—¦< 133 >¦----
Snopovi govore
^loveei Miklavž Harms, propovednik v mestu Kiel, kder je 1855. leta pobožno Jjjsklenil svoje življenje, govoril je in dal natisniti sledeči govor snopov:
* *               *
Minul je dan žetve. Lepa poletna noč se je razprostrla čez mirno tiho polje. Tedaj vstane nek snop ter zakliče preko njive: »Bajmo, naredimo Gospodu za-hvalnico za žetev pod tihim nočnim podnebjem!" In snopovi se vzdignejo ter začno šumeti, da se vzbude skorjanci in prepeliee, ki so vže spale na okrog po strnišči.
Prvi snop začne govoriti: »Zapojte Gospodn čast in hvalo! Hvalite Boga, ker on je dober in njegova dobrota traja vekoraaj. Solncu ukaže vzhajati dobrim in hudobnira; dežju ukaže rositi na pravične in kriviene. Vseh ljudij oči čakajo na Boga in on jim daje živeža ob svojeni času. Na tisoče let je vže preilo preko sveta, in vsako leto je prineslo žetev in dalo ljudem potrebnega živeža. Še zdaj pogriuja Gospod svojo mizo in na miljone ljudij uživa njegove darove. Nje-gova dobrota se ponavlja vsako jutro. Zapojmo Gospodu čast in b.valo!"
In tolpa prepelie zapoje Bogu pesen zahvalnico.    ¦
Drugi snop se oglasi ia reče: ,,Vse leži na blagoslovu božjem. Kme-tovalec giblje svoje pridue. roke, orje polje in trosi zrnje v brazde, a rast pride le od Boga. Mnogo hladnih nočij in vročih poletnih dnij je mej setvijo in žetvijo. Cloveška roka ne more pripeljati .deževnih oblakov, tudi ne more zabraniti toče. Gospod varuje drobno zrniee v krilu matere zemlje, varuje zeleno setev in dozre-vajoče klasovje. Ne bojte se! Bog je bil z nami. Na blagoslovu božjem leži vse!"
Nato izpregovori tretji snop: ,,Kdor seje v solzah, žol bode v veselji! S težkim srcetn je šel sin, da poseje zrnje. Oh, oče mu je umrl in domasejoče zapuščena mati, trdi upniki so jej izpraznili skednje. Usmiljen sosed je posodil sinu semena, iu s semenom so padale solze na izorano njivo. Zdaj spravlja stoteren sad, ker Gospod je' blagoslovil njegovo žetev. Kdor seje v solzah, ta žauje v ve-selji. Solzni gredo iu trosijo seme, a veseli so, ko nosijo polue snopove v skeduje!"
Potem uadaljuje četrtl snop, rekoč: nNe pozabite delati dobro in po-raagati drugim! Tako dejanje dopada Bogu. Oj da bi mogel to klicati v hiše bogatinov, ki polnijo zdaj svoje kašče in skednje! Da bi mogel to povedati onemu trdosrčnenau možu, ki je veeraj pognal ubožne paperkovalee raz svoje polje! Kogar je blagoslovil gospod, ta odpri svojo darežljivo roko, ter pomozi siromakom, kakor pošteui Boc, ki se je usmilil pobožue Eute. Ne pozabite delati dobro in pomagati drugim!" In prepelice so jeJe klicati v vas, da bi rzbudile in omečile zaspana srca.
Iu končal je peti snop, rekoč: nKar tlovek seje, tobodežel. Kdor pičlo seje, pičložauje; kdor seje v obilosti, žel bode tudi v obilosti. Oimu se eudite, da stoji Ijulika mej pšenico ? Zakaj niste očistili semena, preduo ste ga posejali ? Kdor seje osat, žel bode težavo. -Kdor seje v raeso, žel bode od mesa pogubljenje in kdor v duh.u seje, žel bode od duha večao življenje. Kar človek seje, to bode žel!" ¦
Iq vsi snopovi na okrog se.globoko priklonijo, in reko: BAmen! Amen!"
Poslocenil Fr. Rup.