju nameščena tudi posebna varnostna sila Združenih narodov, ki bo skupno z domačo policijo skrbela za vzdrževanje reda in miru. .
Ob podpisu inclonez' iško-nizozemskega sporazuma je predstavnik Nizozemske izjavil, da je njegovi vladi šlo predvsem za usodo tamkajšnjega prebivalstva, ki živi še na najnižji kulturni stopnji ter bosta ves svet in zgodovina sodila o tem, kako so bila določila sporazuma izvedena v praksi. Ni pa pri tem povedal, da je imela Nizozemska že dovolj časa, da bi prebivalstvo Zahodnega Irijana dvignila na višjo kulturno stopnjo.
Ameriška »svoboda” v praksi
Na Zahodu zelo radi in veliko govorijo o svobodi in demokraciji; lastijo si monopol nad ..svobodnim" svetom. Teda la »svobod-ni” svet v resnici nikakor ni tako svoboden, posebno ne, če v Ameriki prevlada mnenje, da konkretni dogodki v tem svetu nasprotujejo načrtom ameriških politikov in zlasti ameriških vojaških predstavnikov. V takem primeru se svoboda ..svobodnega" sveta takoj spremeni v očitno nesvobodo, kajti Amerika se je razvila v pravega mojstra v vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. O tem ne govori le primer Kube, ki je bila deležna ameriškega prekletstva, čim sedanji kubanski režim pod vodstvom Fidela Castra ni več hotel plesati po vvashingtonski glasbi, marveč se je odločil za samostojno politiko in neodvisnost domovine.
Ravno primer Kube pa je ameriške vojaške poveljnike, ki so s svojo oboroženo intervencijo doživeli sramoten poraz, privedel do tega, da so začeli pripravljati načrte, kako bi se v bodoče zavarovali pred podobnimi pustolovščinami, če bi tudi v kakšni drugi južnoameriški državi prišlo do upora proti ameriški politiki. V krogih ameriškega obrambnega ministrstva namreč potrjujejo govorice, da namerava Amerika namestiti na področju Panamskega prekopa »premični obrambni korpus", ki bo lahko nenadoma nastopil na katerem koli področju Latinske Amerike »v primeru neredov ali Komunističnih uporov". V tem korpusu bo baje nad 10.000 mož, ki bodo imeli svoja lastna sredstva za prevažanje po zraku in po morju.
Pod krinko »boja proti komunizmu" namerava Amerika torej ustanoviti posebno in-tervencicnistično vojsko, katere resnična naloga pa bo zatiranje svobodoljubnih gibanj v latinskeamerških državah in oboroženo vmešavanje v notranje zadeve teh držav. In vse to pod geslom »svobodnega” sveta!
Koroški velesejem:
Veliko zanimanje za jugoslovanski paviljon
Vzorčna razstava slovenskih in hrvatskih izvoznih podjetij je že od leta 1950, ko je bila prvič sestavni del celovške razstave kot predhodnice Koroškega velesejma v Celovcu, leto za letom v ospredju zanimanja tako običajnih obiskovalcev, kakor pa poslovnih krogov in turistov, ki obiskujejo koroški velesejem. Odkar ima Jugoslavija na razstavišču svoj lastni paviljon, obiskovalci vedno spet zagotavljajo, da je le-ta in v njem razstavljeno blago najbolj okusno urejeno.
Tudi letos je v tem pogledu napravljen korak naprej enako, kot pa v večanju števila razstavljenih eksponatov. Novost razstave so letos izdelki kovinske industrije, tovarne »Rade Končar" iz Zagreba in Železarne Sisak. Za izdelke teh dveh tovarn je v Avstriji veliko zanimanje, nepričakovano veliko pa je zanimanje tudi za specialni jugoslovanski papir in za likerje „Maraska" iz Zadra.
Med izdelki kovinske industrije so zastopani: svetla pločevina in žica »Impola" Slovenska Bistrica, orodje „Tehnaimpexa" Ljubljana, kinoprojektorji „lskre" Kranj, cevi vseh dimenzij in obroči Železarne Sisak, elekro-motorji „Rade Končar" Zagreb in izdelki „Saturnusa" v Ljubljani, „Radio-Elektro" v Zagrebu in »Mariborskih livarn".
Na drugem mestu med eksponati stoji živilska industrija s konzervami meso, rib, sadja in sadežev ter z medom in izdelki iz njega. Tovrstno blago razstavlja 9 podjetij. Vsakoletno razstavo vin pa predstavljajo letos »Slovenija vino" Ljubljana, »Vinag” Maribor, »Vinoprodukt” Zagreb, »Vinalko" Split, »Istravino" Umag in »Vino Koper" s svojo vsakoletno poskus njo. V tem sklopu razstavlja tudi »Maroška" iz Zadra svoje likerje.
Da vsebuje vzorčna razstava tudi letos svoje tradicionalne lin priljubljene eksponate
Alžirsko gospodarstvo
Temeljna gospodarska panoga Alžirije je kmetijstvo, v katerem zavzema najvažnejše mesto pšenica. Njen letni pridelek znaša okoli milijon ton. Pšenici sledita ječmen (700.000 ton) in oves (okoli 150 tisoč ton). Poleg žita imajo važno mesto v alžirskem kmetijstvu oljke in tobak, katerih letni pridelek znaša okoli 200.000 odnosno 12.000 ton. Važna kmetijska panoga je tudi živinoreja s približno 9 milijoni govedli in 8 milijoni drobnice.
Za kmetijstvom je rudarstvo najvažnejše področje gospodarske dejavnosti Alžirije. Letno nakopljejo okoli 1,2 milijona ton železove rude in 600.000 ton surovih fosfatov; poleg tega pa kopljejo še svinec, cink in drugo.
Lani je blizu 85 °/o celotnega alžirskega uvoza odpadlo na Francijo, delež njenega izvoza v Francijo pa je znašl 80 %. Ostale države so na alžirskem uvozu udeležene z 10 °/o, na izvozu pa 14 °/o, kajti 5 % uvoza in 6 % izvoza odpade na države cone franka, se pravi od Francije kontrolirane države. Drugače seveda izgleda alžirska zunanja trgovina v francoskih merilih. Francoski izvoz v
Šoli odrasla mladina pred izbiro poklica:
Poklicne želje mladine in ponudba učnih mest se ne ujemajo
Drugo polletje je vedno čas, ko "soli odrasla mladina in njeni starši iščejo učnih mest in ko se odločajo za bodoči poklic mladih. Tu pa se kaže vsako leto več težav in več problemov, ki terjajo rešitve. Poklicne želje mladih se ne ujemajo s ponudbo učnih mest. Pri tako imenovanih »modernih* tehničnih in gostinskih poklicih je povpraševanje za učnimi mesti veliko večje, kot je njihova ponudba, medtem ko za klasične obrtne poklice med mladino skoraj ni zanimanja.
»Doma” Ljubljana in »Malice" Zagreb se razume enaka, kakor to, da med njimi ne manjka kamenin, kemičnih izdelkov, tekstilij iin pletenin ter konfekcije, obutve in usnjenih izdelkov, glasbil in pohištva vključno televizorjev.
V tem bogatem izboru pa močna turistična reklama nikakor ni vsiljiva, temveč se nasprotno na mah prikupi vsakomur, ki na lepih fotografijah zagleda jugoslovanske naravne krasote od Julijcev do morja, Pl it Vič k i h jezer, Zagreba do panonskega nižavja. K prikupnosti te reklame prispevajo nedvomno spretno aranžirani izdelki »Doma" in »Matice" ravnotako, kot pa solidna postrežba, bogat izbor prospektov in cenikov, s katerim sta Turistična zveza Slovenije in Turistični savez Hrvalike na voljo vsakomur ki želi pojasnil za oddih in izlet v Jugoslavijo.
Alžirijo je znašal 12 °/o francoskega izvoza, uvoz vključno saharske nafte pa 9 %.
V trgovini s Francijo izkazuje Alžirija velik primanjkljaj. Vrednost lani uvoženega blaga je znašala 4,4 milijarde novih frankov, vrednost izvoženih artiklov pa 2,9 milijarde. Pri uvozu je imelo blago široke potrošnje prvo mesto, nakar so mu sledili živilski artikli, industrijska oprema, avtomobili in stroji. V alžirskem izvozu v Francijo pa ima prvo mesto nafta, katere izvozijo za več kot milijardo novib frankov, dalje vino, južno sadje, fosfati, različni’ minerali itd.
Sodelovanje med Francijo in Alžirijo ter medsebojni odnosi med tema dvema državama bodo v prihodnje temeljili na načelu recipročnosti: Alžirija bo spoštovala francoske koristi in pridobljene pravice, Francija pa se je zavezala, da bo dajala Alžiriji tehnično in kulturno pomoč; z ustrezno finančno pomočjo pa bo prispevala k njegovemu gospodarskemu in socialnemu razvoju. Za izvajanje tega dogovora bo na paritetni podlagi postavljen poseben tehnični organizem z nalogo dajanja nasvetov in priporočil alžirski vladi, ki pa bo odločala suvereno in samostojno.
Bilanca lesnega gospodarstva 1951 —1960
Zvezni sve! lesnega gospodarstva je pod predsedstvom znanega strokovnjaka docenta dr. Eckmullnerja sestavil Studijo o potrošnji lesa v Avstriji v letih 1946—1960. To Studijo je objavil v strokovni reviji »Holzkurler” dne 31. maja 1962.
Ker je bilo zadnje dni v zvezi z Avstrijskim lesnim sejmom v Celovcu veliko govora o položaju v gospodarstvu z gozdom in z lesom, priobčujemo v naslednjem izvleček iz ravnokar omenjene Študije, ki se nanaSa na primerjanje položaja v avstrijskem lesnem gospodarstvu leta 1951 in leta 1960 in ki istočasno karakterizira njegovo nastalo problematiko.
Kakor povsod v gospodarstvu spoznamo tudi v gozdarstvu in lesnem gospodarstvu položaj in problematiko le iz večletnega primerjanja povpraševanja za lesom ali njegove potrošnje s strani industrije in obrti s ponudbo s strani gozdnega gospodarstva. Potrošnja lesa je v naši državi znašala
leta	skupno m3	od tega kot drva	gospodarski les	
1951	13,311.000	4,071.000	9,240.000
1955	15,148.000	3,623.000	11,525.000
1960	15,404.000	3,147.000	12,257.000
Primerjava kaže,		da je potrošnja gospo-	
darskega lesa narasla za okroglo 32 %, potrošnja drv pa nazadovala za 22 %, tako, da je skupna potrošnja lesa v tem desetletju narasla za okroglo 15 %.
Ta potrošnja z vsakoletnimi sečnjami v gozdu nikoli ni bila krita. H kritju so morali prispevati še drugi viri, kakor so to drobni okrogel les (pod 7 cm premera), negospodarske vrste lesa (n. pr. jelša, breza itd.), les drevja s sadovonjakov, travnikov in pašnikov, odpadki pri žaganju in drugi obdelavi lesa, uporaba starega lesa v lesni industriji in naposled uvoz lesa. Uvoz lesa, ki je 1960 znašal
406.000	m3, je od 1951 narasel za 153 %. Iz tovrstnih virov sta lesna industrija in obrt leta 1951 prejeli 903.000 m3 lesa, leta 1960 pa že
1.885.000	m3.
Navzlic temu pa sečnja gospodarskega lesa ni nazadovala, temveč se je povečala. Po zadnjem ugotavljanju zalog lesa bi smeli letno posekati le okoli 8,5 milijona kub. metrov lesa, posekali pa smo ga v povprečju zadnjega desetletja letno okoli 11,3 milijone. V tem desetletju smo dokazano posekali 22 °/o, zelo verjetno pa celo 32 % več lesa, kot ga dovoljuje ugotavljanje zalog lesa. Tudi če upoštevamo mnenje nekaterih, da lahko posekamo letno okoli 10 milijonov kubičnih metrov lesa, znašajo prekomerne sečnje zadnjega desetletja še vedno povprečno 12 do 13 %.
Največ posekanega lesa gre še vedno na žage. Na okroglo 7.000 žagah s 24.000 delavci je bilo 1951 zrezanega okoli 6 milijonov m3 okroglega lesa, leta 1960 pa blizu 7,5 milijona. Potemtakem se je storilnost delavcev na žagah v zadnjem desetletju močno povečala.
Na drugem mestu porabe lesa stoji industrija papirja. Leta 1960 je porabila nad 3 milijone m3 lesa ali 48 % več kot 1951. Zadnja leta v vedno večji meri izkorišča žagarske odpadke in les listavcev, navzlic temu pa domača proizvodnja ne zadošča njenim potrebam. Leta 1960 je morala industrija papirja uvoziti 300.000 m3 brusnega lesa, da je lahko zaposlila svoje delavce in da je zadostila povpraševanju po njenih izdelkih. V zadnjem desetletju se je produktivnost industrije papirja močno povečala. Število delavcev je naraslo od 18.512 na 19.180, storilnost na osebo in leto pa se je povečala od 38 na 68 ton.
Zelo močan vzpon v porabi lesa v zadnjem desetletju opažamo v industriji lesonitnih plošč, furnirjev in podobno. Ta industrija je 1951 porabila 267.000 m3 lesa, od tega 68.000 kubičnih metrov žagarskih odpadkov, leta 1960 pa že 536.000 m3 lesa, od tega 191.000 m3 žagarskih odpadkov. Kljub močnemu povečanju uporabe žagarskih odpadkov pa je morala 17 % svojih potreb po lesu kriti z uvozom.
V
Ker je poraba lesa naraščala tudi na vseh drugih področjih razen za kurjavo, železniške pragove, telegrafovke in drogove, je razumljivo, da domače gozdno gospodarstvo tudi v bodoče ne bo v stanju zadostiti povpraševanju za našim lesom v inozemstvu, istočasno pa kriti potrebe domače industrije papirja in lesonitnih plošč. Zgrešeno bi bilo zaradi tega omejevati izvoz lesa ali pa proizvodnjo domače lesne industrije. Oboje je treba držati na sedanji višini in — če le gre — še naprej pospeševati. Sedanji položaj v našem lesnem gospodarstvu nam postavlja druge naloge. Le-te pa so
4) nadaljnje omejevanje porabe lesa za kurjavo,
O nenehno varčevanje pri uporabi lesa v kmetijstvu in pri gradnjah,
O naglo pogozdovanje goličav in zatiranje plevela po njih s kemičnimi pripravki,
A redno čiščenje in trebljenje mladih sestojev,
4) gojitev mešanih gozdov s prebiralno sečnjo.
V preteklem šolskem letu je no Koroškem obvezne šole zapustilo 4302 fanta in 4085 deklet. Od tega števila se je odločilo 512 fantov in 907 deklet za nadaljno Izobrazbo v strokovnih šolah, 538 fantov :in 700 deklet pa hoče ostati v domačem, večinoma kmetijskem obratu, medtem ko se 820 fantov in 976 deklet glede poklica še ni odločilo.
Od preostalih šoti odraslih fantov se jih hoče 1780 izučiti obrti po obratih. Med njimi je največje zanimanje za poklic avtomehanika (242), elektroinštalaterja (230) in strojnega ključavničarja (110). Skupno se torej za te poklice zanima 582 fantov. To stremljenje je zelo razumljivo in zdravo. Manj razumljivo pa je, da je za vse tri poklice na Koroškem komaj 134 učnih mest na razpolago.
Podoben je položaj pri gostinskih pokiidih kot so to kuharji, slaščičarji in natakarji- Za
Konjunkturo, kakršna je v lesnem gospodarstvu in kakršna obeta tudi še ostati, je treba izkoristiti vsestransko s potrebnimi ukrepi za površinsko povečanje gozda, s skrbjo za nagle jši prirastek v njem in s strokovnjaško sečnjo in izdelavo lesnih sortimcntov. Geslo časa se glasi: Ne sekajmo manj lesa, temveč skrbimo, da ga bo v gozdu priraslo več kot doslej!	(bi)
te poklice se zanima 120 šoli odraslih fantov, učnih mest pa je le 15 na razpolago. Temu nasproti se je za klasične obrtne poklice kot n. pr. za čevljarja, steklarja, krovarja, kleparja iin pečarja odločilo le 19 fantov, čeprav je skupno 91 učnih mest na izbiro.
Še manj pa se ujemajo poklicne želje deklet z razpoložljivimi učnimi mesti. Tako se hoče 446 deklet izučiti poklica prodajalke,. na razpolago pa je ‘le 95 mest. Poklica šivilje se hoče pri 56 prostih mestih izučiti 312 deklet, gostinskih poklicov pa pri 16 mestih 83 deklet. Nič drugače ne izgleda razmerje pri frizerskih in pisarniških ženskih poklicih. Pri 31 razpoložljivih učnih mestih hoče 193 deklet postati frizerka, prti 26 prostih mestih pa 106 pisarniška moč.
Ob vsem tem pa je še vedno povsod po deželi akutno pomanjkanje kvalificiranih delavcev Iz tehničnih in gostinskih poklicev. Ob pičlih razpoložljivih učnih mestih tega pomanjkanja ne bo mogoče odpraviti in tudi ne zboljšati kvaliteto opravljenega dela ali postrežbe. Edini izhod je povečanje kapacitete tehničnih šol In šol ženskih poklicev v deželi ter ustanovitev primerne gostinske šele, kar j-e Koroška kot dežela turizma svoji mladini In svojim gostom že davno dolžna.
MOSKVA. — Sovjetska zveza je pred startom kozmonavta Nikolajeva pozvala ZDA. naj ne delajo jedrskih poizkusov v veliki višini. V pozivu se glasi: ..Sovjetska vlada smatra za potrebno nasloviti poziv vladi ZDA v zezi z izstrelitvijo sovjetske vesoljske ladje »Vostok lir, ki je krožila okoli Zemlje. Izstrelitev je nov korak v zavojevanju vesolja v miroljubne namene in je v interesu vseh narodov sveta. Eksplozija v veliki višini bi predstavljala nevarnost za življenje in zdravje kozmonavta.” Ameriški državni departma je odgovoril naslednje:	»Želimo majorju
Nikolajevu varen polet in srečen pristanek. ZDA nimajo v načrtu nobenega dejanja, ki bi na kakršen koli način oviralo njegovo poslanstvo.”
CHAMONIX. — Italijanska in francoska skupina, ki delata pri vrtanju predora pod Mont Biancom, sta pred dnevi navezali prvi stik skozi 203 milimetra debelo odprtino v zadnjih sedmih metrih skale, ki jih je bilo treba še prebiti. Skozi odprtino so si delavci izmenjali- cigarete in vino ter si tovariško čestitali.
ŽENEVA. — Uradni predstavnik sovjetske delegacije na ženevski razorožitveni konferenci je sporočil, da bo Kuznjecev zamenjal Zorina na tej konferenci. Novica je prišla povsem nepričakovano.
WASHINGTON. — Predsednik Kennedy se je posvetoval s svojimi glavnimi gospodarskimi svetovalci o možnosti znižanja davkov za letos, zato da se omogoči razmah ameriškega gospodarstva. Na sestanku so pregledali statistike o brezposelnosti, o prodaji na drobno, o individualnih dohodkih in o dohodkih družb, o gradbeništvu in proizvodnji avtomobilov.
MANILA. — Dvanajst oseb je zgubilo življenje zaradi poplav, ki jih je povzročil tajfun „Patsy”, ki je divjal nad srednjevzhodnim področjem Filipinov. Po neuradnih vesteh pa pravijo, naj bi bilo 62 mrtvih, pogrešajo pa še nekaj sto ljudi. Tudi za kakih 150 ribičev, ki so bili na 10 ribiških ladjah, ni upanja, da so preživeli neurje.
LONDON. — Bivši ameriški predsednik Eisenhower je obiskal v bolnišnici Churchilla. Ob odhodu iz bolnišnice je Eisenhower dejal, da sta se s Churchillom pogovarjala o osebnih zadevah. Dejal je, da je bil zelo zadovoljen, da je Churchilla spet lahko videl. To je mož, je dejal Eisenhower, na katerega je lahko ves svet ponosen.
NIZZA. — Med delom na polju je 59 let stari kmetovalec z motiko zadel ob osje gnezdo. Bojevite živalice so se zakadile vanj ter ga začele pikati po vsem telesu in zlasti po obrazu. Na pomoč so mu priskočili ljudje, ki so delali v bližini ter poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico, kamor so ga sprejeli s pridržano prognozo.
LUBBOCK. — Kakih 20 km od Lubbocka je vlak z brzino 130 km na uro trčil v avtomobil, s katerim se je osem mladih ljudi vozilo na izlet. Medtem ko je neki mladenič v zadnjem trenutku skočil iz avtomobila in se tako rešil, pa so vsi ostali bili na mestu mrtvi. Trčenje je bilo tako silovito, da so se kosi avtomobila dobesedno zlepili z lokomotivo.
KAIRO. — »Muslimanska kri se ne sme uporabiti za rešitev življenja komunista'’ — tako je izjavil svet ulejmov na univerzi El Azhar, potem ko se je nanj obrnil neki zdravnik iz Indonezije, ki je hotel vedeti za mnenje cerkve o tem vprašanju. Svet, ki so ga sestavljali štirje ulejmi, vsi stari nad 60 let, je v svojem sklepu izrazil, da islam priznava nove kirur-gične metode, toda v nobenem primeru se ne sme prenesti del muslimanskega telesa na telo ateista. Časopis „EI Abram”, ki objavlja to poročilo, pojasnjuje, da »v tem primeru ateist označuje komunista.”
MONTERREY. — V zadnjih 40 dneh je zaradi vročine umrlo 72 otrok. Vročina je zajela predvsem severno vzhodne dežele države, zaradi česar so sprejeli v sedmih dneh 360 otrok v bolnišnice.
BEOGRAD. — Iz Beograda je odpotovala na Švedsko delegacija sindikata delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije Jugoslavije. Do 26. avgusta bo v Brunswiku sodelovala na mednarodnem seminarju za mlade rudarje. Poleg jugoslovanske delegacije bodo na seminarju sodelovali predstavniki Norveške, Zvezne republike Nemčije in švedske.
BUENOS AIRES. — Argentinski predsednik Guido je govoril preko radia in televizije o krizi v deželi, ki še vedno ni končana. Po najnovejših vesteh so enote prve divizije nastanjene v Palermu, v predmestju argentinske prestolnice, zavzele poslopje vojnega ministrstva. Po naslednjih vesteh se je uporniški general Montcro proglasil za novega poveljnika in šefa argentinske armade.
LEOPOLDVILLE. — Družba Union Miniera je opomnila evropske uslužbence, da naj bodo pripravljeni evakuirati svoje družine iz Katange. V dobro obveščenih krogih pravijo, da so načrt za evakuacijo že prej pripravili in da ga bodo lahko izvedli v najkrajšem času.
STOCKHOLM. — Po informacijah raziskovalnega zavoda švedskega obrambnega ministrstva o novih sovjetskih jedrskih poizkusih na Novi zemlji niso zabeležili nobenega porasta radioaktivnosti nad švedsko. Količina radioaktivnosti nad švedsko se zadnje tri mesece sploh ni spremenila, ampak je ostala na isti ravni kot spomladi leta 1959.
SALZBURG. — Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo Sigvald Eklund je zahteval
—	v govoru na mednarodnem seminarju za diplomate
—	naj bi vse zaloge orožja in atomske reaktorje postavili pod nadzorstvo OZN in njenih organizacij. Poudaril je, da bomo dosegli zadovoljivo rešitev samo takrat, ko bo aparat združenih narodov prevzel 1o nadzorstvo, ker druge metode danes ne zadostujejo več.
BONN. — Po vesteh z krogov zahodnonemškega obrambnega ministrstva bodo zahodnoncmškl vojaški izdatki prihodnje leto za 3 milijarde mark večji kot letos. V načrtu imajo, da bodo znašali prlhodn|e leto ti izdatki 18 milijard mark. V okviru tega proračuna se bo povečalo številčno stanje Bundeswehra od 375.000 mož na pol milijona.
V Deželnem muzeju v Celovcu:
4. mednarodna razstava fotografij Prijateljev narave
Do 25. avgusta je v celovškem Deželnem muzeju odprta 4. mednarodna razstava fotografij, katerih avtorji so člani društva ..Prijateljev narave". Razstava obsega v celoti 183 fotografij velikega formata; 158 jih je črno-belih, 3 so barvne, ostalih 22 pa spada v posebne serije, ki obravnavajo določene teme. Pri razstavi je udeleženih 119 fotoamaterjev iz sedmih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Nemčije, Francije, Nizozemske in Švice. Vendar predstavlja ta razstava le izbor najboljših del, kajti žiriji je bilo prvotno poslanih skupno 1464 fotografij iz devetih držav (poleg omenjenih še Italija in Švedska). Poleg tega je žirija dodelila tudi 30 nagrad: 5 zlatih, 10 srebrnih in 15 bronastih medalj, od katerih so jih največ prejeli avstrijski fotoamaterji, namreč vseh 5 zlatih, 5 srebrnih in 7 bronastih.
Mnenje drugih
V časopisu »Das Menschenrecht«, oficielnem glasilu Avstrijske lige za človekove pravice, je dr. Erich Komer objavil daljši članek pod naslovom »Der ,Fall Resetaric'«, kjer poroča o dogodku, ki se je pred meseci pripetil v avstrijski vojski, ko je bil neki vojak, pripadnik brvatske manjšine na Gradiščanskem, zaradi svojega hrvatskega maternega jezika izpostavljen raznim nevšečnostim. Po opisu omenjenega dogodka prihaja dr. Komer do naslednjih ugotovitev, ki jih ponatiskujemo v originalnem nemškem besedilu:
Da sich die Milittirbehorden bisher in Schweigen liOHten, tnOssen diese Berichte wohl leider als wahr angenommen werden. Dies ist in mehrfacher Hinsicht sehr bedauerlich, denn
1.	gesfattet es Art. 149 unserer Bundesverfassung (Art. 66, Abs. 3 des Sfaatsverfrages von St. Germain) den Staats-bOrgern ausdrucklich, privat (und daher wohl auch den Soldafen ausserhalb des direkten DienstesI) jede beliebige Sprache zu gebrauchen — umso mehr muss dies fOr die zweite Landessprache des Burgeniandes gelten;
2.	stel It der Staatsvertrag 1955 u. a. auch unsere kroa-tischen MitbOrger im Burgenland unter besonderen Schutz und verbietet im Art. 6 ausdrucklich jede Diskriminierung von Minderheitenangehorigen;
3.	sind f ur alle (und daher auch fUr die milifdrischen) Organe der Republik Osterreich, die sowohl Mitglied der UNO als auch des EUROPARATES ist, die von diesen Organisationen beschlossenen »Menschenrecht e” zumindest moralisch verpflichtend. Die »Allgemeine De-klaration der Menschenrechte” (Art. 2 und 7) und die »Europtiische Menschenrechtskonvention” (Art. 3 und 14) fordern aber ausdrucklich die Abstandnahme von jeder Diskriminierung wegen einer bestimmten Muttersprache;
4.	zahlten gerade die Kroaten, sowohl in der Donau-monarchie als auch in der Republik, zu den treuesten Anhangern des dsterreichischen Staates und sind nichf wenige bedeutende osterreichische HeerfUhrer gerade diesem Volk entsprossen;
5.	verlieren wir schliesslich das siftliche Rechf, f Or die SUdtiroler, also f ur unsere eigene osterreichische Minder-heit in Italien, einzutreten, wenn wir nicht zuerst in unserem eigenen Staat das andcrssprachige Volksfum Oberall und jederzeit achten und fdrdern. Wenn namlich innerhalb eines einzigen Jahrzehnts (Volkszahlungen 1951 und 1961) die Zahl derjenigen Staafsburger, die siowenisch (windisch) oder kroatisch als alleinige oder wahlweise Umgangssprache angaben (in Ktirnten und im Burgenland), von 76.400 auf 53.500 abgesunken ist, so kann dies mangels einer Aussiedlung oder Massenauswanderung nur auf den Umstand zurUckzufOhren sein, dass es unbelehrbaren deutschnationalen Arbeitgebern, Arzten, Lehrern usw. tat-sbchlich gelungen ist, durch ihren unheilvollen Einflus: auf die landliche Bevdikerung das Volksbewusstsein unserer >lawischen MitbOrger teilweise zu erschOttern oder ietztere zumindest so einzuschOchfern, dass sie bei den offiziellen Volkszahlungen auf ein Bekenntnis ihrer falsachlichen Umgangssprache lieber verzichteten. Bei dieser Gelegen-heit sei auch nochmals darauf hingewicsen, dass die zur Realisierung der Minderheitenschufzbestimmungen des Staatsvertrages 1955 nofwendigen dsterreichischen Aus-fOhrungsgesefze fOr das Burgenland bis heute noch nicht beschlossen worden sind.
Mit Rechf stellt Hofrat Dr. P. in der Monatsschrift »Die Osterreichische Nation”, Heft 4/1962, fest, dass hier »einem Osterreichischen SfaatsbUrger im Osterreichischen Bundes-heer der Gebrauch seiner Muttersprache verekelt” wurde und mit Recht stellte er anschliessend die Fragen: „Wo bleibt da unsere Demokratie! Wo bleiben da die den Minderheifen in unserem Staat verbOrgfen Rechtel' Es ist daher nicht unbillig, zu verlangen, dass — tihnlich wie es beispielswcise die Generaldirektionen der Bundesbah-nen und der Post- und Telegraphenverwaltung sowie manche andere Behdrden seit langem vorbildlich prakti-
Društvo .Prijatelji narave" ije biilo ustanovljeno leta 1895. Ustanovitvi so ga delovni ljudje, ki so takrat morati delati še pod bistveno drugačnimi socialnimi pogoji, vendar so hrepeneti za tem, da bi svoj pičlo odmerjeni prosti čas preživeli v naravi. Medtem se je društvo .Prijatelji narave" razvilo v močno mednarodno gibanje, ki šteje 260.000 člainov. V okviru tega gibanja je b iti a leta 1905 ustanovljena prva foto-sekcija v Avstriji, pa tudi v drugih državah so se zaceliti fotoamaterji, včlanjeni v društvu .Prijatelji narave", združevati v posebnih sekcijah. Samo v Avstriji je danes v tem okviru sto takih skupin z nad 2000 člani, kli imajo na razpolago moderno opremljene prostore, kjer se izživljajo v svoji ljubezni do fotografije in fotografiranja.
To svojo ljubezen so mnogi med njimi izoblikovali v pravo umetnost, o čemer priča tudi sedanja 4. mednarodna razstava fotografij Prijateljev narave v celovškem muzeju. Razstavljene fotografije pripovedujejo o najrazličnejših doživetjih in vtisih njihovih avtorjev: v prvi vrsti seveda o naravi in njeni pestrosti, pa tudi o delovnem človeku, ki ga spoznamo na njegovem delovnem mestu lin ga spremljamo v njegovem prostem času, v zlimskem in poletnem času, v planinah, ob morju, na izletih in potovanjih, doma in v tujini — povsod imajo prijatelji narave in fotografije odprte oči, skrbno opazujejo dogajanja okoli sebe in jih lovijo na filmski frak. Zato sedanja razstava ni le izraz visoke fotografske umetnosti, marveč predvsem na film zajeto življenje, resnično fn pestro, kot ga doživljajo in opazujejo prijatelji narave, ki so hkrati navdušeni fotoamaterji.
zieren — endiich auch das Bundesministerium fur Landes-verteidigung die Pressekritiken zum »Fali Rcsetarič” zum Anlass nimmt, den in dsterreichischer StaatsbUrgerkunde scheinbar schlecht informierten Uffz. H. von seinen Vorge-setzfen zusafzlich belehren zu lassen und davon auch der Presse Mitteilung macht!
Das alte Gsferreich-Ungarn ist nicht zuletzt an der Versfandnislosigkeif eines Grossteiles der deutschnationalen und madjarischen Herrenschicht gegenOber den erwachenden slawischen Volkern zugrunde gegangen. Auch unsere Zweite Republik wird ihren Ruf als »Leuchtturm der Freiheit am Eisernen Vorhang” bald verlieren, wenn sich ihre Minderheitenpolitik letzten Endes als engherziger erweisen solite als efwa die des benachbarten Jugosla-wiens oder UngarnsI
Razstava pa je še več. Je namreč najboljši odgovor tistim, ki skušajo dokazovati, da današnji delovni človek ne zna koristno izrabljati svoj prosti čas. Razstava je viden protidokaz temu očitku, saj javnosti prikazuje, da so na delu razgledani ljudje, ki so razumeli smisel državne blaginje in hočejo svoje življenje oblikovati lepše in vrednejše. Iz njihovih slik govori veselje in navdušenje za vse lepo, veselje delavcev, da danes vse to lahko uživajo in doživljajo.
Razstava bo prikazana tudi v vseh ostalih državah, iz katerih prihajajo sodelujoči fotoamaterji. Za Avstrijo pa je razstava posebej pomembna še zato, ker je prirejena prav v letu, ko slavi svoj 70-lefnt jubilej Delavsko društvo za šport in telesno kulturo.
Uspel slavnostni koncert
ob otvoritvi koroškega velesejma
Pc starem običaju je bil tudi letos na dan otvoritve koroškega velesejma v Celovcu slavnostni koncert v veliki dvorani Doma glasbe. Igral je veliki zabavni orkester Delavske zbornice pod vodstvom dirigenta Rudija Platzerja.
Za svoj koncert si orkester ni izbral posebno zahtevnih komadov, marveč se je odločil v glavnem za splošno znana in priljubljena dela, katerih že precej udomačene melodije so kljub polletni vročini našle pot do pestre, toda žal ne preveč številne publike, ki se je za to priložnost zbrala v Domu glasbe. Že z uvodno koračnico iz Verdijeve „Aide" je bili vzpostavljen kontakt med ansamblom 'in poslušalci. Poleg tega pa so bili na sporedu še madžarska uvertura (Bela Keler), Cesarski valček Johanna Straussa, parada palčkov iz suite „V nemškem pravljičnem gozdu" Karla Pauspentla, patpuri iz Zelllerjeve operete .Ptičar" in za zaključek koračnica „Ti moja Avstrija (Franz von Sup-pe- Preis), ki jo je moral orkester zaradi velikega navdušenja publike ponoviti.
Veliki zabavni orkester Delavske zbornice je pod vodstvom svojega dirigenta Rudija Platzerja pokazal odlično igro in je zlasti s svojim temperamentom zapustil najboljši vtis.
- Zadnje obdobje kitajskih pismenk?
Prva zunanja znamenja težnje, zamenjati staro pisavo z latinico, so se na Kitajskem pokazala pred nekaj leti, ko so se pojavili nad nekaterimi prodajalnami tudi latinski napisi poleg kitajskih pismenk. Talkrat se je začela krhati skoraj štiri tisočletja stara tradicija v pismenstvu. Prosvetne oblasti so pripravile abecedo, ‘ki jo sestavlja 27 latinskih črk, in sicer za 20 soglasnikov ter za 7 samoglasnikov, kolikor jih ima sodobna kitajski jezik. Še pred
\)L M
tem so razpravljali o možnosti za uvedbo cirilice, vendar se končno odločili za latinico.
S starimi kitajskimi pismenkami je precej težav; ni jih mogoče uporabljati na primer v brzojavni službi. Tudi iskanje besed v kitajskem besednjaku ali leksikonih je precej zapleteno ker jih ni mogoče razvrstiti po praktičnem in preglednem abecednem redu. Pri uvedbi fonetičnega načina pisanja so težave v tem, ker iste besede različno izgovarjajo v posameznih delih dežele in bi torej bil fonetični zapis ponekod nerazumljiv.
Zato si zdaj prizadevajo, da bi po vsej deželi vsaj približno enako izgovarjali iste besede oziroma pojme. Vendar pa po dosedanjih poskusih sodijo, da bo latinico mogoče dokončno uvesti šele v dveh generacijah.
Tudi muzejske prireditve pospešujejo tujski promet
Kakor je ob priložnosti razstave fotografij Prijateljev narave povedal ravnatelj Deželnega muzeja, dvomi svetnik dr. Moro, tudi prireditve in razstave muzeja bistveno pospešujejo razvoj tujskega prometa ali obratno: tudi tujski promet koristno vpliva na razvoj muzeja. Od začetka maja pa do 9. avgusta so na prireditvah in razstavah muzeja, med katere spadajo tudi izkopanine na Magdalenski gori, muzeji na prostem in starorimsko mesto Teurnia v bližini Spittala, zabeležili 39.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo zlasti veliko število tujcev, ki svoje poletne počitnice preživljajo na Koroškem. V Deželnem muzeju samem pa so v tem kratkem času našteli 8000 obiskovalcev; včasih na dan 400 do 500 ljudi.
Kratek pregled burmanske književnosti
Burmanska civilizacija izvira iz prvih stoletij naše ere, pravzaprav liz časov promskega kraljestva, kil je doseglo svoj razcvet v srednji Burmi v ‘tretjem stoletju, v zgornji Burmi pa še prej, za kraljestva Tagaung. Izkopavanja so pokazala, da so pisana dela obstajala že v petem stoletju in da so pripadala narodu Piu, iz čigar jezika izvira tudi vrsta modernih burmanskih besed. Narod Piu se je kasneje zlil z drugimi burmanskimi narodi.
Precej čudno je, da Burmainci niso sprejeli pisave naroda Piu in da so šele v enajstem stoletju začeli pisati v burmanšoini. V tem času so Burmonci prevzeli ne samo pisavo, kakršno imajo še danes, temveč tudi budizem v najčistejši obliki in sicer od Manov, ki so bili tedaj naseljeni v Spodnji Burmi.
Iz tega časa izvira na stotine burmanskih zapiskov, ki so jih vrezali v številne templje in oltarje.
Nekateri izmed teh zapiskov vsebujejo tudi dobro burmansko prozo. Mesto Pogan je bilo zibelka burmanske književnosti. Neka vdova je zapisala na primer v svojem Posvetilu: .Moj ljubljeni mož, spoštovani Krn Ka Tu, ki je bil zenica mojega očesa, je odpotoval po zakonu minljivosti. O tem sem prepričana in zato jaz hči spoštovanega Naung Jan Džija in potomka plemenitih prednikov dajem tri orale zemlje stvari ,Treh draguljev1, gospodarju Budi, zakonu in cerkvi". To posvetilo, napisano pred sedem sto leti, je izreden primer burmanske proze.
Razen posvetil so našli tudi nekaj poem in pesmi, ki kažejo, da so se s pesni kovanjem ukvarjati samo maloštevilni ljudje, ker budizem ne dovoljuje pisanja pesmi o
nereligioznih temah in ker je ljudstvo starega Pagana posvetilo veliko svojega časa izgradnji pagod in sestavljanju posvetil.
Pa vendar je izmed poem iz poganskega obdobja znamenita tista, ki jo je napisal kraljev varovanec Anan-dathuria, ko je pričakoval izvršitev smrtne obsodbe leta 1173. Le-ta piše:
.Nekdo mora pasti, da bi se drugi lahko dvignil. Toda kaj je navsezadnje življenje in kaj slava?
Kot pena na gladini širnega Oceana, ki traja samo hip. In čeprav bi mi bilo po kraljevi milosti življenje darovano, je zakon narave tisti, kateremu se mora sleherno živo bitje ukloniti. Oh kralj moj! Klanjam se ti in obljubljam ti, da bom, če se mli bo kdaj ponudila priložnost, da se povrnem v novo življenje, pozabil vse to. Oprostim ti,
‘kralj maj, ker vem, da sem samo smrtnik."
Čeprav je obdobje poganskega vzpona pomenilo največjo burmansko slavo in civilizacijo, je bila burmanska književnost šele v povojih. Svoj zenit je dosegla v prihodnjih obdobjih Ava in Tungu. Prvo je trajalo od štirinajstega do prve polovice šestnajstega stoletja, drugo pa
od prve polovice šestnajstega do začetka osemnajstega stoletja.
V	dobi Ava je burmanska proza in poezija dobila končne oblike, docela razvit izraz, ritem, rimo ‘in slog. Čudovito, slikovito prikazovanje in globoka filozofija — vse to je bilo izraženo z bogatim jezikom. Lirika, pripovedne pesmi in zgodovinske balade so postale priljubljene. Običajne teme lirskih poemov so bile lepota, čuda narave, ljubezen ter radost in žalost človeškega življenja. Pripovedne pesmi obsegajo zgodbe in budistične veroizpovedi in vzlic moralni poanti se v njih zrcalita radoživost in lepota burmanskega načina življenja. Zgodovinske balade se ukvarjajo z junaštvi kraljev in s slavnimi vojskovodji burmanske zgodovine.
V	drugi polovici osemnajstega stoletja je nastala burmanska drama na dvoru, ki se je potlej, ko se je združila s pristno ljudsko dramatiko, razvila v devetnajstem stoletju v narodno dramo. Nastalo je razdobje, ki ga je moč primerjati z Elizabetinskim razdobjem v angleški književnosti. Razen množice bleščečih gledaliških iger je bilo v tem času napisanih tudi mnogo proznih del, bogatih po stilu in tematiki. Posebno priljubljene so bile satire, pisma, potopisi in romantične novele. Z britansko osvojitvijo leta 1886 je bila burmanska literatura potisnjena v ozadje. Oživela je šele spričo porajanja burmanskega nacionalizma v dvajsetih letih tego staleta.
Ko je dežela po letu 1948 ponovno izbojevala neodvisnost, je dobila burmanska književnost nove navdihe, zlasti v zvezi z oživljanjem budizma. V skladu s tem novim religioznim zagonom so nastale nove 'izrazne oblike, ki so prišle z Zahoda. Posledica vsega tega je, da preživlja burmanska književnost zdaj novo obdobje v svojem bogatem razvoju.
Povratek druge skupine
otrok z letovanja v Savudriji
Otroci, ki se nahajajo v drugi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji, se vrnejo
V S030T0, DNE 25. AVGUSTA f. I.
V Podrcžčico pridejo z vlakom iz Jesenic ob 16.42 uri. Otroke, ki so doma ob progi Podrcžčica—Beljak in v Zilji, naj starši počakajo na železniški postaji v Podrožčici ali pa na železniški postaji v Beljaku ob 17.25 uri.
Otroci iz Spodnjega Roža, Gur in Podjune pridejo v Celovec ob 18.30 uri, kjer naj jih starši čakajo, da jih odpeljejo domov.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Replje-Šmihel
Spet je žalostno končalo nadebudno življenje mladega fanta. Hudo je prizadela bridka vest Komanovo družino v Repljah, ko so zvedeti, da se je pri kopanju smrtno ponesrečil 21-letni sin France Tomič. Fant je bil zaposlen pri železnici pri gradbenem vodu, kjer je skupina delavcev popravljala okvare in izvajala obnove na železniški progi. Na kraju svojega delovnega mesta se je šel kopat, da bi se osvežil v hudi vročini. Pri skoku v vodo pa je treščil z glavo tako nesrečno na kamen, da se je onesvestil 'in na posledicah udarca tudi umrl.
Vest o tragični smrti nli nad vse prizadela le svojce mladega pokojnika, temveč vse, ki so Francija poznali v vasi in okolici. Vsi so imeli fanta zaradi njegovega priljudnega in usmerjenega odnosa do vseh zelo radi, med svojimi tovariši je bil zares zgled pravega odkritosrčnega prijateljstva. Razen tega je bil zelo vesten in marljiv delavec v veliko zadovoljstvo delodojalcev, v tem primeru pri železniški upravi.
Izredna velika množica žalnih gostov je minulo nedeljo prisostvovala pogrebnim svečanostim, ko smo na šmihelskem pokopališču položili v domačo zemljo telesne ostanke prekmalu preminulega Tomiča k trajnemu počitku. Domači pevci so zelo lepo zapeli mlademu pokojniku ganljive žalosfinke v slovo, železniška godba iz Celovca je zaigrala žalne komade, domači g. dekan pa je spregovoril globoko občutene poslovilne lin tolažilne besede ob odprtem grobu. Velika udeležba žalnih gostov na pogrebu in 'nedeljeno čustvovanje številnih prijateljev in znancev Komanove družine, naj bo hudo prizadetim svojcem v tolažbo v bridki žalosti.
Črnijeva mama pripoveduje
Črnnjeva mama, ki kljub svojim letom pride marsikje naokoli, opazuje življenje, razgovar-ja z ljudmi in deli iz svojih bogatih življenjskih zkušenj tudi koristne nasvete.
Pred nedavnim se je mudila na Moščenici pri Bilčovsu. Piše, da se je tam sestala tudi s kovačem, katerega življenjska pot jo zelo zanima.
Kovač jj je pripovedoval kaj vse je v življenju prestal in kako je mojstril in premagoval vse težkoče. Med vojno je zgubil svoj delež po očetu. Z marljivostjo pa si je kljub temu postaviti nov lep dom, kjer ima tudi kovačnico. Okoli Iršiče pa je zasadil žlahtno sadno drevje. Razen hiše si je postavil tudi hlev s skednjem. Imel je krave, toda zaradi preobilega dela jih ni mogel oskrbovati in jih je prodal. Redil in pital pa je mladega bikca, ki mu je ob prodaji vrgel precejšnjo vsoto denarja v razmeroma zelo kratkem času.
Njegova dejavnost in skrb prr obdelovanju zemlje je občudovanja vredna. Ko je mama z zanimanjem opazovala uspehe njegovega dela, ji je kovač pripovedoval, da mu v življenju ni bilo nič prihranjenega ter je moral prenesti najrazličnejše težkoče. Dejal je, da si je nabral šest nasvetov zase in druge kot napotila za življenje: Varuj se nezdrave hrane, prenapornega dela, prehude vročine, prehudega mraza, kuratole in prazne denarnice.
Dejal je, da ga je vse to mučilo, toda s pridnostjo in vztrajnostjo se je izkopal iz vseh težkoč in se dokopal do lepšega živi jen ja.^ Kar mu še manjka, bi bila dobra in zvesta žena, da bi skupno dela'a in skupno uživala sadove pridni h rok. Morda pa se bo to še zgodilo.

Uradno poslopje - najvišja zgradba v deželi
Prejšnji teden so ob navzočnosti številnih slavnostnih gostov, predstavnikov političnega, gospodarskega ter kulturnega življenja v deželi in ob navzočnosti množice duge publike svečano izročili novo impozantno visoko uradno poslopje deželne vlade svojemu namenu. Z novo uradno zgradbo je dosežena potrebna združitev raznih oddelkov uradov deželne vlade, ki so bili doslej nameščeni po drugih prostorih in barakah, v mnogih primerih med seboj zelo oddaljenih. Končno, in kar je brez dvoma zelo važno, bodo centralizirani uradni oddelki deželne vlade tudi prebivalstvu bistveno olajšali reševanje njihovih uradnih zadev, ko jim odslej ne bo treba iskati posameznih oddelkov po vsem mestu. Tudi povezava med različnimi uradi je dana z novo zgradbo, kar pomeni prihranek na času in omogoča hitrejše odvijanje uradnih poslov. Uradništvo pa bo imelo na svojih odgovornih mestih na razpolago zdrave in sodobne prostore.
Deželni glavar, ki je izvedel slavnostni akt predaje, je v svojem nagovoru med drugim povedal, da se je vlada odločila za gradnjo visokega uradnega poslopja šele po izvedenih drugih raznih delih obnove po vojni, kakor odstranitvi bombnih poškodb, gradnji stanovanjskih poslopij za vsaj delno omiljenje stanovanjske stiske ter gradnji številnih modernih šolskih poslopij.
Nova uradna hiša je najvišja stavba v deželi, je 48 metrov visoka ter obsega skupno 12. nadstropij. Vmesne stene so premakljivo urejene, da je po potrebi vsak čas mogoče spremeniti prostornino posameznih prostorov. V spodnjih nadstropjih so moderni prostori veletrgovine »Forum", ki jo je docela finansirala „GCiC", ter je kon-sumenfom že nad eno leto na razpolago z izbiro vseh mogočih potrošniških potrebščin. Na to zgradbo so postavili v času dve in pol leta nebotičnik uradov koroške deželne vlade. Skupni stroški z opremo vred so znašali 21,114.000 šilingov.
V izpraznjenem mestnem dvorcu bo spet nameščena deželna galerija, deželni arhiv pa bo v kletnih prostorih nove zgradbe.
Konstrukcija novega uradnega poslopja pomeni novost za Koroško ter visoko spričevalo zmogljivosti arhitektov, gradbenih mojstrov in ne nazadnje delavcev, hkrati pa dokaz gradbene dejavnosti koroške deželne vlade. Mnoge barake, kjer so bili doslej raztreseni razni oddelki deželne vlade, bodo raznesli, vendar je na drugi strani še mnogo ljudi, ki morajo stanovati v baraških zasilnih stanovanjih. Tudi odprava teh barak z graditvijo ustreznih stanovanjskih prostorov je naloga sodobnosti.
Razpis kmetijske šole v Podravljah
Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev za šolsko leto 1962/63.
V	prvi letnik šole se lahko vpiše vsak fant, ki je star 16 let in je uspešno dovršil osnovno šolo.
Pogoj za vpis v drugi letnik je uspešno dovršen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katerekoli druge kmetijske šole.
Pismene prošnje za sprejem je treba vložiti pri upravi šole najpozneje do 20. oktobra. Prošnji mora biti priloženo zadnje šolsko spričevalo.
Mesečna šolnina in vzdrževalnina v internatu znaša šil. 300.— Gojenci manj premožnih staršev lahko zaprosijo za štipendijo.
V	času rednega šolanja imajo učenci — v kolikor niso dopolnili 24. leto starosti — pravico do otroških doklad.
Šola prične s poukom 3. novembra 1962.
Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na naslov: Kmetijska šola Podravlje — Foderlach.
Uprava
„Karntner NothiIfswerk“ - akcija za pomoč v sili
V prejšnji številki smo objavili poziv deželne vlade koroškemu prebivalstvu za prispevke oziroma darove ustanovi »Karntner Nothilfswerk", akciji za pomoč v sili. Sila je velika in pomoč je potrebna, kadar kjer koli zadivjajo elementarne katastrofe, povodnji, toča, snežni in zemeljski plazovi ter drugo. S tem so se pred nedavnim baVili tudi na seji deželne vlade. Deželni glavar je dejal, da je bilo letos že vloženih 190 prošenj na „Karntner Nothilfswerk” za pomoč iz sredstev ustanove. Pričakujejo pa še dobrih sto prošenj v zvezi z elementarnimi katastrofami, kii so v zadnjih tednih občutno prizadele več krajev naše dežele, med temi tudi okolico Vovber in Djekš. Izmed vloženih prošenj so jvh 133 pozitivno rešili s skupno vsoto 433.810 šilingov, 25 predlogov so odklonili, 32 pa jih še rešujejo.
Popolnoma nezadostna je vsota, ki je za akdijo pomoči v sili predvidena v deželnem proračunu, namreč samo 275.000 šilingov. Pri takem znesku seve ni mogoče veliko pomagati pri reševanju po katastrofah ogroženih eksistenc in zopetnem uravnovešenju gospodarstev, ki so brez krivde lastnikov prišle v stiske In zadrege. Vsota, namenjena v take namene, nikakor ne ustreza in je malo čudno, da v to svrho ni na razpolago več sredstev iz javne roke. Razen tega so tudi nezadostni varnostni ukrepi, na primer z zagradrtjo hudournikov, in pogosto se poklicani krogi spomnijo na to šele tedaj, ko je kraj že pustošila huda katastrofa.
Izhod iz te denarne ožine skuša vlada premostiti s pozivom na prebivalstvo za zbirko, da bi po svojih močeh darovalo za
fond akcije pomoči v sili. Kakor smo že povedali, so poziv podpisali deželni glavar Wedenig in oba namestnika.
Koroško tujskoprometno gospodarstvo je obogateno z novo pridobitvijo, ki obeta hvaležno frekvenco. Tujskoprometno naprava v Kolbnitzu, ki so jo uredili v zvezi z gradnjo elektrarne Reisseck-Kreuzeck, ustreza vsem sodobnim in modernim zahtevam turizma. Svoje priznanje k tej novo odprti tujskaprometni točki je pismeno izrazil 'in naglasili svoje zadovoljstvo tudi zvezni prezidani, ko se je ob svojem obisku v Spittalu iin Kolbnitzu o tem osebno prepričal.
Delovne nesreče v kmetijstvu in gozdarstvu
Na Koroškem so v prvi polovici letošnjega leta prijavili 2466 nezgod v kmetijskem in gozdnem gospodarstvu. V vsej državi pa so v prvem polletju zabeležili skupno 28.087 delovnih nesreč na tem sektorju. Med temi je bilo 24 nesreč s smrtnim Izidom.
Gotovo so pretresljive številke nezgod, ki zadenejo zaposlene v kmetijskih obratih in pri delu v gozdu in lesni Industriji. Velik del teh nezgod pripisujejo pomanjkljivostim pri varnostnih napravah, množični tehntza-ciji, s katero je konkurenca na tem področju gospodarstva edino mogoča, vendar so ljudje, posebno prav mladi, pogosto premalo poučeni s pravilnim in varnim ravnanjem s stroji in le često kakšen odločilen prijem spodleti in nesreča se zgodi.
Obvestilo
V Št. liju ob Dravi bo v nedeljo, dne 26. avgusta, ob 14.30 uri
OTVORITEV NOVE KULTURNO-PROSVETNE DVORANE
v bivšem gospodarskem poslopju fa-rovža.
Ob tej priložnosti se bo med drugim prvič javnosti predstavila
godbeno-pevska skupina »Pavle Kernjak"
Na sporedu bodo narodne in moderne popevke ter Avsenikove skladbe.
Vogrče
Prejšnji petek zvečer je pri kmetu Komanu v Vogrčah izbruhnil požar v gospodarskem poslopju. Domnevajo da je ogenj nastal zaradi kratkega stika. Domači in sosedje, ki so ogenj zapazili, so nemudoma hiteli gasiti •in reševati, kar se je rešiti dalo, posebno živino iz hleva. Takoj je stopila v akcijo domača požarna bramba, ki so se ji pridružile še brambe iz Rebolj, Doba, Pliberka in Rude. Žal pa' so se gasilci mogli omejiti le na to, da so obvarovali sosedne objekte, kar je samoumevno tudi bilo zelo koristno dejanje ogromne vrednosti, kajti zaradi močnega ognja so bile bližnje zgradbe nevarno ogrožene.
Gospodarsko poslopje je zgorelo do temeljnega zidovja. Žrtev ognjenih zubljev so postale tudi zaloge letošnje letine tin več gospodarskih strojev ter orodja. Živino iz hleva so rešili, iz šupe pa so utegnili potegniti še traiktor in avto. Skupno škodo cenijo na okoli 400.000 šilingov.
Huda nesreča je zadela Komanovo družino. Upamo in prepričani smo, da se bo tudi v tem primeru izkazala medsebojna pomoč vasi in soseske ter bodo vsi po svojih močeh pomagali, da pri Komanu spet postavijo novo gospodarsko zgradbo. Na svetu je že tako, da nesreča nikoli ne počiva in lahko se zgodi: danes meni, jutri tebi.
Zahvalno pismo
Kakor menda vsi drugi, se je tudi šolar France Krištof iz Bistrice vrnil ves zadovoljen in srečen s počitniškega letovanja v Savudriji na Jadranu. Pripovedovanja o lepih doživetjih mu ne zmanjka in bi rad, da bi ga kar vedno poslušali. Tudi pismeno je izrazil svoje veselje in hvaležnost vsem, ki so mu omogočili lepe počitnice na slovanskem jugu.
Srčno se zahvaljuje Zvezi slovenskih organizacij, da ga je sprejela in mu pripomagala v počitniško kolonijo, hvaležen pa je tudi očetu in materi, ki sta mu letovanje rada privoščila ter sta storila vse potrebne korake, da se je njegovo hrepenenje uresničilo.
Na morju ga je naš spremljevalec Miki naučil plavati in fant smatra umetnost ali šport plavanja za veliko pridobitev in kot dragoceno korist za mladega človeka.
Razen vsega drugega lepega in zanimivega se posebno rad spominja upravnice počitniškega doma tov. Matilde Bromšek, ki je, kakor pravi, doma v Celju. Upravnica je bila zelo prijazna, nadvse skrbna ter je tega dečka posebno rada imela. Pravi, da dobre upravnice ne bo nikoli pozabil ter bi jo rad srečal, da bi ji še enkrat osebno povedal svojo srčno zahvalo.
Hkrati se organizatorki počitniškega letovanja koroške slovenske mladine tem potom srčno zahvaljujeta tudi starša, ki sta z otrokom vred zadovoljna.
Prosvetno društvo »Rož" v Št. Jakobu v Rožu
vabi na igro
»MIKLOVA ZALA"
(dramatiziral Jaka Špicar), ki bo v nedeljo, dne 19. avgusta 1962, ob 8.00 uri zvečer na župnijskem dvorišču.
Društvo vabi k številni udeležbi!
KOLEDAR
Petek, 17. avgust: Hiacint Sobota, 18. avgusl: Helena Nedelja, 19. avgusl: ludovik Ponedoljek, 20. avgusl: Bernard Torek, 21. avgusl: Ivana Sreda, 22. avgusl: B. sr. M. Colrlok, 23. avgust: Filip
Najvišjo zgradbo na svetu gradijo v Moskvi
Pred dvema letoma so sovjetski časopi:i natisnili fotografijo televizijskega stolpa v Moskvi, ki po svoji arhitektonski zamisli, po nevsakdanji obliki predstavlja pravi »čudež gradbeništva". Ta arhitektura spominja na ilustracijo iz fantastičnih romanov. Na sliki je bila maketa velikanskega televizijskega stolpa, najvišje stavbe na svetu, ki bo visoka 520 metrov.
Monolitna stavba iz armiranega betona bo stala na 63 metrov široki osnovi. Ta stolp bo 220 metrov višji od Eifelovega stolpa v v Parizu in 140 metrov višji od newyorškega nebotičnika Empire State Building. Toda višina te stavbe ni njena edina odlika.
V	notranjost stolpa bodo razmestiti oddajnike in televizijske tehnične naprave. S stolpa bodo lahko istočasno oddajali 5 televizijskih programov, štiri črno bele in enega z barvno televizijo. Razen tega bi lahko oddajati še šest kratkovalovnih radijskih programov.
Načrt za ta stolp je izdelat član Akademije za arhitekturo Sovjetske zveze Nikitin. Ta sovjetski arhitekt je izdelal tudi načrte za znamenito moskovsko univerzo. Načrti so odobreni in gradnja se je že začela.
Ni odveč, če naštejemo, kaiko težavna bo gradnja tega televizijskega stolpa. Sovjetske tovarne so morale zgraditi posebne žerjave. Gradnja na takšni višini je silno otež-kočena, ker ni naprav, ki bi prinašale gradbeni material na takšno višino.
Kaj so do sedaj zgradili?
V	Ostankinu, v predmestju Moskve, ki je znano po sovjetskem razstavišču, so pripravili gradbišče in v zadnjih dvajsetih mesecih zgradili temelje. V tem času so postavili v bližini tudi avtomatično tovarno za proizvodnjo betona, postavljene so različne delavnice, betonske plošče za sestavljanje različnih delov konstrukcije, betonska cestišča, tiri za žerjave itd. Vse to so napravili že pred osmimi meseci. Pozneje so dela
zanieDivosn',zn7«
opustili in enega izmed dveh velikih žerjavov odpeljali na novo gradbišče. Gradbišče je zamrlo.
Kje so vzroki za prekinitev del?
Lani spomladi je nekdo podvomil v pravilnost temeljev. Na gradbišče so zapovrstjo začeli prihajati različni gradbeni strokovnjaki, da se na kraju samem prepričajo o vseh dvomih. Z gradnjo velikega televizij-
skega stolpa bi po načrtu morali že končati, tako pa se še vedno niso odmakniti od zemlje.
Konstruktor Nikitin zatrjuje, da je vse (izračunal in da so računi točni. Prevzema za gradnjo popotno odgovornost. Tudi če bi v bližini stolpa izkopali jame globoke dvajset metrov, to ne bi vplivalo na stolp. Načrt namreč predvideva, da se vrh stolpa lahko nagne za 14 metrov, pa se zgradba kljub temu ne bo podrla. Takšna sila bi lahko delovala na stolp samo, če bi prišlo do orkana. Nikitin je izračunal vse: moč vetra, temperaturo itd.
Velemesta preteklosti
Pokazalo se je, da lahko analiza krvi po prometni hesreii, ki ima za posledico motno krvavitev ponesrečenca, pokaže pretirano količino alkohola v krvi. Po trenutni veliki izgubi krvi se lahka dvigne vsebina alkohola v krvi na 0,31 promila. Kaže, da v takem primeru organizem hitreje prevaja alkohol v krvni obtok kol normalno.
Agronomi so si postavili novo nalogo — vzgojiti hočejo namreč krompir, ki bo imel čimmanj očes, ki bo čimbolj okrogel in bo približno enako velik. Do te želje so prišli zaradi pritožb, da stroji za lupljenje krompirja Povzročajo 3S do 50 odstotkov izgube.
Pravijo, da je angleščina v diplomaciji precej izpodri-nila sicer običajni jezik diplomatov, francoščino. Le pol ducata tujih diplomatov v ZDA uporablja Se francoščino namesto angleščine, ker tega jezika ne obvlada. Nasprotno pa se je angleščina uveljavilo kot diplomatski jezik celo v Franciji ____ za primer navajajo ameriškega vele-
poslanika Jamesa Oavina, ki ne zna francosko.
Število ljudi na naši Zemlji včasih ni bilo kdo ve kako veliko. Lahko rečemo, da je bilo ljudi na Zemlji vselej le toliko, kolikor hrane so pridelali in pridobili. V tej borbi za hrano se kaže v zgodovini človeštva dvoje važnih prekretnic — prva je bila tedaj, ko so se ljudje-lovci pričeli ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo, ki je pomenila bolj zanesljiv način pridobivanja hrane kot lovska sreča, druga pa je bla industrijska revolucija, ki se je pričela slutiti že v 16. stoletju. Od tedaj, ko se je človek lotil poljedelstva in živinoreje, pa tja do prvih začetkov industrije je človeštvo le počasi naraščalo. Šele od 17. stoletja do danes je prebivalstvo Zemlje naraslo na nekajkratno tedanje število.
In vendar je že stari vek, ko je živelo na vsej Zemlji desetkrat manj ljudi kot danes, poznal milijonska mesta. Rim je imel že tri stoletja pred našim štetjem več kot milijon prebivalcev. Pa tudi Carigrad, Bagdad in Damask so bili v prvih stoletjih našega štetja velemesta z več kot milijonom prebivalcev.
V	srednjem veku v Evropi velikih mest ni bilo. Pariz je imel 100.000 prebivalcev šele v 15. stoletju, London isto število v šestnajstem stoletju. Razvoj industrije pa je povzročil pravcati skok in tako imata Pariz in London že v sedemnajstem stoletju pol milijona prebivalcev in celo v Neaplju naštejejo leta 1616 nič manj kot 280.000 meščanov.
Prebivalstvo evropskih držav v tistem času ni posebno mnogoštevilno. Anglija in Španija sta imeli leta 1700 le po pet in pol milijona prebivalcev, Italija 13 milijonov in prav toliko Rusija, čeprav je bila že tedaj nekaj desetkrat večja od Italije. Država z največ prebivalci v Evropi je bila tedaj Francija 18 milijonov.
V	Severni Ameriki je bilo še v začetku prejšpjega stoletja le sest milijonov ljudi, vendar je število že do leta 1850 naraslo na 16 milijonov, leta 1900 na 81 in leta 1950 na 165 milijonov. Leta 1800 je imela Rusija 37 milijonov prebivalcev, leta 1850 60 milijonov, leta 1900 126 in leta 1950 okoli 200 milijonov. Brazlija je imela v začetku prejšnjega stoletja le štiri milijone prebivalcev, leta 1900
17 in danes okoli 60 milijonov. V Afriki se število prebivalcev na v prejšnjem stoletju skoraj nič spremenilo, od leta 1900 do 1950 pa je skočilo od 120 na 206 milijonov. Neverjetno se je v petdesetih letih tega stoletja dvignilo število prebivalcev Azije, od 857 na 1407 milijonov, torej za celih 550 milijonov.
Za leto 2000 računa umerjeni statistik, da bo na svetu 4133 milijonov ljudi. V Severni Ameriki jih bo 235, v Srednji 109, v Južni 234, v Evropi 560, v Aziji 2200, v Sovjetski zvezi 427 milijonov (računamo jo posebej, ker sega v Evropo in Azijo), v Afriki 348 in v Oceaniji 21 milijonov.
To ogromno število ljudi nujno pomeni, da si bodo morali iskati pokrajine, ki so še nenaseljene, ker bi sicer utegnila na svetu zares nastati gneča.
Velikani po obsegu in letih
Med najstarejše rastline je treba šteti borovnico, ki so jo odkrili v Pen-sylvaniji. To zavzema površino 7,5 hektara, vendar ne gre za skupino rastlin, marveč za eno samo steblo. Botaniki ji pripisujejo najmanj 1200 let. To odkritje iz leta 1918 je po nekaj letih močno zasenčilo drugo, ko so našli enako rastlino s premerom 2 kilometra. Semena te rastline ne morejo vzkliti razširjajo se pod zemljo povprečno po 15 centimetrov na leto. Glede na tako rast in na površino, ki jo zavzema ta rastlina, so izračunali, da sega daleč tja v predzgodovino.
V Avstraliji naletite na drevesa, ki so še večja od sekvoj katerih les je trd kot železo. To so ekvaliptusi, ki segajo tudi 160 metrov visoko. Blizu reke Latrobe so našli celo 170 metrov visokega. Šele kakih sto metrov visoko začno poganjati veje. Največji zvonik na svetu, zvonik katedrale v Ulmu, je s svojimi 161 metri manjši od tega avstralskega velikana.
Drvarji v Queensladu so nedavno odkrili drevo, ki ga lahko štejemo med največja drevesa, kar jih raste v avstralskih gozdovih. Ko so mu odsekali krono, je deblo z vejami tehtalo 24 ton, samo deblo je bilo 90 metrov dolgo in je imelo skoraj 7 metrov v obsegu.
Morju izvabljajo skrivnosti
Najvišja gora na morskem dnu je višja kot Mount Everest
Kaj bi odkrile naše oči, če bi mogle prodreti skozi največje morske globine in si zagotoviti pregled nad dnom vseh oceanov? Videle bi gore, ki so višje kot Mount Everest, velikanske usedline rud na morskem dnu, plasti ognjeniškega pepela kot ostanek silnih vulkanov, ki so bruhali pred 80.000 leti, in tudi največje pokopališče, kar jih premore naš planet, saj je na dnu Tihega oceana 270 m debela in vsaj 500 km dolga, popolnoma fosi-lizirana plast vodnih živali. Seveda bi odkrili tudi sledove premikov podvodnih zemeljskih plasti na velikem področju.
To je le nekaj podatkov iz nedavno objavljene razprave angleškega profesorja Wil-sona o dejstvih, zbranih v mednarodnem geofizikalnem letu. Profesor je objavil večino ugotovitev, ki so mu jih posredovali znanstveniki 67 sodelujočih dežel.
Strokovnjaki, ki so proučevali skrivnostne eksplozije pod morjem, so odkrili dolge gorske verige, ki se vlečejo od Arktike na drug konec našega planeta. Pri Havajskih otokih so zasledili 10.200 m visoko podvodno goro, ki je torej višja od Everesta. Zelo pogosto stresajo te podmorske gore mogočne notranje eksplozije, zaradi katerih nastajajo v oceanih novi otoki.
Druga pomembna ugotovitev: na dnu Tihega oceana med Mehiko, Srednjo Ameriko in Perujem leži plast ognjeniškega pepela. Po vzorcih, ki so jih spravili z morskega dna, sodijo znanstveniki, da je ta pepel posledica velikanskega ognjeniškega izbruha nekako pred 80.000 leti.
Wilson posreduje v svoji razpravi mnenje znanstvenikov iz mnogih dežel, ces da bi našli pod zaledenelimi morji ob obeh tečajih odgovor na vprašanje, kako so nastala morja na našem planetu.
Andric	21
Travniška
kronika
Ko so vom Miliererja dokaj nepričakovano poslali za | generalnega konzula v Travnik, je Ana Morija pravkar Preživljala eno od svojih velikih razočaranj; začela je naj- J Prej noreli in jokali in je Izjavila, da za nič na svetu ne gre *z na pol turškega mesteca, kjer je doslej prodajala dolgčas, „na pravo turško pokopališče in do tudi svojega otroka ne pusti v Azijo". Polkovnik je ženo miril, ji dokazoval, da pomeni novi položaj tehtno spremembo in skok v karieri, da bo imel nekoliko več dela, pa bo z novimi dogodki lahko poskrbel za otrokovo prihodnost. Naposled j® predlagal, naj odpotuje z otrokom na Dunaj, če že noče *1i v Travnik. Ana Morija je najprej privolila v tako rešitev, Potem pa je brž spremenila mnenje in se odločila za žrtev. Polkovniku očitno ni bilo usojeno, da bi v tej deželi preživel nekoliko mirnih mesecev v raju, ki bi se mu reklo — ločenost cd njegove žene.
Kakor hitro je von Mitterer našel hišo in jo preuredil, kolikor je bilo mogoče, je prišla konzulka s hčerko.
2e na prvi pogled je bilo jasno, da je to žena, ki potrebuje mnogo prostora na svetu. Bila je še vedno lepa in
mladostna, čeprav je že malce debelušna. Vsa njena postava: sij brezhibno bele polti, nenavadni blesk oči, ki so bile zdaj zelenkaste, zdaj temnozlate kakor voda v Lašvi, barva las in frizura, njena hoja in gibi in zapovedovalno govorjenje, vse to je prineslo v Travnik prvič nekaj tiste sile in gospoščine, ki so jo Travničani v svojii domišljiji pripisovali tujim konzulom.
Zraven gospe von Millerjeve je stopala hčerka Agata, dekletce trinajstih let, v ničemer podobna materi. Sama zase in molčeča, prezgodaj zrela in preveč občutljiva, tenkih podolgastih ustnic in očetovega togega pogleda, je korakala ob materi kot stalen 'in nem očitek; nikoli ni z ničimer pokazala svojih čustev in na pogled je bila brezčutna za vse okoli sebe. V resnici je pa bil otrok od vsega začetka zastrašen in zmeden zaradi materinega temperamenta in vsega, kar je slutil, da se dogaja med očetom in materjo. Bila je ena izmed tistih deklet, kii so drobnih kosti in majhne, pa se zelo zgodaj razvijejo in postanejo zrele žene v miniaturi, tako da vselej presenečajo in varajo, kažoč zdaj docela otročjo postavo, zdaj spet nepričakovano zrele oblike. V vsem pravo nasprotje materi, je bilo dekletce nemuzikalno in je ljubilo samoto in knjige.
Takoj po prihodu se je gospa von Mitterer z vso ihto vrgla v urejanje hiše In vrta. Naročili so pohištvo z Dunaja in poklicali delavce iz Slavonskega Broda. Vse so spremenili, obrnili in prevrniti. (Na francoskem konzulatu so med neizogibnim opravljanjem »tistih z one strani Lašve" dejali, da »gospa von Mitterer zida nov Schonbrunn".) Res je, da gospa von Mitterer, ki je ljubila francoski jezik in gojila vse, kar je imela za francosko duhovitost, tudi ni ostajala dolžna. Porogljivo je govorila o pohištvu gospe Davillove, med katerim je bilo, kakor smo videli, mnogo spretno zakritih in zastrtih zabojev, ter trdila, da je gospa
i
I
Daviliova opremila hišo v slogu »Louis Caisse . Vrt so ogradili z visokim zidom in ga tako ločili od nemirnega in blatnega dvorišča čaršijskega hona in njegovih hlevov. Vso starinsko Hafizadičevo hišo so prezidali po nekakšnih načrtih gospe konzulke, v katerih živ krst ni mogel uganiti pomena lin smisla, ki pa so ustrezali ali naj bi bili ustrezali visokemu lin njej sami nejasnemu pojmovanju popolnosti, sijaja in gospoščine.
Kakor se pri tej vrsti žensk često zgodi, so Ano Marijo z letii začele obletavati nove muhe. Sedaj je bila obsedena od pretirane snage. Toda še huje, kakor je sama trpela zaradi snage, je mučila z njo vse okoli sebe. Nič ji ni bilo dovolj čisto in oprano in nihče dovolj snažen. Z vso ihto je planila v boj proti neredu in umazaniji. Menjavala je služinčad strahovala stanovalce, tekala, vreščala, se prenape-njala v boju z blatom, prahom, golaznijo in z nenavadnimi običaji nove dežele. Potem pa so prišli dnevi, ko ji je upadel pogum in usihala vera, da bo njenega boja kdaj konec. Umaknila se je in prekrižanih rok obupana čutila, kako se nered in nesnaga te orientalske dežele tihotapita od vsepovsod, brstita iz tal in padata z zraka, pritiskata na vrata in okna, na vsako razpoko in polagoma, toda neizprosno osvajata hišo in vse v njej; predmete, družino in živali. Zdelo se ji je, da celo njene lastne stvari, odkar je prišla v to kotlino, izločajo iz sebe neko plesen in rjo ter jih počasi pokriva tanka plast nesnage, proti kateri ne pomaga nobeno ometanje in drgnjenje.
S kratkih sprehodov se je vračala največkrat pretresena in še bolj brez poguma, ker je že pri prvih korakih srečala kakšno garjavo ali hromo ščene, ki jo je zrlo plaho in žalostno, ali pa je naletela na trop pocestnih psov, ki so se spopadli za ovčji drob lin vlačili čreva po ulici, jezdila *
* Ludovik Zaboj.
« — Štev. 33 (1057)
17. avgust 1962
Prehrana bolnega otroka
Otroci z vročino v začetku skoraj nikoli nimajo teka in bi le pili. Piti tudi morajo, ker zaradi zvišane toplote izgubljajo s potenjem velike količine vode, ki jih morajo nadomestiti. Dajte jim dovolj piti, vseeno če rahlega ruskega, lipovega, kamiličnega čaja ali čaja iz poprove mete, sadne sokove ali pa tudi samo vodo. Večji otroci navadno odklanjajo mleko; če si ga pa zaželijo, jim ga dajte brez smetane ali kislega.
Razen tekočin jim lahko ponudite tudi narastke, pudinge in kompote. Če gre samo za krajšo bolezen, otroci kmalu začno prav prid-
Jagode vabijo
Smetanov riž z jagodami
200 g riža kuhajte v pol litra vode s koičkom presnega masla. Dodajte pol litra belega vina ter sok in nastrgano lupino pol limone. Previdno kuhajte dalje in pazite, da se ne bo riž preveč zmehčal in da bo ostal cel. Primešajte rižu 60 g sladkorja, ki ste mu dodali nekoliko vanilije in zmes ohladite. Na koncu dodajte Se četrt litra stepene sladke smetane. Veliko stekleno skledo obložite s piSkoti, polijete po njih čeSnjevo vodo (samo toliko, da se napojijo), naložite nanje očiSčene jagode in jih pokrijete z rižem. Okrasite z nekaj jagodami in smetano.
Jagodova omleta
Iz 100 g moke, 4 jajc in pol litra mleka in Ščepca soli naredite tekoče testo. Dobro zmeSajte, da ne ostanejo kepice. Primešajte nastrgano limonino lupino in po okusu žlico ruma. V ponvi razgrejete surovo maslo in zlijete vanjo polno zajemalko zmesi. Na Se surovo testo porazdelite očiSčene jagode in zapečete zlaforumeno. Preden servirate, potresete s sladkorjem.
Jagodov narastek
4 rumenjake, 100 g sladkorja, 500 g jagod, 20 g moke, 4 beljake, 10 g sladkorja v prahu. Rumenjake in sladkor penasto umeSate. PrimeSate očiSčene pretlačene jagode, moko in trd sneg 4 beljakov. Zmes denete v kozico ali jensko skledo in pečete v zmerno vroči pečici 30 minut. Ko je narastek pečen, ga posujete s sladkorjem in takoj postavite na mizo.
Jagode z vinom
500 g jagod, pol limone, pol litra vode, pol litra vina, 125 g sladkorja. OčiSčene jagode pretlačite skozi sito, jih potresete s sladkorjem in jih pustite stati pokrite 1 uro. Potem prilijete vino, vodo in sok limone, dobro pre-meSate in postavite na hladno. Servirate v kozarcih s pecivom.
NASVETI
^ PEKAČA ne izpiramo z vodo, ker se sicer jedi v njem na dnu kaj rade sprimejo. Najbolje je, da pekač takoj po uporabi temeljito očistimo s papirjem in soljo.
• NAČETE STEKLENICE piva ali mineralne vode postavljamo »na glavo«. S tem ostaja vsebina dalj časa sveža iin tudi ogljikov dvokis ne izhlapi tako hitro. Madeže od piva odstranjujemo z mešanico mlačne vode in špirita (razmerje 1:1).
0 ALABASTER čistimo z mlačno milnico, nakar ga je treba dobro posušiti.
no jesti in v najkrajšem času nadomestimo izgubljeno težo. Tistim, ki so za daljšo dobo bolni, pa pripravljajte preprosto in lahko prebavljivo hrano: preprečenec, sir, v mehko kuhana jajca, pusto gnjat, kaše z različnimi sadnimi solatami itd. Za bolnike je teže prebavljiva in zato neprimerna hrana: presna zelenjava, mastno meso, ribe, maslo, margarina ali smetana.
Otroka ne silite jesti, razen če je kako jed zdravnik posebej predpisal. Če bolni otroci jedo kljub temu da se jim upira, lahko bruhajo in težave z jedjo lahko ostanejo potem še dolgo po ozdravljenju. Bolnih otrok ne sprašujte, kaj bi radi jedli. Kar presenetite jih s kako posebnostjo, kaj malega bodo od nje že užili. Na krožnik jim naložite zmeraj prav malo, da jim ne vzamete volje do jedi, še preden bodo začeli.
Bruhanje
Po bruhanju naj otroci nekaj ur ne jedo in ne pijejo. Želodec se mora spočiti. Šele takrat lahko na otrokovo željo ponudite malo vode in hladnega čaja. Če tega ne povrača, mu dajte čez deset minut še malo piti in sčasoma večajte količino pijače. Če si otrok po nekaj urah želi jesti, mu dajte za začetek prepečenca ali keksov. Če zopet začne bruhati, pomenii, da ste prezgodaj začeli z jedačo in pijačo. Potem morate pač previdneje ravnati. Ako pa otrok, po bruhanju noče ne jesti ne piti, si ne delajte skrbi, ampak mirno čakajte, da bo prosil za to. Pri močnejšem bruhanju je najti med povračano hrano tudi majhne sledove krvi. To ni nič hudega.
Bolnega otroka ne vznemirjajte s svojo skrbjo zanj! To je za njegovo stanje prav slabo. Po sili bodite veseli in poskusite otroku z malenkostmi narediti veselje.
Ko gre malemu pacientu na bolje, noče biti več v posteljici, ampak porabi vsako priložnost, da lahko skače po sobi. Tedaj ga pač oblecite in pustite, naj se igra. Kljub temu pa ne pozabite, da še ni popolnoma zdrav in da ga morate varovati.
Nalezljive bolezni
Največ povzročiteljev tovrstnih bolezni je danes znanih, zato se lahko borimo zoper nje. Otroci se okužijo na razne načine: bodisi da jih nakašlja okuženi človek ali pa dobijo v roke predmete, ki so bili v dotiku z bolnikom. Čas, ki ga potrebuje povzročitelj bolezni, da se razvije in povzroči obolenje, imenujemo inkubacijsko dobo. Ta je pri raznih boleznih različna. Obolenje samo je obrambni boj telesa zoper okužbo. Telo tvori protistrupe in ko je teh dovolj, začne bolezen giniti. Protistrupi ostanejo v telesu na leta in ga varujejo proti nadaljnjim okužbam.
Zoper nekatere nalezljive bolezni se danes uspešno borimo s cepljenjem. Da ne mučimo otrok prevečkrat z injekcijsko iglo, jim dajejo kombinirane injekcije. To se pravi: obenem so cepljeni n. pr. zoper davico, tetanus in oslovski kašelj. S cepljenjem je treba začeti že pri dojenčku.
Če se pokažejo znaki nalezljive bolezni, je treba takoj po zdravnika.
L.
Vročinski izpuščaji
Zadnje dni smo prejeli več vprašanj, kako je mogoče najhifieje odpravili vročinske izpuščaje na ustnicah in okrog nosa. Zdravniki pravijo, da ta pojav pogosto spremlja vročinske bolezni, včasih pa nastopa samostojno. Gre za virusno infekcijo; odpravimo jo z mazili, ki vsebujejo antibiotike, sulfamide ali kortizon-de-rivate. Če se izpuščaj umiri, uporabljamo samo pudre in mazila, ki sušijo. Vročinskega izpuščaja ne smemo umivati z vodo in milom, ampak ga obrišemo z vato, namočeno v alkohol ali rezorcin špirit. Če se nam vročinski izpuščaj pojavi na ustnicah, ne smemo uporabljati rdečila.
Vsak dan zelenjava
Ni potrebno vsak dan jesti meso, toda vsak dan naj bo na mizi zelenjavna jed. Ne glede na to, da je zelo zdrava, je zelenjavo mogoče odlično in zelo pestro pripraviti: kot enolončnico, z mesnim nadevom, z omako allii pa presno. Prinašamo nekaj receptov:
Zelenjavni golaž
500 g govedine zrežemo na večje kocke, zlatorumeno opražimo v olju in zalijemo s 3/8 vode. Meso popramo in solimo in pustimo rahlo vreti 45 minut. Dodamo 250 g očiščenih šalotk, prav toliko korenja in 125 g graha lin pustimo vreti še 20 minut. Golažu
Tako peremo zavese iz umetnih vlaken
Pri pranju zaves iz umetnih vlaken upoštevajte predvsem tele nasvete: najboljša nega je pogosto pranje, zato perite zavese vsaj vsakih šest mesecev; ko ste zavese sneli, naj ne ležijo do prvega pranja zmečkane v zaboju z drugim perilom, temveč jih takoj namočite in operite; zavese ne perite z drugimi tkaninami in jih nikoli ne ože-majte, da ne nastanejo gubice, ki jih je težko spet poravnati.
Zavese morajo v vodi plavati, zato jih perite vselej v velikih, popolnoma gladkih posodah (kotel ali kopalna kad). Sploh velja pravilo: ne štedite z vodo! Zavese namakajte v mrzli vodi, ki ste ji dodali raztopljeno pralno sredstvo. Izperite v mrzli vodi in postopek ponovite, če so bile zavese zelo umazane. Zdaj šele jih položite v toplo vodo, ki pa nikakor ne sme imeti več kakor 40 stopnj. Dodajte po navodilu pralno sredstvo — bolje žlico več kakor manj — (za 1 kg tkanine potrebujete 30-40 litrov raztopine) in pustite zavese v njej deset minut. Nato jih samo rahlo stiskajte, nikakor pa jih ne smete drgniti. Izperite jih 3 do 4-krat v mrzli vodi. Po zadnjem izpiranju vzemite zavese iz vode, počakajte, da se veda odteče, nato pa jih položite in zavijte v rjuho ali frotirko, ki bo popila ostanek vode. Še vlažne zavese takoj spet obesite na okna, kjer se bodo najpozneje v eni uri popolnoma posušile in zvisele.
dodamo 20 g moke, ki smo jo prej zmešali z nekoliko mrzle vode v gladko kašo, po okusu papriko in paradižnik in postavimo na mizo z zmečkanim krompirjem.
Cvetačna solata z omako
Veliko, kuhano cvetačo (lahko sta tudi dve sestavljeni) polijemo z omako in potresemo s sesekljanim trdo kuhanim jajcem. Na vogale položimo narezano papriko, paradižnik, zeleno solallo alii katero koli drugo zelenjavo. Za omako- narežemo veliko peteršilja, drobnjaka, 'h čebule, žlico kaper, 2 sardeli in klislo kumaro. Vse to zmešamo z oljem, kisom ali limono in polijemo po cvetači.
Plošča s presno zelenjavo
Na veliko ploščo damo nastrgano korenje, presno, na tenke kolobarje narezano kumaro (z lupino vred), paradižnik, na tanke rezine narezano kolerabo, kupček oliv Sn zmes iz paprik, čebule in paradižnika. Poleg serviramo majonezo, s katero s.i vsak začini solato. Za to ploščo lahko porabimo vso zelenjavo, ki nam je ostala od prejšnjih dni in je zlasti primerna kot poletna večerja.
Korenje z laškimi lešniki
Korenje ali rumeno kolerabo zrežemo ali izdolbemo na kor se da enake kose lin jo skuhamo v molo slani vodi ali pa dušimo s surovim mašilom. Dodamo pražene laške lešnike in šopke kreše ali peteršilja.
je iz mesta in se trudila, da bi s svojega vranca ne gledala na tisto, kar je neposredno okoli nje. Pa tudi to nii pomagalo.
Nekega dne je po kratki poletni plohi odjahala s spremstvom po glavni cesti. Na robu mesta so srečali berača. Slaboumen in bolni človek, bos in razcapan, se je umaknil gosposkim jezdecem in se povzpel na stezico, ki se je vila po strmini nad cesto in vzporedno z njo. Tako so se pojavile njegove noge tik konzulkinega obraza Samo za hip je zagledala v razhojeni ilovici dvoje bosih, blatnih, velikanskih stopal prezgodaj postaranega delavca, ki ne more več delati. Samo za hip jih je videla, potem pa ji dolgo niso hotele iz spomina te nečloveške štirioglate, brezoblične in grčave noge, ki sta jih neizrekljivo pohabila dolga hoja in težko življenje; razpokane so I bile kakor borovo ljubje, žolte in črne; okorne in skrivljene težaške noge, ki komaj sebe nosijo, pa nerodno in hromo štorkljojo, ubirajoč morda poslednje korake. Ah, sto sonc in tisoč poletij ne more pomogati tem nogam, je nenadoma pomislila Ana Marija; nikakršna nega, nobena hrana ne zdravila jih ne morejo popraviti ne izmenjati; naj se kar koli rodi in razcvete na zemlji, te noge so lahko samo še bolj žolte, skrotovičene in grozne.
Ta misel ji je obtičala v možganih, te bolestne in zoprne vizije se ni mogla otresti dneve in dneve. V vsem, kar je začela delati ali razglabljati, jo je že na začetku ustavila in zledenila misel na te znakažene noge.
Tako se je mučila gospa von Mitterer, trpljenje ji je pa večalo še bridko, žaljivo spoznanje, da nihče ne razume tega njenega občutka zoprnosti in ne podpira njene želje po popolnosti in čistoči. Vendar je morala, nemara prav zato, nepretrgoma govoriti o tem; vsakemu je tožila o
umazanem mestu in malomarnosti služabnikov, čeprav je videla, da pri nikomur ne najde razumevanja, 5e manj pa pomoči.
Dolski župnik robati in debeli fra Ivo Jainlcovič je vljudno >in raztreseno poslušal njene tožbe in afe-ktacije; tolažil jo ije površno in nemarno kakor otroka, govoreč tjavdan. Trdil je, da mora človek vse potrpeti mirno in pohlevno, kajti na koncu koncev sta tudi blato in nečistoča božji dar.
„Sploh pa SO1 že zdavnaj dejati: Castis omnia casta. Kdor je čistega srca, mu je vse čisto," je prestavit župnik z brezobzirnostjo, lastno debeluhorjem in storim menihom.
Potem je gospa von Mitterer, preplašena in ogorčena od vsega v svojem okolju, ostajala dolge dneve v hiši, se izogibala ljudi in pogleda na mesto-. Po ves dan je nosila rokavice, posedevala v naslonjaču z belo prevleko, ki so jo morati često menjati, in r»i pustila, da bi ji med pogovorom kdor kotli stopil preblizu. Toda navzlic tem ukrepom jo je še vedno mučil občutek, da se pogreza v blato, prah in smrad. Ko pa ji je to trpljenje postalo neznosno, kar se je često zgodilo, je vstala iz naslonjača, vdrla k možu, ga zmotila pri delu lin mu ogorčeno očitala, ker jih je spravili sem; v solzah je zahtevala, da takoj odidejo iz te umazane, nesrečne dežele.
Vse to je trajalo, dokler moč navade n! storila svojega ali dokler ene manije ni zamenjala druga.
Na avstrijskem konzulatu je bil glavna osebnost za generalnim konzulom tolmač in pisar Nikola Rotta. Prej je služboval v zemunski karanteni in von Mitterer ga je vzel s seboj v Travnik.
Rotta je bil majhen grbast mažiček, toda brez vidno izbočene grbe, z močnim oprsjem in veliko, med dvignje-
nimi rameni nazaj štrlečo glavo, s širokimi usti, živahnimi očmi in naravno kodrastimi sivimi lasmi. Noge je imel kratke lin tanke, obute v nizke škornje z zavihanimi golenicami ali pa v svilene nogavice in šolne z veliko pozlačeno sponko.
Nasprotno od svojega predstojnika, krotkega »n priljudnega človeka z nekakšno otožno mehkobo v občevanju, je bil njegov prvi sodelavec ošaben in osoren tako do Turkov kot do kristjanov. Njegov zlovoljni molk je bil prav tako zoprn, neprijeten in žaljiv kakor govorjenje. Čeprav majhen in grbast, je vendar znal gledati zviška tudi, najvišjega človeka, polovico večjega od njega. Iz mogočne, nazaj in med ramena potisnjene glave so zde mrke oči s težkimi, po-vešeinimi vekami: zrle so žaljivo dolgočasno, prežimo utrudljivo, kakor da vidijo sogovornika nekje v daljavi in globoko pod seboj. Le kadar je stopit pred visoke in vplivne osebe (dobro je vedel, katere so to, katere ne in katere so take le na videz) in prevajal njihove pogovore, so te oči povesile pogled v tla, postale hkrati drzne j in prijazne in nedosegljive.
Rotta je govoril več jezikov (Travničani so nekako z računali, da jih zna deset). Ampak njegova največja veščina ni bila toliko v tistem, kor je povedal, kolikor v njegovi sposobnosti, da je nasprotnika prisilil k molku. Nagnil je glavo nazaj pa skozi priprte veke nekako od daleč premeril sogovornika in dejal suho in drzno:
„No, pa kaj? Kaj?"
Ob teh nepomembnih besedah, izgovorjenih na njegov način, so se često zmedli najpogumnejši ljudje, so zbledeli | in se zrušili najboljši razlogi in dokazi, najbolj upravičene zahteve.
'	(Se nadaljuje)
Erskine Galdwell
Handsome Brown ima prost dan
Mama je šla po zajtrku do Howardovih na vogalu, da bi se z gospo dogovorila zastran sestanka Zveze za napredek žena, in preden je šla z doma, nam je strogo zabičala, da mora Handsome Brown do takrat, ko se ona vrne, Pomiti in pobrisati posodo, izprati krpe in jih obesiti na sonce.. Pravzaprav je bil to Hand-somov prosti dan, toda dejansko ga Handsome, čeprav je delal pri nas že od svojega enajstega leta, še ni imel; je pač vselej tako naneslo, da je prišlo nekaj vmes, in Handsome ni nikoli mogel za ves dan na potep. Prost dan ali delovni dan, pomival je rad Počasi, ker je dobro vedel, da na koncu koncev Zmerom tako pride, da so si dnevi podobni ko krajcar krajcarju. In po navadi se mu je posrečilo najti kak izgovor, da je posodo kar najdlje odlagal. Tistikrat, ko je bila mama pri gospe Howardovi, je rekel, da je lačen. Šel je v kuhinjo in si v ponvici spražil svinjskih jetrc.
Moj stari se je raztezal na stopnicah verande Zadaj za hišo in dremal na soncu, kakor vsako jutro po zajtrku, če se je le dalo; vedno je trdil, da ga spanje po zajtrku osposobi za ves Preostali dan. Handsome pa je zlagoma pospravljal jetra, ker je vedel, da ga čaka posoda; sede se je sklanjal nad štedilnik in nabadal iz ponve, ko je nekdo potrkal na vhodna vrata. Ker oče in Handsome torej nista trnela časa, sem jaz stopil okoli hiše pogledat, kdo je. Na dvorišču sem zagledal neko čudno dekle, osemnajst ali dvajset let ji je moralo biti, stala je pred vrati in pritiskala obraz na sipo, da bi videla noter. V rokah je imela temno kvadratasto torbo, podobno majhnemu kovčku, h:la je brez klobuka in je imela dolge, rjave, na koncu uvite lase. Takoj sem spoznal, da je nisem še nikoli videl; gotovo je bila tujka, ki je iskala kakšne ljudi. Dolgo sem jo gledal; naposled je prijela za zapah in skušala °dpreti vrata.
»Koga pa iščete?« sem jo vprašal. Stopil sem bil bliže in obstal na prvi stopnici.
Obrnila se je ko veverica.
»Zdravo, sinko,« je rekla in prišla do ogla Verande. »Imaš očeta doma?«
»Zadaj dremlje na verandi,« sem rekel. »Grem in ga zbudim.«
»Počakaj sekundo,« je rekla vznemirjeno, Pritekla po stopnicah in me zgrabila za komolec. »Raje mi pokaži, kje je. Bo veliko bolje.«
»Zastran česa bi ga pa radi?« sem jo vprašal, radoveden, katera od znank mojega starega je, ce ga je res poznala. »Ali iščete kakšne ljudi tukaj?«
. »Nič ne mari, sinko,« se je nasmehnila, »k n)emu me pelji, pa je.«
Sla sva okoli hiše in skozi dvoriščna vrata, dekleta je na vsakem koraku puhnil val Parfuma in nogavice so se ji pod koleni začele Uabirati v gube. Moj stari je pošteno hrčal. Usta je imel odprta in glava mu je počivala na. vrhnji stopnici. Kadar je na soncu spal, le vedno tako razkoračil, ker je rekel, da je €dJno tak0 u(jobno dremati. Handsome je kukal s*tozi kuhinjska vrata in stoje jedel iz ponve.
Dekle je odložila kovček, si popravila nogavice in šla po prstih do mojega starega. Spu-?bla se je k njemu in mu z rokama zakrila oči. tdandsomu, ki je ravno nesel v usta, je sredi P°ti zastala jed.
»Ugani, kdo je,« je zaklicala.
Moj stari je skočil nekako postrani, kakor VsUej, kadar ga je mati iznenada zbudila. S stopnice pa ni mogel, kajti brž ko je sedel, tPu je dekle potisnila glavo nazaj. Ko je ujel v°nij po parfumu, je začel širiti in stiskati nosnice, ko lovski pes, kadar zaduha divjačino S°ri na drevesu.
»Ugani, kdo je,« je ponovila in se glasno Smejala.
.»Marta že nisi,« je rekel oče in otipaval •tjene roke vse do komolcev.
»Še enkrat ugibaj,« ga je podražila.
..Moj stari je sunil njene roke proč in sedel *lvie začuden.
J’Na j me koklja brone,« je rekel moj stari. * hudiča Pa
, Dekle je še vedno smeje vstala in šla po , °vcelk. Vtem ko smo mi trije napeto gledali, al bo storila, je odprla kovček in vzela ven
Vljudnost
© Vljudnost je poklon pred nenapisanimi zakoni.
% Vljudnost je lahko Izvrstna embalaža za surove resnice.
© Vljudnost je često zadnja stop-nja ugasle ljubezni.
% Vljudnost ne stane več kakor mc*lo samopremagovanja.
• Ne bodi za vsako ceno vljuden, n° primer za ceno ponižanja.
© Nevljudni vstopi, ne da bi trkal, v|judni pa trka, ne da bi vstopil.
sveženj čisto novih kravat. Imela jih je več, kot jih imajo v trgovini.
Oče si je pomel oči. Ko se je sklanjala nad kovček, si jo je bil dobro ogledal.
»Tale bi bila čudovita na vaši srajci,« je rekla in potegnila iz svežnja zeleno-rumeno kravato. Šla je k očetu in mu jo zavezala. »Kakor da je za vas narejena!«
»Zame narejena?« je pogledal oče in vlekel vase parfum, ki je valovil okoli nje.
»Kaj pa drugega,« je rekla, postrani nagnila glavo in premotrila okravatenega očeta. »Lepše se vam ne hi mogla podati.«
»Gospodična,« ji je rekel oče, »sicer prav nič ne vem, kaj kanite? toda naj bo karkoli že, meni se dozdeva, da zapravljate čas. Jaz sem kravate toliko potreben kot prašič sedla.
»Ko je pa tako lepa,« je rekla, spustila kravate nazaj v kovček in stopila k mojemu staremu. »Tako imenitno se ujema z vašo poltjo.
Sedla je tesno k njemu in začela vozlati kravato. Tako sta sedela drug ob drugem, dokler ni mojega starega čisto zalila rdečica. Parfum se je bil razpuhtel že vse naokoli.
»Česa ne poveš,« je rekel oče. Menda sploh vedel ni, kaj govori. »Kdo bi si bil mislil! Ta kravata da se ujema z mojo poltjo!«
»Kaj ko bi se pogledal v ogledalu,« je rekla in ga tapljala po prsih, kjer je imel privezano kravato. »Samo da se pogledate v ogledalu, pa brez te kravate sploh ne boste več mogli. Kaj, naravnost dovršeni ste v njej!«
Moj stari je z očmi švignil naokrog, potem pa še posebej tja k Howardovim na vogalu.
»Ogledalo imamo notri,« je rekel tiho, ko da bi ga nihče drug ne smel slišati.
»Pa pojdiva noter,« je rekla in ga povlekla za rokav.
Vzela je kovček in šla naprej. Moj stari ji je bil tik za petami. Ko sta izginila, je planil Handsome iz kuhinje in stekla sva okoli hiše, od koder se je dalo videti noter skozi eno cd oken.
»Kaj sem vam rekla,« je dejala dekle. »Vam nisem povedala, da je to krasota? Stavim, da take kravate še niste imeli na sebi, kar ste živi.«
»To pa ne,« je rekel oče, »v tem boš kar prav imela. Res je krasota, bogme je. Nekam ves izstopim v tej kravati, ne?«
»Pa še kako,« je rekla. Stala je za mojim starini in mu čez ramo gledala v ogledalo. »Dajte, da vam jo lepše zavežem.«
Postavila se je pred mojega starega in mu pod brado zategnila vozel. Potem pa je samo še stala ob njem, roke mu je položila na rame in se mu smehljala v obraz. Moj stari se je nehal gledati v ogledalu in je pogledal njo. Handsome je začel mencati.
»Gospa Marta bo zdaj zdaj doma,« je rekel. »Tvoj stari bi se moral paziti. Če pride gospa Marta domov in ga najde, kako prismoduje s to kravato, bosta presneto zaplesala! Joj, da še nisem pomil posode! Kar zdajle bi lahko nastopil svoj prosti dan, preden se vrne gospa Marta!«
Moj stari se je nagnil naprei srknil vase zrak nad njeno glavo in jo objel okoli pasu.
»Koliko pa stane?« jo je vprašal.
»Petdeset centov,« je povedala.
Oče je odmajal z glavo, rekel.
»Petdesetih centov ne premorem,« je žalostno »O, dajte no do sebe, skopost skopa,« je rekla in ga močno stresla. »Petdeset centov sploh ni denar.«
»Ko jih pa nimam,« je rekel in Jo močneje stisnil okoli pasu. »Nimam jih, pa ikonec.«
»In dobiti jih ne morete nikjer?«
»Ne da bi vedel.«
Handsome je zastokal.
»Ko bi tvoj papa vsaj nehal toliko trapati zaradi te bedaste kravate,« je rekel. »Jaz vem le to, da nič kaj dobro ne kaže. Kar v kosteh čutim, da bo nekaj hudega, in potem vedno tako pride, da sem jaz tisti, ki nastrada. Prav res, ko bi bil vsaj že nastopil svoj prosti dan, preden je prineslo to punco s kravatami!«
Dekle je položila mojemu staremu roke okoli vratu in se stisnila k njemu. Dolgo sta tako stala.
»Morda bi pa le kje staknil tistega pol dolarja,« je naposled zinil moj stari. »Ravno sem razmislil o tem. Zdi se mi, da navsezadnje le bi.«
»Prav,« je rekla, umaknila roke in stopila proč. »Pojdi brž In ga dobi.«
»Boš počakala, da pridem nazaj?« je vprašal.
»Seveda bom, samo ne bodi predolgo.«
Moj stari je ritensko šel proti vratom.
»Prav tule počakaj, kjer si,« ji je rekel. »Nikamor mi ne migni iz te sobe. Jaz bom nazaj, da še sama ne boš vedela, kdaj.«
Kot blisk je bil skozi zadnja vrata zunaj.
»Handsome!« je vpil. »Handsome Brown!«
Handsome je zaječal, kot da se pripravlja na smrt. »Kaj bi pa radi od mene na moj prosti dan, gospod Morris?« je vprašal in za hip porinil glavo izza vogala.
»Boš že videl,« je rekel oče in preskakoval po več stopnic hkrati. »Alo, brž z menoj, kot sem ti rekel. Pobiti, slišiš!«
»Kam pa greva, gospod Morris,« je rekel Handsome. »Gospa Marta mi je naročila, da moram za gotovo pomiti posodo, preden se vrne. Drugega ne morem delati kot to, kar mi je ona rekla.«
»Posoda bo že počakala,« je rekel moj stari. »Ko bomo spet jedli iz nje, jo bomo tako ali tako na novo umazali.« Pograbil je Handsoma za rokav in ga potegnil na cesto. »Zasukaj se, no, in stori, kot sem ti rekel.«
Z očetom sva se spustila po cesti, Handsome pa je tapal za nama. Pri hiši Toma Otvensa smo zavili na dvorišče. Owens je na vrtu z motiko kopal plevel.
»Tom,« je prek ograje zavpil oče. »Tom, premislil sem se. Tu imaš Handsoma, da ti bo en dan delal, kot si rekel. Lahko takoj začne.«
Potisnil je Handsoma na vrt in ga med gredami zelenjave in korenja podil do Owensa.
»Daj mu motiko, Tom,« je rekel oče, vzel motiko Owensu iz rok in jo vrgel Handsomu.
»Toda, gospod Morris, ali ste čisto pozabili, da imam danes prost dan!« je rekel Handsome. »Presneto, nič kaj se mi ne ljubi, da bi kopal ta pretklemani plevel!«
»Jezik za zoibe, Handsome,« je rekel oče, se obrnil in ga pošteno stresel. »Za svoj posel se brigaj, pa rtič druega!«
»Toda, gospod Morris, saj se vendar brigam za svoj posel,« je rekel Handsome. »Kaj ni to moj posel, če se brigam za svoj prosti dan?«
»Do smrti imaš še čas, da si privoščiš prost dan,« je rekel oče. »Alo, brž nad plevel, kot sem ti rekel!«
Handsome je dvignil motiko in spustil re-zelo na šop plevela, ki je bil razraščen tako žilavo in na gosto, da je odskočilo za cel čevelj.
»No, Tom,« je rekel oče in se obrnil k Owensu, »daj mi petdeset centov.«
»Ne plačam ga, dokler mi ne odsluži za en dan,« je rekel Osvens in zmajal z glavo. »Kaj če mi še za pol dolarja ne naredi! Samega sebe bi obral, če bi šel in ti izplačal denar, potem pa bi se izkazalo, da še toliko ni zaslužil.«
»Zastran tega si lahko brez iskrbi,« je rekel oče. »Bom že gledal, da ti Handsome prav toliko naredi, kolikor si plačal. Ves čas bom hodil tem, za njim bom stal in gledal, da ti bo delal, kot je treba za tisto mezdo, ki si mu jo dal.«
»Prosim, gospod Morris,« je rekel Handsome in se ozrl na očeta.
»Kaj pa je, Handsome?« je vprašal oče.
»Tega presnetega plevela ne bi rad kopal, prosim, gospod Morris. Svoj prosti dan bi rad.«
Oče ga je pisano pogledal in z nogo pokazal na motiko.
»No, daj mi zdaj tistih petdeset centov, Tom,« je rekel.
»Pa kaj, da se ti tako salamensko mudi pobrati denar, ko delo še opravljeno ni!«
»Veš, nekaj imam na glavi, kar mora biti pri priči poravnano. No, Tom, prosim, če bi mi lahko izročil denar.«
Osvens je nekaj časa gledal Handsoma, kako z motiko tolče plevel, potem pa je segel v žep in potegnil na dan polno pest žebljev, vijakov in drobiža. Brskal je po kupu, dokler ni nabral za pol dolarja samih novčičev.
»Tega črnca nikdar več ne vzamem, če mi ne bo pošteno delal,« je rekel očetu.
»Nikdar ti ne bo žal, da si ga vzel,« je rekel oče, »Handsome Brown je eden najhujših garačev, kar sem jih kdaj videl.«
Osvens je izročil očetu pol dolarja, ostalo pa je sunil nazaj v žep. Brž ko je moj stari imel denar, je planil k vratom.
»Prosim, gospod Morris,« je rekel Handsome.
»Kaj pa še hočeš, Handsome,« je zavpil oče. »Ne vidiš, kako se mi mudi!«
»Ali ne bi mogel popoldne prej nehati, da bi imel vsaj malo prostega dne?«
»Ne,« je zavpil oče. »Da mi ne pisneš več o kakem prostem dnevu! Ali si mene kdaj videl, da bi imel prost dan, kaj?!«
Staremu se je tako mudilo, da ni niti Chven-su utegnil nič več reči. Zdrvel je po cesti, skočil v hišo in zapahnil za seboj.
Dekle je sedela na postelji, zlagala kravate in jih dajala v kovček, ko je oče pritekel v sobo, je pogledala kvišku.
»Evo ga, denarja, kot sem rekel,« ji je oznanil, sedel k njej in ji spustil ves tisti drobiž v dlan. »Pa še kako hitro sem ga dobil, kaj!«
Dekle je spravila denar, zganila še nekaj kravat in si popravila nogavice. »Izvolite kravato in jo položila očetu čez roke. Kravata je zdrsnila na tla.
»Toda, ali ne boš...« je rekel presenečen in jo strmo pogledal.
»Česa ali ne bom?« mu je vrnila odrezavo.
Moj stari je z odprtimi usti buljil vanjo. Sklonila se je, zravnala še ostale kravate in jih položila v kovček.
»Ja, mislil sem, da mi jo boš morda zavezala, kot si mi jo poprej,« je rekel počasi.
»Poslušaj,« je rekla, »prodala sem jo, ne? Kaj drugega pa bi ti še rad za petdeset centov? Vse tole mesto moram obhoditi od zdajle pa do večera. Koliko pa misliš, da bi prodala, če bi se ves čas mudila s tem, da bi vezala ljudem kravate, potem ko sem jih že prodala?
»Toda ... toda mislil sem ...,« Je zajecljal moj stari.
»Kaj si mislil?«
»Ja, mislil sem, da bi jo morebiti, mislil sem, da bi jo morebiti prav rada zavezala ...«
»Oh, pa ne da res?« se je zasmejala.
Vstala je in glasno zaprla kovček. Moj stari je sedel kot pribit in strmel vanjo. Vzela _ je kovček in odšla. Takoj nato so se zaloputnila vhodna vrata in slišala sva jo, Ikako je stekla po stopnicah. V hipu je bila že daleč doli pred Owensovo hišo in se ravno spuščala na njegovo dvorišče.
Moj stari je dolgo sedel na postelji in gledal zeleno-rumeno kravato na tleh. Čez nekaj časa je vstal in jo na vso moč brcnil prek sobe, potem pa jo je mahnil nazaj na verando in sedel na stopnice, da bi se spet razveznil na sonce.
Tri kitajske zgodbe
Stara gospa Vang je srečala svojo prijateljico.
»Kako je s tvojimi otroki?« je vprašala gospa Li.
»Moj sin,« je rekla stara gospa Vang, »je priden in mi dela samo veselje. Toda njegova žena, moja snaha,« je vzkliknila ogorčeno, »mi pripravlja samo jezo. Vedno skuša ukrasti kaj iz shrambe in odnesti svoji materi.«
»In tvoja hči?« je vprašala gospa Li.
»Moja zlata hči,« se je raznežila gospa V ang, »mi pomaga, kolikor more. Vso hrano, ki jo smukne svoji tašči, spravi v torbo in mi jo na skrivaj prinese.
«
Čangova ljubka mlada žena je umrla. Bilo mu je hudo in je jokal in tožil. Prišli so prijatelji, da hi ga tolažili, Lin, njegova soseda, mu je šepnila na uho: »Čang, zakaj si žalosten? Dala ti bom svojo hčer za ženo.«
Tudi drugi so mu obljubili svoje hčere. Ban g je dobil mnogo ponudb. Spet se je oženil in vse se je vrnilo v stari tir.
Toda Čangu je bila usojena nova izguba.
Njegov osel je poginil. Bil je globoko žalosten, jokal je in tožil. Prijatelji in sosedje so prišli, da bi ga tolažili. Čang pa se ni dal potolažiti.
»Ko mi je žena umrla,« je ihtel, »so mi že pri grobu šepetali v uho, da lahko dobim zanjo nadomestilo. Zdaj pa mi nihče ne reče, da bi mi dal drugega osla. Ta škoda je nenadomestljiva.«
*
Yangova sta bila revna človeka. Gospa Yang je našla jajce. Tekla je domov in pokazala jajce svojemu možu:
»Poglej, to je začetek najinega bogastva!«
Gospod Yang ni rekel nič.
»To jajce,« je nadaljevala gospa Yang, »bom položila pod kokljo naše sosede, da se bo zvalilo pišče. Izbrala si bom najlepše in ko bo zraslo, bo spet zneslo jajce.«
Gospodu Yangu se je počasi posvetilo.
»Iz teh jajc se bodo zvalile nove kokoši, ki jih bova prodala. In s tem denarjem bova kupila kravo.«
Gospod Yung je razumel.
»Ta krava bo imela teličke in telički bodo postali krave, ki jih bova prodala. In potem bova kupila polje in hišo, veliko hišo!«
Gospod Yang je vzhičeno pokimal.
»Seveda,« je rekel, »in ostalo bo še toliko denarja, da si 'bom lahko kupil drobceno, ljubeznivo sužnjo.«
»Oh, fuj« je kriknila gospa Yang. »Tega pa že ne bom trpela. Nikoli!«
In vrgla je jajce na tla, da se je razbilo.
SOftiMER-RAUMUNGS-VERKAUF
^piiz dle, G)amjt:
Damen-Perlonstrumpfe, mit Naht Damen-Perlonstriimpfe, nahtios
OLmiudt:
Der Strumpf, bis zur Taille, Krepp, nahtios
Damsn-Plllli, reine Wolle
Damen-Hoschen, Baumwolle, mit Bein, ge-rippt, verschiedene Farben
Damen-Slips, Baumwolle, in den Farben rosa und weiB, per Doppelpackung
Damen-Perlonunterkleider, mit breiter
Spitze, in vielen Modefarben
Damen-Tragerschiirzen, Baumwoiie-
Zephir
Damen-Mantelschurzen, aus krattigem Baumwoll-Zephir, groBe Taschen, mit Durch-zugsgUrtel
Damen-Krauselschliipfer, gut wasch-
bar, in verschiedenen Modefarben
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»<
Fur den Haushalt:
79-
4.90
7.90
49.50
49.-
12.90
14.90
38.-
17.50
47.60
18.-
!
Damen-Sommerblusen, i/2-u. 3U- Armei,
aus amerikanischer Azetatseide
Damen-Sommerkleider, aus bedruck- .. _
tem Baumwollmaterial
Damen-Kleider, aus bedruckterKunstseide 198.— Damen-Popeline-Mantel, moderne
Farbstellungen, ganz gefuttert	ab l“o.—
Damen-Kleiderstoffe, aus reiner-Baum-vvolle, modisch dessiniert	per Meter
19.8»
GroBe Ausvvahl an preiswerten Glas- und Porzelian-Waren!
Cjf-Jit (Uit UK)tmz:
Herren-Slips, weiB, reine Baumwolle
Herren-Zephir-Hemden, aiie GroBen
Herrert-Popeline-Hemden, einfarbig und dessiniert
Herren-Sommerhemden, kurze Armei,
dunkle, hubsche Farbstellungen Krawatten, Kunstseide, groBe Auswahl ab
Hcrr0n-HoSGn in verschiedenen Farben ab
Herren-Sport- u. Mode-Sakkos, in
grofier Ausvvahl S 128.-, S168.-, S 198.-, S 248.-,
Herren-Modeanziige, in verschiedenen
Dessins, tadellose Passform	ab
aus reiner Schurwolle	ab
Herren-Ballonstoffmantel, mit und ohne
Gurtel, Karo gefuttert	ab
12.50
35-
69.-
56.-
9.-
129.—
98-
398.—
690.-
298.—
		
	l	
Besuchen Sie die Forum -Dachterrasse:
s 22.-
^ Wir bieten Ihnen ein ganzes Huhn, gegrillt, nur
KLAGEMFURT • BahnhofsfraBe 37
RAD IO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev
Sobota, 18. 8.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Glasba Bele Bartoka — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.00 Poznaš Koroško? — 16.30 Za delovno ženo — 18.25 Za prijatelje zborovskega petja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Zaljubljeni pomenki — 20.45 Zabavna glasba.
Nedelja, 19. 8.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke
—	11.00 Dopoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Mednarodni visokošolski tedni — 19.00 šport — 20.10 O spominčkih in njih zbiralcih — 21.10 Zabavni koncert.
Ponedeljek, 20. 8.: 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Pogovor z gostom — 21.00 Zbor celovških madrigalistov in ljudska godba radia Celovec — 21.15 Koroška lovska ura.
Torek, 21.	8.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert — 14.45 Iz kulturnega ustvarjanja dežele — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba
—	19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Rajski vrtec', veseloigra.
Sreda, 22.	8.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Priložnoslne kompozicije velikih mojstrov — 13.30 Mala dunajska melodija — 15.15 Glasba za mladino — 15.45 Mladi talenti — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Salzburški slavnostni tedni.
četrtek, 23.	8.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert	— 14.45 Ura pesmi	— 15.15	Koroški
knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji: Heide Mautz — 18.05 Originali koroškega ljudskega življenja — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
21.00	Zveneča alpska dežela.
Pelek, 24. 8.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 13.05 Ljudske viže — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Pesmi in plesi narodov — 19.00 Dunajski mednarodni velesejem — 20.15 Nepozabne melodije — 21.00 Slavni dirigenti: Josep Krips.
II. PROGRAM
Sobota, 18. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Velike ure, male ure — 9.45 Ti in žival — 10.00 Češka glasba — 11.00 Ljudske vižo — 13.30 Agrarna politika —• 13.35 Slavni umetniki — 14.40 Tehnični razgled — 17.40 Ljudska glasba iz Avstrije — 19.30 Salzburški slav-
nostni tedni: operni večer — 23.10 Operetni koncert.
Nedelja, 19. 3.: 7.05 Godba na pihala — 3.05 Ah, te ženske — 9.00 Operni koncert — 10.20 Glasbena pestrost
—	11.00 Salzburški slavnostni tedni — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Melodije iz filma »Nemčija, tvoje zvezdice" — 14.30 Iz Nestroyjevih del — 15.00 Domovina Avstrija: Ljudstvo in dežela — 18.30 Pariz in njegove zvezde — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.30 Salzburški slavnostni tedni.
Ponedeljek, 20. 8.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe
—	13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.40 Zenska oddaja — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 ,Cosi fan tutte", Mozartova opera.
Torek, 21. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
13.20	Teden pri Združenih narodih — 13.30 Pomembni orkestri —	16.30 Življenje se začne pri šestdesetih —
17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Samo zate — 20.00 Operetna glasba — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Plesna glasba.
Sreda, 22. 8.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe
—	13.30 Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 18.00 Glasba za delopust — 20.00 Vsaka stvar ima dve strani — 20.40 Veseloigra — 21.10 Temza-Donava.
četrtek, 23. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Da, to je moja melodija — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
14.00	Pomembni orkestri — 14.35 Mladi avstrijski pesniki
—	16.00 O svobodi in enakosti — 17.40 Ženska oddaja
—	18.00 Zabavna glasba — 19.30 Glasba iz filmov —
20.00	Pozor, snemanjel — 21.00 Srečanje z minevajočim svetom.
Petek, 24. 8.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbo — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza
—	16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 »Lumpacij vagabund’, Salzburški slavnostni tedni.
XT€LeVIZUA
Sobota, 18. 8.: 19.30 S kamero po Afriki — 20.20 Dve veseloigri.
Nedelja, 19. 8.: 17.00 Za otroke — 17.30 Lassy, zgodba Psa — 20.15 .Karel III. in Ana Avstrijska", veseloigra.
Ponedeljek, 20. 8.: 19.30 Za filateliste — 20.30 .Italijanka v Alžiru", Rossinijeva opera (prenos z bregenških slavnostnih iger).
Torek, 21. 8.: 19.30 Najlepši spominček, ročno delo —
20.20	Enaindvajset — 21.05 Glasba na Hollywood Bu-levardu.
Sreda, 22. 8.: 17.00 Za otroke — 17.25 .Pesem male morske deklice', lutkovna igra — 19.30 Slike iz Avstrije — 20.20 Male dragocenosti velikih mojstrov — 20.35 Film.
Četrtek, 23. 8.: 19.30 Kriminalna oddaja — 20.25 .Zadeva Winslow".
Petek, 24. 8.: 19.30 Slike iz Avstrije — 20.20 O fotografiranju in filmanju.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 19. 8.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 20. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Pregled sporeda. — Vroči ritmi za vroče dni . . . 18.00 Kam pa fantje drev' v vas pojdemo . . .
Torek, 21. 8.: 14.15 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi . . .
Četrtek, 23. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Slovenski samospevi.
Petek. 24. 8.: 14.15 Poročila, objave — To in ono.
Sobota, 25. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 18. 8.: 8.35 Partizanski samospevi — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Zabavni kaleidoskop — 9.40 Od Ljubljane do Skopja — 11.00 Novi posnetki Bizetove Carmen — 11.35 Za ljubitelje popevk — 12.05 Igra trio Avsenik — 13.30 Baletni intermezzo — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.40 Zbori Vasilija Mirka in Petra Liparja	— 17.50	Ciganske melodijo	—	18.30
Dalmatinske narodne — 18.45 Okno v svet — 19.05 Glasbene razglednice	— 20.00	Za prijeien konec	tedna —
23.05	Popevke in plesni ritmi.
Nedelja, 19. 8.: 6.00 S sprejemnikom na dopust — 6.30 Napotki za turiste — 8.00 Mladinska radijska igra —
9.05	Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite,
tovariši — 10.30	Orkester	Češke filharmonije	—	11.30
Izseljenci doma, reportaža — 11.50 Sto taktov za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Slovenski oktet — 14.15 Voščila — 15.30 Tenorist Rudolf Francel poje operne arije — 16.00 Humoreska tedna —
16.20	Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Športna nedelja — 19.05	Glasbene razglednice — 20.00	Vaša
pesem, vaša melodija — 20.50 Športna poročila — 22.15 Ansambli in solisti radia Ljubljana — 23.05 Zaplešimo v novi teden.
Ponedeljek, 20. 8.: 8.05 Igrajo veseli hribovci — 8.30 Iz opere .Car in tesar" — 8.55 Za mlade radovedneže —	9.25 Hammond orgle —	11.00 Orkester Slovensko
filharmonije — 11.30 Zabavni kaleidoskop — 12.05 Lovski kvintet — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Pesmi in plesi
jugoslovanskih narodov — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Z arijo skozi stoletja — 18.10 Portreti jugoslovanskih skladateljev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz doline v planine — 20.45 Kulturna kronika — 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni literaturi
—	23.05 Romantičnim plesalcem.
Torek, 21. 8.: 8.05 Župančičev .Ciciban" v zborih —* * 8.25 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje
—	9.45 Od Splita do Dubrovnika — 10.15 Od tod in ondod — 12.05 Veselo po domače — 13.30 Spored arij s slovitimi sopranistkami — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Voščila — 15.20 Iz sončne Dalmacije — 17.05 I* del jugoslovanskih skladateljev — 18.10 Pesmi s Pohorja
—	18.25 Za ljubitelje popevk — 18.45 S knjižnega trga
—	19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Veliki zabavni orkestri — 20.30 Radijska igra — 21.39 S popevkami pa Jugoslaviji.
Sreda, 22. 8.: 8.05 Jutranji obisk pri klasičnih mojstrih
—	8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Iz filmov In glasbenih revij — 11.00 Kmečka godba — 11.15 Človek in zdravje — 12.05 Nekaj narodnih s harmoniko — 13.30 Belokranjske pisanice — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Operne melodije — 15.20 Komorni zbor radia Ljubljana
—	17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Kola iz Srbije — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 .Traviata", opera — 21.00 Od melodije do melodije — 22.15 Za prijatelje jazza — 23.05 Od plesišča do plesišča.
Četrtek, 23. 8.: 8.05 Nekaj domačih polk in valčkov
—	8.30 Skladbe makedonskih komponistov — 8.55 Počitniško popotovanje — 9.10 Vesele počitnice — 9.25 IZ manj znanih oper velikih mojstrov — 11.00 Orfej in Hamlet v orkestralnih podobah skladatelja Liszta — 12.05 Narodne z Božom in Miškom — 14.05 Glasbeni omnibu*
—	14.35 Voščila — 15.25 Iz Gotovčeve opere »Ero * onega sveta" — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Turizem in melodije — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Orkester Slovenske filharma- , nije.
Petek, 24. 8.: 8.05 Operna glasba — 8.55 Pionirski tednik — 9.45 Narodne iz Hrvaške — 11.00 Dopoldne pri Mozartu — 12.05 V domačem ritmu — 13.30 Arije iz oper ruskih mojstrov — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.35 Poj®
zbor radia Beograd — 15.20 Napotki za turiste ________ 15.20
Londonski filharmonični orkester —	17.05 Solist tegO
tedna — 17.40 Popoldanski plesni koktajl ______ 19.05 Glasbene razglednice —	20.15 Tedenski zunanje-političnf
pregled — 20.30 Zbori v folklornem tonu — 21.15 O morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Slovensko oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek. Ponedeljek, 20. 8.: 18.30 Skladbe jugoslovanskih avlor-jev — 19.30 Znanost in tehnika — 20.30 Iz glavnih italijanskih opernih gledali*«.
Torek, 21. 8.: 18.30 Italijanski operni pevci — 19.1* »Pustolovščine Toma SawyerjaT, zgodba za mladino ■—
21.00	Obletnica ledna — 21.30 Klavirske sonate Beelhovnd
—	22.00 Bizantinska civilizacija.
Izdajatelj, lastnik Ir. zaloinlk: Dr. Franc Petek. Velikovec _ Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenturt, Oa.om.l.rgasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janeži«, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. - Tiska založniška
• n tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.