LETO XX., STEV. 49 SLOVENSKI Sdnja in tista CasoptsD« podjetje Sloveuafci poročevalec - Uirekton ndi Janhaba — Glavni in odgovorni uredniki Sergej Vodnjak — Ured-r.Iitvot Ljnbljana, Tomlitevs allca t la 3. telefon 23-52:' do 23-52* —. Upravet Lj * ** Jpravet Ljnbljana. Tomšičeva allca št l/IL telefon 23-523 do 23-524 — Oglasni oddelek Ljnbljana, Titova cesta l, telefon 21-894 - Naročnlnskl oddelek ta ljubljanske naročnike telefon 20-443, u snnanje naročnike telefon 21-832 — Poštni predal it. 29 - Žiro ročen pri Komunalni banki Ljnbljana 604 704-1-347 — Vteaečna naročnina 230 din IV 72750 UOSUJUH. KHJELH, 1. MUCI 1959 CEHI 19 on Temeljito in poglobljeno URADNO SPOROČILO 0 RAZGOVORIH Težaimo je dajati temeljito tn poglobljeno sodbo o veliki in dolgi poti, ki so jo opravili predsednik Tito in jugoslovanska delegacija po prijateljskih državah Azije in Afrike, še preden protagonisti tega potovanja ne poročajo o opravljenem delu. Toda ob zaključku afriške etape — Galeb bo spet zarezal brazde proti domačim vodam — je v vsakem pogledu moč reči, da je dolgo in naporno potovanje opravičilo in preseglo vsa pričakovanja. Ne samo kar zadeva nas, Jugoslovane, marveč tudi kar zadeva pričakovanja in težnje javnosti tistih dežel, ki so jih jugoslovanski državniki obiskali, in tistih narodov, ki z zaskrbljenostjo gledajo na blokovski zaplet mednarodnega položaja, zaplet, ki v prvi vrsti otežuje normalen razvoj mladih držav Afri.ke in Azije. Optimistična sodba ni posledica naivnega nagnjenja k olepša vaniu, marveč sloni va v uradnih komunikejih izraženih ugotovitvah naj višjih državnikov prizadetih držav, na izredno toplem in prisrčnem sprejemu, ki so ga doživeli jugoslovanski gostje in končno tudi na ljudski presoji; -heroji miru, heroji pozitivne nevtralnosti-, teko so deset in stotisoči Sirijcev sprejeli predsednika Tita in člane jugoslovanske deleaacije. Jugoslovanska delegacija je obiskala 7 držav — Indonezijo. Burmo, Indijo, Cejlon v Aziji ter Etiopijo, Sudan in Egipt v Afriki — na poti domov pa bo napravila še''dvodnevni privatni obisk v Grčiji. Kako ohranili in okrepiti mir. kako praktično urediti sodelovanje držav, ki imajo dosledno izven-blokovske koncepcije in kako okrepiti bilateralne odnose med Jugoslavijo in obiskanimi deželami — *o je bila glavna terna razgovorov, skupna sporočila pa odkrivajo tud! razlog, zakaj je bila jugoslovanska delegacija povsod tako toplo in prisrčno sprejeta, ne samo od gostiteljev, marveč tud- od najširših ljudskih množic: dosledni in brezkompromisn proti-kolonializem kot pogoj ra normalen razvoj obširnih področij Azije in Afrike, dosledno spoštovanje načel ONZ. Ban-dunga in Akre ter sodelovanje e vsemi, ki so pripravljeni sodelovati na podlagi enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve, prekinitev poizku-kusov z nuklearnimi orožji in uporaba nuklearne energije izključno v miroljubne namene, mednarodna pomoč nerazvitim državam preko OZN — ne kot miloščina, marveč kot mednarodna dolžnost — to so samo nekatere najvažnejše misli, ki so bile izmenjane z državniki obiskanih držav in ob katerih je bilo doseženo popolno soglasje. Ne kaže pozablja-: ni-■jkomur, da so to misli, ki so Jugoslavijo tako približale Bandungu in načelom Pcnča Sila. da je danes moč Jugoslavijo identificirati z Bandimgom tn obratno. Ni moč zanikati, da je T tov obisk v Aziji in Afriki pri. pe-val h konsolidaciji položaje in mednarodni afirmaciji tako imenovanega -področja pozitivne nevtralnosti-. Države ki bo vzele -pozitivno nevtralnost-za vodilo svoje zunanje politike so ob tem obisku bolj kot kdaj koli poprej jasno in nedvoumno povedale, da koeksistence ne smatrajo za prehodno obdobje, po izteku katerega bi spet padte v interesno območje bloka, iz katerega so se pravkar iztrgale, ali da bi pristopile k drugemu, temu nasprotnemu bloku. Prav zato Titovo pote. var je v blokovskih državah ni bilo sprejeto z naklonjenostjo, čeravno ni bilo naperjeno zoper nikogar, marveč je imelo edini cilj in namen utrditi področje, ki je izven blokov in hladne vojne, ter prispevati k zgladitvi poti za zmanjšanje blokovskih razprtij in razdeljenosti. Če za Zahod velja, da je ob Titovem potovanju podcenjeval njegov pomen in kovaril, je treba reči, da se je Vzhod grobo, klevet niš ko in konec kon- V B E M S •tanje J8 februarja: Nad zahodno In srednjo Evropo se razp'®" rtira področje visokega zračnega pritiska, k: postopoma slaoi Atlantske frontalne motnje so dosegle vzhodno Britanijo.? -n a> •e le počasi pomikajo proti • •u ln njihova aktivnost se n an:(a Napoved ra nedeljo; Sončno C “me. Zjutraj po kotlinah krat-trajna megla. Temperature potoči do —4. v Primorju 5, najv.5-Aevne do 16 stopinj C. cev sebi v škodo zaletel v mirovno misijo naše delegacije z namenom osamiti Jugoslavijo in jo očrniti pri njenih izven-blokovskih prijateljih. Toda a tem je v prvi vrsti podkrepil dvom v iskrenost svoje ob mnogih priložnostih deklarirane privrženost ideji koeksistence kot v trajen sistem, ki naj bi uravnaval mednarodne odnose, hkrati pa je odkril vse njihovo podcen evanje državnikov suverenih in neodvisnih azijskih držav s tem, da je sebi prilastil pravico presojati, kaj je tem državam in narodom v prid in kaj v škodo. Morda je bila doslej premalo poudarjena pomembnost dvostranskih odnosov med Jugoslavijo ter azijskimi in afriškimi državami. Ne gre samo za kulturno izmenjavo, marveč tudi za konkretne gospodarske stike, za poglobitev teh stikov. Za Jugoslavijo kot evropsko neblokovsko državo je to vprašanje toliko važnejše v sedanjem- momevtu ko blokovska integracija vzhodnega in zahodnega gospodarstva vse bolj razbija priro-'no celovitost svetovnega gospodarstva in s tem oži akcijski radij gospodarstvom dežel, ki ne pripadajo blokom ali blokovskim gospodarskim formacijam. V močnih gospoda -skih delegacijah, ki bodo že v bližnji prihodnosti obiskale nekatere azijske dežele lahko v dimo že enega izmed konkretnih dosežkov, ki jih je dalo notovanje, ki se te dni nagiblje h koncu. M. S. Uveljavljanje načel aktivne miroljubne koeksistence Sporočilo, ki so ga objavili po razgovorih med delegacijama FLRJ in MR, omenja še posebej pomembno vlogo izven blokovskih držav in njihove politike ALEP, 28. febr. (Tanjug) Predsednik FLRJ Josip Broz Tito Je bil na obisku v ŽAR februarja 1959 na povabilo presednika Z AR Gamala Andela Naserja. Predsednika Tita so spremljali kot člani delegacije predsednik ljudske skupščine LR Crne gore Blažo Jovanovič, poslanec zvezne ljudske skupščine Ivan Maček član zveznega izvršnega sveta Slobodan Pene-zič, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovlč in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates. Med bivanjem so se predsednik Tito in člani jugoslovanske delegacije udeležili proslav obletnice ZAR v Kairu in Damasku. Obiskali so mesta Homs, Hamo, Alep, Latakijo in druge kraje, kjer so prišli v neposreden in prijateljski stik s prebivalstvom, ter se seznanili s prostrano pokrajino sirskega dela ZAR. Ta obisk Je omogočit obema državnima poglavarjema, da sta nadaljevala razgovore, ki sta jih imela v Port Saldu 4. decembra leta 1958 in izčrpno izmenjala mnenja o perečih mednarodnih vprašanjih ter o nadalj- njem pospeševanju vsestranskega sodelovanja med obema državama- Razgovori so potekali med 21. in 27. februarjem 1959 v duhu popolnega medsebojnega razumevanj« in tradicionalnega prijateljstva, ki je značilno za odnošaje med obema državama. Oba državnika sta potrdila veliko skladnost pri oceni aktualnih mednarodnih problemov in trdno odločnost obeh držav da bosta še naprej razvijali medsebojno sodelovanje na vseh popriščih. Oba predsednika z zadovo’J-stvom ugotavljata, da so se cilji In načela, ki se jih njuni držav) držita v svoji zunanji politiki in so izraženi v skupni izjavi v Aleksandriji 6. junija 1956 ter v brionskih izjavah julija 1956 ln Julija 1958, pokazal) kot pravilni in korfcrtn.) za okrepitev miru ln razvijanje konstruktivnega mednarodnega sodelovanja. Oba državnika ponovno potrjujeta svojo odločnost, da si bosta prizadevala za okrepitev miru in uresničenje vsestranskega mednarodnega sodelovanja, ki temelji na enakopravnosti in polnem spoštovanju neodvisnosti, na nevme- OBISK PREDSEDNIKA TITA V ZAR Prihod v Latakijo Včeraj popoldne sta predsednika Tito in Naser, njuno spremstvo in jerrenski princ el Badr prispeli v pristaniško mesto Latakijo LAT^KIJA, 28. febr. (Tanjug). Predsednik Josip Broz Tito je s svojo soprogo in člani jugoslovanske delegacije prispel danes popoldne ob 15. v sirijsko pristanišče Latakijo na Sredozemskem morju. Na poti od Alepa do Latakije ga je spremljal predsednik ZAR Gamal Abdel Naser s svojimi sodelavci in jemenski prestolonaslednik Emir Muhamed El Badr. Predsedniška kolona se je danes zjutraj odpeljala izpred rezidence predsednika Tita v Alepu, ter se usmerila proti pristanišču Latakija. k; je oddaljeno približno 200 km od Alepa. Vzdolž vse poti so prebivalci vasi in mest tega bogatega področja že od ranega jutra čakali, da bi videli oba predsednika. V vseh vaseh so bili slavoloki okrašeni z zastavami FLRJ in ZAR in portreti predsednika Tita in Naserja :er veliko število transparentov, na katerih so bili napisani pozdravi tudi na srb-sko-hrvatskem jeziku, ter so izražali dobrodošlico predsedniku Titu in pozdravljali prijateljstvo med obema državama. Kolona se je morala večkrat ustaviti, tako da je pot od Alepa do Latakije trajala več kot 6 ur. V treh mestih sta se predsednik Tito in Naser morala ustaviti ter izstopiti iz avtomobila ter se dlje časa zadržati, da sta odgovori a na pozdrave navdušenih meščanov. Med drugim sta se ustavila tudi v mestu Eriha. Tam se je že zbrala množica meščanov, ki sr« nosili transparente z dobrodošlico. Pred lepo okrašeno tribuno, na kateri sta bila oba predsednika z jemenskim princem Badrom, so prebival- Sprejem v Kairu Kairo. 23. febr. (Tanjug). V zvezi z bivanjem jugoslovanskih umetnikov v Kairu, je bil v jugoslovanskem veleposlaništvu sinoč: sprejem, na katerem je prisostvovalo približno 300 povabljencev, med katerimi so bili tudi znani javni in ku turni delavci Ka-ra ter člani diplomatskega zbora. Med sprejemom so jugoslovanski umetniki izvedli program, sestavljen od skiadb jugoslovan-skh in tujih avtorjev. Sporazum z Japonsko Beoerad. 28. febr. (Tanjug). državnem sekretariatu za inanje zadeve so danes pod-sali sporazum o trgovini in ovbi med Jugoslavijo in Janško. h :oin sporazumom so 'menjali sporazum od 16. no-> nibra leta 1923. ki ni več • ■ rezal Potrebam in povoj-n n odnosom med obema državama. ci z bližnje planine Djebel el Zauia izvajali viteške igre s sabljami in ščiti. Po vseh strehah je bilo polno ljudi. Predsednik Tito in Naser sta na zahtevo prisotnih govorila ter se z nekaj besedami zahvalila za prisrčen sprejem. V krajšem govoru je predsednik Naser poudaril pomen enotnosti in neodvisnosti in izjavil, da’ se ZAR trdno drži načel nepovezovanja z bloki in na uresničevanje politike nevtralnosti. Poudaril je potrebo izgradnje take družbe, ko bo politično demokracijo spremljala tudi gospodarska in socialna. Dodal je, da so za izgradnjo take dražbe nujno potrebni napori vseh državljanov Združene arabske republike. Za tem je predsednik Tito najprisrčnejše pozdravil prisotne in poudaril, da mu je v najlepšem spominu ostala enotnost naroda in njegova enodušnost in priznanje predsedniku Naserju, za napore, ki jih vlaga za svoj narod. Predsednik Tito je poudaril pomen besed predsednika Na- serja o tem, da bo Združena arabska republika delala za socialni napredek, pravičnost in socialno demokracijo ter poudaril, da bo prav to še bolj utrdilo notranjo enotnost. »Mi bomo verni tolmači razpoloženja, ki smo ga doživeli v ZAR«. je dejal na koncu predsednik Tito, ki so ga navdušeno pozdravljali. Okrog poldne je kolona prispela v mesto Djisr šegur na reki As. Tudi v tem mestu se je zbrala velika množica ljudi, ki je oba predsednika zadržala okoli tričetrt ure. Tudi v tem mestu sta se predsednika odzvala želji prisotnih in predsednik Tito je v kratkem govoru poudaril, da so se on in njegovi sodelavci na poti po ZAR prepričali, kako so netočni glasovi, da je sirijski narod nezadovoljen po združitvi in dodal, da sedanja enotnost pomeni težak udarec za imperialiste in vse tiste, ki so se upirali tej enotnosti. Predsednik Tito je pozval prisotne, naj čuvajo svojo enotnost in končal svoj govor z vzklikom: »Živela Združena arabska republika«. Govor predsednika Tita so večkrat prekinili in mu priredili navdušene ovacije. Za tem se je predsedniška kolona odpeljala v Latakijo, kamor so prispeli okoli 15. ure. šavanju v notranje zadeve drugih in na priznanju pravic vsakemu narodu, da si sam vlada Po lastnih izkušnjah. Oba državna pogiavarja ugotavljata, da je uresničevanje teh načel v popolnem soglasju z Ustanovno listino OZN in deklaracijami in resolucijami, k) so jih sprejeli na konferencah v Bandungu in Akri. Oba predsednika menita, da je razvoj mednarodnega položaja v zadnjem letu lani potrdi) njuno mnenje da se načela aktivne miroljubne koeksistence vedno bolj uveljavljajo v mednarodni politiki. Zato bosta tudi vnaprej, s svoje strani, vlagala napore, da bi iz mednarodnega življenja v celoti odstranili politiko naslanjanja na silo, politiko hladne vojne in razdelitve sveta na bloke in da se mednarodni problemi rešujejo s pogajanji in sporazumevanjem. V tem pogledu sodita, da lahko odigrajo pomembno vlogo tiste države, k) so izven blokov In ki se v svoji zunanji politik) trudijo izvajati princip koeksistence. Ko pripisujeta največji pomen spoštovanju načel neodvisnosti in enakopravnosti držav v med. narodnih odnosa jih, predsednika pozdravljata uspeh, ki so ga dosegle nove neodvisne države Azije in Afrike pri utrjevanju svojega mednarodnega položaja. Oba državnika sta ugotovila, da vlada med njima popolno soglasje, da se bosta še naprej trudila za prenehanje vseh oblik kolonializma ter vseh drugih oblik tujega gospostva iz mednarodnega življenja in *a priznanje pravic vsakemu narodu do samoodločbe. Oba državnika sta ponovno potrdila svoje prepričanje, da je treba na tem temelju rešiti alžirsko vprašanje. Oba predsednika ponovno potrjujeta podporo svojih vlad deklaracijam, ki so bile sprejete na aeijsko-afriški konferenci v Bandungu leta 1955 glede Bližnjega in Srednjega vzhoda, in izrazila prepričanje da ni treba začenjati iniciativ, ki bi še bolj otežkočale reševanje problemov tega področja. Ker Ju vodijo interesi miru in varnosti, sta oba predsednika proučila tudi položaj glede Berlina in prišla do sklepa, da Je to vprašanje potrebno spo razumno rešiti in začeti z mirovno pogodbo z Nemčijo v skladu z interesi nemškrga in drugih prizadetih narodov, kakor tudi potreba miru in varnosti. Oba predsednika sta izrazila veliko zaskrbljenost zaradi oboroževalne tekme, ki se še nadaljuje. Sodita, da je nujno po trebno storiti konkretne korake glede razorožitve brez odlašanja, predvsem kar zadeva u-stavitev poskusov z jedrskim orožjem in prepovedi uporabe teh orožij. Oba dva državnika izražata trdno upanje, da bodo velesile, ki imajo to orožje, vložile potrebne napore, da bi (Nadaljevanje na 3. stranlt Brzojavki predsedniku Titu Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel od predsednika republike Indije Rad-tendra Prasada naslednjo brzojavko: »V imenu vlade in na-rvdo Indije ter v svojem lastnem imenu se iskreno in toplo zahvaljujem vaši ekselenci za ljubeznivo sporočilo ob prazniku Dneva naše republike in odgovarjam z istimi prijateljskimi občutki. Prepričan sem, da so trrlne prijateljske zveze in občutki med narodi Indije in Jugoslavije bili okrepljeni z vašim nedavnim obiskom v tej državi in da je to prispevalo ne sa-mo k obojestranski dobrobiti, temveč tudi svetovnemu miru.- Predsednik Josip Broz Tito je sprejel od predsednika vlade republike Indije Nehruja naslednjo brzojavko: -V imenu vlade in naroda Indije in v svojem lastnem imenu se zahvaljujem Vaši ekselenci, vladi in narodom Jugoslavije na čestitki in dobrih željah ob Dnevu naše republike. Uporabl jam to priložnost, da izrazim upanje, da se bodo zveze prijateljstva in sodeTo-vanja med našima državama v prihodnjih letih še nadalje krepile.- IV. KONGRES ZKS BO 2. JUNIJI Na plenarni seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 5. decembra 1958, je bilo sklenjeno, da bo kongres Zveze komunistov Slovenije konec maja oziroma v začetku junija 1959. Obenem je plenum pooblasti', izvršni komite CK ZKS, da določi točen datum kongresa Na svoji zadnji seji je izvršni komite CK ZKS odločil da se bo IV. kongres Zveze komunistov Slovenije pričel 2. junija 1959. Konference osnovnih organizacij ZKS in občinske predvolilne konference, na katerih bodo volil: delegate za kongres, bodo v času od 1. marca do 15. maja Po smernicah plenarnega zasedanja bo na vsakib 9C članov ZKS Izvoljen en delegat; pravico voliti svojeg:. delegata p.a imajo tudi vse osnovne organizacije, ki štejejo nad 70 članov. Glede na povečanje števila članov se računa, da se bo kongresa udeležilo približno 640 dele gatov. Letošnje letne in predvolilne konference organizac: ZKS bodo. ob ocenjevanju dela organizacij, v luči sklepo-VII. kongresa ZKJ in zlasti ob proučevanju program-ZKJ, ki je bilo v tem obdobju temelj njihovega ideolo ško političnega dela, določile svoje bodoče naloge in naka zale smernice za njihovo uresničevanje. Razen vprašan; o zvišanju življenjske ravni in povečanju delovne storilnosti se bodo na letnih konferencah zlasti zavzeli še za nekatera druga aktualna vprašanja: za kooperacijo v kmetijskem zadružništvu, ureditev tržišča, pojasnjevanje in izvajanje zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in stavbnih parcel, za nekatere probleme na kulturnem področju, itd. Zborovanfe v Alepa V Alepu je bilo v petek zvečer veliko zborovanje, na katerem sta govorila predsednika Tito in Naser ALEP, 28. febr. (Tanjug). Sinoči je bilo v Alepu veliko ljudsko zborovanje, na katerem sta pred nekaj deset tisoči državljanov govorila predsednik Združene arabske republike Naser in predsednik Tito. 1 Nekaj po šesti uri zvečer te bil ves trg med rezidenco predsednika Tita m predsednika Naserja napolnjen z ogromno množico, ki je prepevala pesm; Mladenke iz vsieh krajev države, oblečene v pisane noše, so plesale kolo. Med velikanskim navduše- Priprave na Rodosn ATENE, 28. febr. (Tanjug). Grška javnost ln politični krogi s velikim zanimanjem pričakujejo obisk predsednika Tita. — Četudi obisk nima uradni značaj, mu posvečajo veliko pozornosti. Na otoku Rodosu, kjer bo predsednik Tito prebival dva dneva in vodil politične razgovore s premierom Karamanlisom. se z veliko naglico vršijo še zadnje priprave za to srečanje. Kot poročajo atenski časopisi, bodo predsednika Tita navdušeno in toplo pozdravili na sprejemu, ki mu ga pripravlja prebivalstvo Rodosa ter predstavniki lokalnih oblasti. Prav tako poročajo, da bodo predsedniku Titu izročili zlato medaljo mesta Rodosa in da ga bodo zaprosili, naj postane častni meščan. Na Rodos bodo jutri zjutraj prispeli predsednik grške vlade Karamanlis in minister za zunanje zadeve Averof kakor tudi druge osebnosti, ki bodo sodelovale v grško-jugoslovanskih razgovorih in na sprejemu predsednika Tita. — Na otoku so že višji funkcionarji grške vlade in ministrstva za zunanje zadeve, jugoslovanski veleposlanik v Atenah Miljkovič kakor tudi večje skupine tujih, grških in jugoslovanskih novinarjev, ki bodo poročali o gr.ško-jugoslovanskih razgovorih. Eskadro predsednika Tita bo v ponedeljek zjutraj v grških teritorialnih vodah pričakal rušilec -Leon- in jo bo spremljal do pristanišča v Rodosu. Diplomatska kronika Beograd. 28. februarja. Vladi FLRJ in kraljevine Maroka z ozirom na stopnjo prijateljstva med obema državama sta se sporazumeli da bosta svoji diplomatski predstavništvi v Rabatu in Beogradu dvignili na stopnjo veleposlaništev. Eskadro bodo hkrati spremljala letala grškega vojnega letalstva. Atenski tisk opozarja na pomen političnih razgovorov med jugoslovanskimi in grškimi državniki. Kakor piše vladni -Akropolis-, bodo razgovori obsegali poleg medsebojnih odnošajev tudi vprašanja, ki na širšem mednarodnem področju zanimajo obe državi. To je predvsem kompleks problema Srednjega vzhoda in jugovzhodne Evrope, menijo tudi, da bosta oba predsednika proučila splošen mednarodni položaj. Po pisanju časopisa -Et-nos-, bosta predsednik Tito in premier Karamanlis razgovar-jala o razpravi o mednarodnih problemih, tudi o vprašanjih, kj bi ju lahko še posebno in-teresirala. Vsi časopisi menijo. da bo sestanek predsednika Tita >n premier-, Karamanlisa še enkrat potrdil prisrčne in prijateljske odnošaje, ki obstojajo med Grčijo ln Jugoslavijo. njem množice je prvi govoril predsednik Naser. Poudaril je. da je združitev Sirije in Egipta rezultat davnih prizadevanj teh narodov. Posebno pozornost je posvetil socialnim problemom in poudaril pomen agrarne reforme v Siriji, na temelju katere se je te dni začelo razdeljevanje tudi na področju mesta Alepa. Agrarna reforma ni naperjena proti nobenemu osebno, ampak je le popravilo krivice do tistih, ki so to zemljo desetletja in desetletja obdelovali. Naser e nato izjavil, da se bodo v okviru ZAR ljudje trudili, da bi ustvarili socialistično, demokratično in ko-operatvno družbo. Naser je tudi dejal, da manjšina ne sme in ne more izkoriščati večino in ne živeti na njen račun. Govor predsednika Naserja so pogostokrat prekinjali z navdušenim vzklikanjem. Poslušalci so zahtevali, da mora govoriti tudi predsednik Tito. Ta se je odzval željam in je med burnimi ovacijami začel govoriti: »Dragi prijatelji, prosim vas, da mi oprostite, ker ne bom mogel z besedami opisati naših čustev in* naših vtisov o tem veličastnem zborovanju. Srečna je dežela, ki ima takšno ljudstvo in ljudstvo, ki ima takšno mladino ki tako enotno stoji ob sto iem vodstvu, ob svojem velikem predsedniku.« Predsednik Tito je nato govoril o dosedanji poti jugoslovanska delegacije tn nje- nem namenu, ki je bil prispevek k stvari miru. »Moram reči — je nadaljeval Tito — da smo tukaj, na koncu naše poti, v vašem zgodovinskem mestu ter na vsei poti od Damaska. videli zmago in triumf ljudstva, triumf enotnosti.« Ko je nato govoril o uspehih ZAR v enem letu, je Tito dejal, da imajo državljani ZAR najbojšo perspektivo in da so na poti, ki drži v srečno prihodnost. »Imamo enotno stališče — je nadaljeval predsednik Tito. da je vojna največja katastrofa za človeštvo, in skupno se borimo, da bi preprečili vsako vojno. Mi zagovarjamo skupno stališče, da ie koeksistenca med narodi, ne glede na družbene sisteme, eden izmed pogojev za miroljuben in ustvarjalen razvoj narodov na svetu. In če smo mi Jugoslovani na drugi celini, v Evropi, ie na naši zastavi napisana tudi borba proti kolonializmu, ker sodimo. da ni mogoča sreča in mir v svetu, dokler bodo neke države vsiljevale svrvo voljo drugim ali vladale drugim narodom.« Ko je omenil, da > še vedno nevarnost vojne, e predsednik Tito dejal, da se v Alepu končuje obisk jugoslovanske delegacije v ZAR. »Vse. kar smo videli v vaši republiki' in tukaj na poti od Damaska do tega zgodovinskega mesta, ie vzbudilo v mend željo, da bi spe+ r>—£el v v? sredino ;n da v 'e v del « Ko je predsednik Tito vzkliknil prijateljstvu med ZAR in FT.RJ. ie na desettisoče ljudi pozdravilo konec njegovega govora z navdušenim vzklik*-njem. r Ml f SLOVEESD fOBOCEVILEC f št. m — i masca iam Hiter razvoj našega gospodarstva Pregled gospodarstva v lanskem letu kaže vidne težnje po zboljšanju življenjskega standarda f : ' sin Ko je te dni zvezni izvršni ■vet razpravljal o uspehih gospodarstva v lanskem letu, je ugotovil naslednje: najpo- membnejše naloge perspektivnega načrta razvoja našega gospodarstva v letih.- 1957 do 1961 pravilno izvajamo. Se več, na mnogih področjih izvajamo te naloge celo hitreje kot predvideva načrt. Ne da bi se spuščali v podrobno navajanje številčnih podatkov, naj na tem mestu navedemo samo najpomembnejše. Narodni dohodek se je v zadnjih dveh letih povečal za 23.3u/o, medtem ko perspektivni načrt predvideva povprečno letno povečanje za 9°/o- Industrijska proizvodnja se je povečala v zadnjih dveh letih za »kupno 29n/o, medtem ko perspektivni načrt predvideva povprečno letno povečanje za 11 do 12%. In dalje: kmetij- ska proizvodnja je bila lani si- primanjkljaj plačilne bilance cer pod proizvodnjo v rekord- nastal na taki podlagL To pa nem letu 1957, vendar pa za se ne dogaja; lani je znašal 19% nad 10-letnim potjprečjem. Gradbena dejavnost se je povečala za 15%, za prav toliko izvoz, promet za 6% itd. Ti podatki dokazujejo, da je celotna materialna podiaga našega gospodarstva sedaj naš primanjkljaj za tekoče potrebe 21 milijard dinarjev, vendar pa smo istočasno iz lastnih sredstev kupili za 19 milijard dinarjev Industrijske opreme. To pravzaprav pomeni, da naših tekočih potreb nismo pokrili z lastnim izvozom samo za 2 milijardi din, kar ni mnogo. — Tekoči pri- Iz zgodovine delavskega g'J itd. — in pa seveda od nadaij- j£tk;f nje modernizacije podjetij, saj delovni ljudje samo s svojo pridnostjo lahko storilnost povečajo le do določene meje. Uspehi v dosedanjem izvajanju perspektivnega načrta gospodarskega razvoja dokazujejo, da je naša gospodarska politika pravilno začrtana. — Nobene potrebe ni, da bi spremenili temelje te politike; potrebno je samo, da jo čim vest-neje izvajamo in da jo hkrati še izpopolnjujemo, kjer je to možno. Milan Pogačnik 'ti " V';' • : ft-r - ‘V ' • • --v ' 'j ' *< im Motiv letošnje presgodnje pomladi iz Šiške v Ljubljani. — V ozadju gradnja novega poslopja občinskega lju dskega odbora. • o Kakšna naj bo gimnazija Po besedah Rodoljuba Cclakoviča naj bi tudi gimnazija vzgajala delovnega človeka, ki bo znal uporabiti pridobljeno znanje za nadaljnji napredek BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug). Prosvetni svet Jugoslavije Je končal danes proučevanje strokovnega elaborata o gimnaziji, ki •o ga izdelali v Zveznem zavodu za proučevanje šolskih in prosvetnih zadev in ki naj bi služil kot podlaga za sprejemanje osnutkov nčnih načrtov in programov gimnazije. Ta dokument je obrazložila direktorica zavoda Mitra Mitrovič, ki je tudi navedla nekatere kritične pripombe o njem. To pomeni, da »e nikakor ne šlh družbenih pogojih. Te tež- tu osnutke novih učnih načrtov ln programov za gimnazije. V razpravi so pozitivno oce-niliprizadevanje, da bi za gimnazijo našli ureditev v takem duhu, ki je postavljen v predlogu sistema izobraževanja in vzgajanja ter v splošnem zakonu milimnov dolarjev. Tudi ti po- jča mnogo nepotrebne delovne »m« zanemarjati tudi praktlč- nje je treba ne samo določneje q šoLstvu_ Razpravljali so v datki povedo, zakaj je imela sjie na tem področju in jo bo lanskoletna nižja kmetijska sproščala čedalje več. 2e se- nazijl, ki ie predvsem vzgojna proizvodnja mnogo manjše po- daj letno zaposlujemo^ od 180 ustanov« delovnih ljudi. sledice za celotno no postavljanje stvari v glm- ^ formulirati v elaboratu o gimnaziji, temveč je treba omogočiti tudi njihovo uresničenje v tisoč do 200 tisoč novih delav- Iz osnutka plana in progra- vasl. To, z drugimi besedami povedano, pomeni, da se so- zijl še ni prerezana vrvica, ki veže a staro šolo. To je ne- gospodar- ________ _ stvo kot pa je bilo to na pri- Cev. ki prihajajo predvsem Jz ma je razvidno^ da v_glmna mer v sušnem letu 1952. Ob tako visoki stopnji izvoza je seveda popolnoma drugačno tudi vprašanje primanjkljaja plačilne bilance kot je cialna struktura prebivalstva dvomno posledica določenega nenehno hitro spreminja in da pritiska, zlasti ljudi, ki so po- - — moramo zato stremeti, da za- magali pri Izdelavi programa. -- bilo nekdaj. iSTJrt ££ ključno iz najetih posojil za Čanje narodnega dohodka, gospodarski razvoj. Ta pri- vendar pa bi to dalo Se mno-manikliaj pa ni negativen, saj go vec uspehov, če bi se hkrati pomenijo posojila dopolnilna povečala tudi delovna *tonl-sredstva za hitrejši gospodar-- nost, ki pa se je lam poveča-ski razvoj. (Odpoved posojil v la v industriji vsega za 1%. Sovjetski zvezi je imela na- Na tem področju imamo torej men zavreti naš gospodarski nedvomno veliko še neizkorr napredek) Negativno pa bi bi- ščenih rezerv za razvoj našega lo. če b; naše tekoče potrebe gospodarstva, pri tem pa naj ne pokrivali z izvozom in če bi takoj poudarimo, da povečane Koristno združevanje sredstev Letošnji družbeni plan ln prora&im za okraj Gorica sprejeta NOVA GORICA, 28. febr. V Novi Gorici Je bila čanea »eja •beh zborov OLO, katere so se udeležili tudi republiški ljudski poslanci Julij Beltram, Mirko Zlatner ln Cvetka Vodopivčeva. Glavni predmet obravnave je bil predlog družbenega plana m proračun za goriškl okraj v letu 1959, ki ga je obrazložil I sopredsednik OLO Jože Eržen. Po razpravi na skupni seji in nato na ločenih sejah sta bila z nekaterimi dopolnitvami m pripombami družbeni plan ln proračun soglasno sprejeta. značilnosti Letošnji načrt gortškega okraja predvideva, da se bo družoem proizvod povečal od 31.333 milijonov v letu 1953, letos na 33.273 milijonov dinarjev, narodni dohodek pa od 12.9U4 milijone na 13.413 milijonov dinarjev. Naloge so zelo obsežne in bo potrebno krepko sodelovanje vseh gospodarskih, pomičnih in oblastvenih organov za uresničenje tega načrta. V zadnjem letu namreč ne moremo biti zadovoljni z napredkom, upoštevajoč, da je z zaposlovanjem nove detlovne sile lani naraščala približno v enakem sorazmerju tudi proizvodnja, letos pa naj bi delovna storilnost narasla v industriji za 7 do 8 odst., v ostalih panogah pa od 5 do 6 odst. Predvidene naloge naj bi dosegli z večjim izkoriščanjem že obstoječih zmogljivosti in rekonstrukcijo nekaterih obratov. Investicijska sredstva pa naj bi vlagali predvsem v tiste gospodarske dejavnosti, ki še zaostajajo s predvidenim perspektivnim družbenim petletnim planom. Tako je zamišljen začetek večjih rekonstrukcij v rudniku živega srebra v Idriji in cementarni Anhovo. Del sredstev pa bo uporabljen za začetek nekaterih no-vih objektov, predvidenih po družbenem načrtu gospodarskega razvoja okraja Gorica v letnh 1957 do 1961. Na osnovi dosežene ravni proizvodnje v lanskem letu naj bi že letos narasla industrijska proizvodnja za 10,8 odst. z oziram na izredno vinsko letino v lanskem letu. pa naj bi bila kmetijska proizvodni;a za 6,9 odrt. manjša od lanskega leta. Ta proizvodnja bo pa še vedno v skladu s perspektivnim načrtom petletnega plana fta bo predvidoma za 29,1 odst. večja od proizvodnje v letu «006, Med glavne družbenega plana vsekakor sodi proračunska potrošnja okraja in občin, ki naj bi naraščala sorazmerno s povečanem proizvodnje in delovne storilnosti. Za osebno potrošnjo nekmečkega prebivalstva je predviden porast 7 do 8 odst. za kmečko prebivalstvo pa nekaj manj, ker so bala V prejšnjem obdobju v osebni potrošnji nesorazmerja med kmečkim in nekmečkim prebi-vastvom. Skuopna proračunska potrošnja naj bi etos znašala 1350 milijonov dinarjev pri čemer bo treba varčevati in smotrno uporabljati omenjena siredsitva V razpravi je bil dan pose- ben poudarek tudi razvoju gradbene in proizvodne obrti, v katero naj bi se postopoma uvajalo tudi nagrajevanje de-laijcev po enoti proizvoda. Uslužnostnii obrati v centrih pa naj bi se razvijali v sklopu stanovanjskih skupnosti. Po vaseh pa v skladu s taa-jevndmi prilikami. Se največ razprave, v katero sta posegla tudi Tine Remškar in Juliii Beltram, je bilo o izvaijanju kmetijske politike na vasi z vočjo naslonitvijo kmečkih prebivalcev na kmetijske zadruge, do katerih morajo imeti občine ravno tak odnos kot do tovarn in drugih gospodarskih organizacij. Na koncu ie Tine Remškar govoril o koncentraciji sredstev, s katerimi se bo dalo več doseči kot z nesmotrnim raz-drobli ienim izkoriščanjem. V razpravi ie bilo še govora o vzgoji in štipendiranju strokovnih kadrov, ki »o še potrebni za vsestranski razvoj goriškega okraja. J. P. doljub Colakovič. Sola ni edini kraj. kjer ee mladi človek Izobražuje. Od šole pričakujemo da ustvarja pri učencih znanstveni, marksistični pogled na svet, da jih nauči pridobivati znanje in da bi mogli samostojno, dokler so v šoli. Izpopolnjevati kar jim šola daje s knjigami, filmom, televizijo, tiskom itd. Razen tega je treba učencem omogočiti ln olajšati, da bi se vse žlvljenie. tudi ko zapustijo šolo. še nadalje učili ln pridobivali znanje, ki jim ja neobhodno potrebno bodisi kot proizvajalcem ali kot upravljalcem. To ne pomeni amaajševanja, temveč dviganja ravni šole in pouka v njem. Rodoljub Colakovič ie poudaril. naj v gimnaziji razvija vse intelektualne ei'le učencev In jih pravilno usmerja Izkušena roka pedagogov. Potrebna je doslednost, kadar gre za stvari, ki jih hočejo posamezni strokovnjaki natrpati v program, ker onemogočajo * tem. da bi našli dovolj prostora za proizvodno deio kot obveznost. Prav tako je treba lz naše šole odstraniti verballzem, negovati praktično uporabljanje znanja ln omogočiti da bi se mlademu človeku širilo obzorje. Splošno Izobraževanje in če-dalie večja prizadevanja za njegovo zboljšanje So neobhod-na potreba naše skupnosti, s stališča gospodarskega In splošnega družbenega ražnja. Res je, da se bo to splošno izobra-ževanje raztegnilo na večje število let. tro bo naša skupnost dobila večje možnosti, toda ne zaradi tega. da bi kultivirali takšno Intelektualno elito, kakršna se le oblikovala prej. v določenem smislu pa tudi v na. razvoju šolskega dela. Ko je govoril o Izbirnem pouku. je Rodoljub Colakovič dejal. da ga ne bt bilo treba začenjati že v prvem razredu gimnazije, temveč zaradi pedagoških razlogov kasneje, ko se učenec- v šoli nekoliko bolj znajde. Kar so tiče praktičnih tečajev, je njegovo mnenje, da so potrebni, toda šele v zaključnem razredu, ko lahko učenci bolje ocenijo svoje sposobnosti ln spoznajo pogoje za vpis na fakulteto. Ob koncu le Rodoljub Colakovič poudaril potrebo po ustvaritvi čim ugodnejšega vzdušja za vsestransko vzgajanje učencev, pri čemer je treba poskrbeti. da se učencu pust! primeren čas tudi za osebno življenje in za vrsto aktivnosti, ki bodo Izpopolnile to kar mu je šola dala. oziroma mu nl^dala. Ob koncu seje so sklenili, da se na podlagi današnje razprav« ponovno prouči vse gradivo o gimnaziji, kar naj opravijo Zvezni zavod za proučevanje šolskih ln prosvetnih zadev ter republiški zavodi za napredek šolstva. Izvolili so komisijo članov prosvetnega sveta, ki bo na podlagi tega predložila sve_ glavnem o razmerju med sp.oš-nlm poukom in izbirnim, nadalje o praktičnih tečaj ih za splošno tehnično izobraževanje ih. proizvodno delo v gimnaziji. Govorili so tudi o vlogi gimnazije v celotnem šolskem sistemu- Podana je bila vrsta predlogov, ki naj bi pomagali komisiji pri izdelavi osnutkov za učne načrte ln programe gimnazij. Ob koncu seje je predsednik prosvetnega sveta Jugoslavije Rodoljub Colakovič dejal, da je imela skupina za izdelavo dokumenta težko nalogo. Po splošni oceni je storila vse, da bi za mnoge stvari, posl avl j ene v predlogu sistema izobraževanja in vzgajanja ter v splošnem zakonu o šolstvu, našla primerne rešitve, za kar ji je treba izreči priznanje. Rodoljub Colakovič se strinja, da je gimnazija potrebna v našem šolskem sistemu. Gimnazijo pri nas so prej kritizirali z dveh vidikov, kot šolo, ki je bila v stari diružbl usmerjena na oblikovanje družbene elite, pa tud: zaradi njene konzervativnosti in preživelosti pojmovanja splošnega izboraževanja. Čeprav se je nekoliko izpremenila, je gimnazija ostala taka tudi do reforme ne glede na razne de- klaracije o njej. Po njegovih besedah tudi v predlogu, ki je bil danes predmet razpravljanja, gimnazija ni prekinila zveze s to staro šolo. Predsednik prosvetnega 'sveta je dejal, da se nvra vsaki šoli, ki se bo v našem s. termi izpopolnjevala ali odpirala v procesu reforme, zagotoviti pri določanju učnega načrta in programa tudi uresničevanje tistega vzgojnega namena, ki je določen za vse naše šole. V praktičnem oziru načrt lega v. dosegel glede na proizvodno delo v gimnaziji in močnejšo vlogo splošne tehničnega izobraževanja. Ne zadostuje samo deklaracija, da se želi ustvariti delovni človek, ki bi bil vsestransko razvit, temveč se mora to dejansko tudi omogočiti. Zato je treba jx> njegovem mnenju omogočiti šoli tako delavnost, ki bo preprečevala gosposkega duha, kakršnega je vzgajala nekdanja gimnazija, tako da bo vzgajala v delovnem duhu mladega državljana, ki ricer tudi v osnovni šoli do svojega 15. leta vzgaja kot delovni človek. Taksna prizadevanja se bodo nadaljevala seveda glede na rast učen.cev in sredstva, -o sladkobi. — žičnica na Trebevič Sipajevo, 28. febr. (Tanjug) Sarajevo bo kmalu dobilo žičnico, ki bo v 7 minutah prepeljala Izletnike na Trebevlč, priljubljeno izletniško točko Sarajevčanov. 2ičnica bo dolga 2200 m z višinsko razliko 620 m. V obe smeri bo krožilo 56 zaprtih kabin za štiri potnike, tako da bo v eni uri žičnica lahko prepeljala na Trebevlč 400 potnikov. Zaletna postaja je zgrajena na levem bregu Miljacke, končna pa na hribu Draguljac. Letos bodo na Trebeviču zgradili tudi dvoje turističnih objektov, kavarno »Vidikovac« prj končni postaji, od koder je lep razgled na mesto novo turistično kočo na Dobrih vodah. Ve* Trebevič nameravajo spremenita v park. Zgradili bodo tudi več smučarskih skakalnic. Okoliška smučišča so namreč pripravna za mednarodna tekmovanja. Uvedi; bodo tudi stalno avtobusno zvezo od končne postaje žičnice na Trebeviču > št. 4» — i marca iMO J SLOVENSKI P0B0CEVALZ0 / ctt 3 ^ Macmillan prišel v Leningrad Na letališču ga je sprejel Mikojan - Mikojan o razgovorih - Komentarji britanskega tiska Sing Man Ri grozi Spor v zvezi z repatriacijo Korejcev, ki živijo na Japonskem in se po lastni želji želijo vrniti v Severno Korejo, še vedno ni rešen. Južnokorej-ski diktator Sing Man Ri je ostal pri svoji grožnji, da bo 1 šel do skrajnosti, kolikor bo Japonska vztrajala na repatri-aciji Korejcev v Severno Korejo. Zagrozil je, da bo uporabil tudi orožje. Na Japonskem živi približno 600 tisoč Korejcev; od teh se jih je prijavilo za vrnitev v Severno Korejo okoli 40 tisoč in približno enako število tudi za v Južno Korejo. Teh štirideset tisoč Korejcev, ki se hočejo vrniti v Severno Korejo pa pomeni za južnoko-rejskega diktatorja politični problem. Boji se, da ne bi imela repatriacija tudi politične posledice v sami Južni Koreji. Če bi bilo obratno, da bi se večina želela vrniti v Južno Korejo, potem bi bilo za Singa v redu. tako pa je to jasen dokaz. da z južnokorejsko -demokracijo- nekaj ■ ni v redu. Hkrati na to dokazuje na kako trhlih in majavih nogah stoji njegova diktatura in kako je ^ politično negotov, da se boji repatriacije nekaj deset tisoč politično nasprotnih Korejcev v Severno Korejo. Japonci pa imajo seveda druge račune. Z repatriacijo, ko si Korejci, lahko svobodno izbirajo vrnitev v Južno ali Severno Korejo, se bodo rešili nezaže-Ijenih Korejcev, v glavnem ljudi, ki jih po določenih informacijah prištevajo Japonci med pristaše japonske KP. Hkrati pa se bodo rešili tudi tujih delavcev, ki imajo že s svojimi brezposelnimi tako velike težave. Poleg tega pa je še druga stran problema. Med Tokiom in Seulom še vedno ni rešeno vprašanje ribarenja japonskih ribičev v južnokorejskih vodah. To je že star spor. Doslej so japonski ribiči sicer ribarili v južnokorejskih vodah, ki so bogate na ribah, toda sporazum je bil na splošno bolj japonski diktat. Sing Man Ri pa bi rad sedaj dosegel boljše pogoje, kar mu pa doslej ni uspelo. Zaostritev v zvezi z repatriacijo Korejcev mu je prišla ravno pra-v. da lahko izvaja pritisk na Japonce. V zadnjem času je prišlo že tudi do nekaterih incidentov. Toda tudi v tem vprašanju se ne morejo sporazumeti, ker Japonci menijo, da postavlja Ri pretirano visoke zahteve. Poglavitno vprašanje je sedaj spor v zvezi z repatriacijo, kjer so tudi Rijeve grožnje ne samo pretirane, temveč tudi skrajno neodgovorne ter v nasprotju z mednarodnim pravom. To so hujskaške izjave, ki vodijo k zaostrovanju položaja v tem delu sveta. Nesmiselno bi bilo pričako -ati. da lahko Ri reši to vprašanje z -žvenketanjem s sablo- in da se bodo tega Japonci ustrašili. Kot pa kaže. so Japonci odločeni repatriacijo izpeljati navkljub Rijevim grožnjam, ker jim je mnogo na tem. da se rešijo Korejcev. V tem momentu pa je seveda j težko karkoli napovedovati. \ kako se bo rešil repctriacijski spor. Sič. LENINGRAD, 28. febr. (Reuter). Britanski premier Macmillan je prispel danes z letalom iz Kijeva v Leningrad, kjer bo prelive! konec tedna. Britanskega premiera sta na letališču dočakala podpredsednik sovjetske vlade Mikojan in zunanji minister Gromiko. Na kijevskem letališču se je od MacMUlana preden je ta odpotoval v Leningrad, poslovil predsednik ukrajinske vlade Kalčenko ki je dejal, da so skupni napori In sodelovanje vseh držav najboljše jamstvo za ohranitev ln utrditev miru v svetu. V odgovoru se je premier MaeMIllan pohvalno Izrazil o razvoju ukrajinske industrije In kmetijstva. Pripomnil je da sl vsi narodj želijo Iskrenega sodelovanja. -državniki pa so dolžni voditi takšno oolltiko da se bodo te že)je uresničile. Na večerji, ki jo je bil prejšnji večer priredil predsednik ukrajinske vlade Kalčenko na čast britanskega gosta, je govoril premier MacMillan. ki je med drugim dejal: Mirnejše ©zrači® Včerajšnja seja konference za prekinitev jedrskih poskusov je potekala Jirez polemike ŽENEVA, 28. febr. (AFP-Reuter). Na včerajšnji seji konference za prenehanje poskusov z jedrskim orožjem je napetost nekoliko popustila in razprava je potekala v bolj umirjenem vzdušju brez polemike. Tukaj pravijo, da je razprava postala zelo tehnična. Na včerajšnji seji, lq je označila 4 mesece dela konference, so ZDA predlagale še tri osnutke členov za sporazum med Vzhodom in Zahodom o prepovedi poskusnih eksplozij. Po teh členih naj bi bile tri velesile, ki se pogajajo, prve podpisnice pogodbe, ki se ji lahko pridružijo tudi druge države. O tej zadevi niso dolgo razpravljali. Na konferenci so do včeraj predlagali skupno 15 členov pogodbe in en dodatek. Zahodne države so ta teden imele osem predlogov, Sovjetska zveza pa je predlagala amandma na zahodni predlog člena o nadzorstvenem sistemu ter s%'oj osnutek člena o jedrskih poskusih v miroljubne namene. O tem Vprašanje tnspekeje je sedaj v središču razprav v 2enevi. Skrbi zaradi radioaktivnega £:4a W a s h i n g t o n, 28. febr. (Reuter). Radioaktivnost žita povzroča resne skrbi — je izjavil Willamd Libby, eden izmed znanstvenikov, članov ameriške komisije z atomsko energijo. Libby je to izjavil pred skupnim odborom za atomsko energijo ameriškega Kongresa med razpravo o najnovejšem odkritju radioaktivnega stroncija 90 v vzorcih žita iz zvezne ameriške države Minnesote. Libby je dejal, da so znam- prašanju so tudi zahodne dr-, stveniki zelo zaskrbljeni nad žave imele svoj predlog Izmed teh predlogov je konferenca sprejela samo 4 člene, in to še lani. Zdaj mora še pro-učitj osnutek uvoda pogodbe, nato dodatek ter osnutke drugih Členov. količino stroncija 90. ki so ga našli v pšenici, rižu, raznih travah in sočivju, ter nad dejstvom, da so najdeni vzorci ponekod vsebovali ta element v večjih količnah. kot je to varno. »Prepričan sem. da je koristno — je dejal MacMillan — da na tej 6topnjl razvoja voditelji naših dveh držav svobodno Izmenjajo mnenje. Po mojem lahko takoi izginejo nerazumevanja na obeh straneh in vsakdo Izmed nas si lahko ustvari jasnejše poglede in ocene o pripravah za širša mednarodna pogajanja. ki moraio priti. Jaz še naprel trdno verujem, da je nesoglasja med narodi mogoče rešiti a pogajanji Irt da morajo biti rešena s pogajanji. Toda pogajanja morajo temeljiti na razpravah ln moralo potekati v iskreni želji, da bi bil dosežen pošten sporazum.« Včeraj ie MaeMIllan v Kijevu mimo drugega obiskal ladjedelnico. kjer so mu pokazali atomski ledolomilec »Lenin« (16.000 ton), ki bo kmalu odplul na prvo poskusno potovanje. Kakor porcča TASS. je imel podpredsednik sovjetske vlade Mikojan včeraj predvolilni govor v Rostovu na Donu. Po njegovih besedah ie treba zdaj vse napore osredotočiti na sklenitev mirovne pogodbe 0 miru z Nemčijo in na rešitev berlinskega vprašanja. »Če zahodne države ne bodo hotele skleniti mirovne pogodbe z Nemčijo, s čimer bi bilo tudi rešeno vprašanje zahodnega Berlina ko« svobodnega mesta — je dejal dalje Mikojan — bo Sovjetska zveza prisiljena, da z drugimi državami podpiše pogodbo o miru z DR Nemčijo.« Ko je govoril o prihodu premiera MacMUlana v ZSSR, je Mikojan dejal, da je Imel človek v začetku vtis. da hodi britanski premier po poti iskanja rešitve za važne probleme, ki so sprejemljivi za obe strani. Pokazal je pobudo in dal več predlogov glede trgovine in kulturne zamenjave. To željo je delila tudi ZSSR. je pripomnil Mikojan. V razgovorih med MacMillanom in Hruščevim je prišlo do koristne Izmenjave mnenj in do razjasnitve stališč. »Toda ootem — je nadaljeval Mikojan — je premier MacMillan. ko ie morda obču- til določen vpliv svojih zavezniških zvez. izbral ostro linijo.« Po programu bo britanski premier zapustil mesto v nedeljo zvečer, da bi se v ponedeljek ponovno sestal s predsednikom sovjetske vlade Hruščevim. Pričakujejo da bodo na tem sestanku v glavnem redi-girali skupno sporočilo o razgovorih. Ko komentirajo obisk britanskega premiera MacMUlana v ZSSR. londonski politični krogi opozarjajo na njegovo Izjavo v Kijevu, ter na lzjav0 podpredsednika sovjetske vlade Mikoja-na v Rostovu, v kateri sta oba državnika ugotovila, da »o bili dosedanj i britansko - sovjetski razgovori koristni ln da so omogočili boljše spoznavanje stališč. To pa ne pomeni, da bo prišlo do zbllžanja. V Londonu omenjajo tri možnosti. ki iih želi britanska vlada proučiti v okviru posvetovanj z Zahodom. Prva možnost se nanaša na organizacijo letalskega mostu v Berlin, druga možnost na diplomatsko akcijo za »klicanje konference zunanjih ministrov, tretja možnost pa. da bi takoj sklicali konferenco na najvišji ravni. Zadnia možnost Ima trenutno najmanj upanja na uspeh, ker io je predsednik ZDA Eisenhower že vnaprej zavrnil. Dr. Hastings Banda, roditelj afriškega kongresa NJase. ki je bil pred dvema dnevoma prepovedan, v Njasi pa so uvedli izredno ■tanje. Zahteve dveh manjšin Koroški Slovenci zahtevajo, naj kancler Raab sprejme njihovo delegacijo - Nepomirljivo stališče Avstrije glede Tirolske DUNAJ, 28. febr. (Tanjug). Vodstvo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in narodnega sveta koroških Slovencev sta ponovno zahtevali, naj predsednik avstrijske vlade Raab sprejme njuno delegacijo. V pismu, naslovljenem na avstrijskega kanclerja, je rečeno, da bi mu ta delegacija razložila stališče slovenskega prebivalstva glede izvajanja določb člena 7. avstrijske državne pogodbe. 0 Adenauerjev! pot! Politični krogi pripisujejo obisku zahodnonemškega kanclerja velik pomen Zastopniki slovenskega prebivalstva posebno žele obvestitvi Raaba o protizakonitem stanju v šolah, ki je nastalo po ukinitvi obveznega pouka slovenščine že prejšnjo jesen. Ta korak je bil storjen z razpisom predsednika koroškega pokrajinskega sveta z dne 22. septembra 1958. s katerim no bile dejansko ukinjene dvojezične osnovne državne šole. Dvojezične šole so bile vzpo- Raabu, toda odgovora z Dunaja niso dobili. Državni sekretar v zuna- PARIZ, 28. febr. (Tanjug). Politični krogi v Parizu pripisujejo izreden pomen bližnjemu obisku kanclerja Adenauerja v Parizu v sredo, 4. marca. Gfeprav še niso dokončno določili niti dnevnega reda razgovorov med predsednikom De Gaullom In zahodnonemškim kanclerjem, niti kraja tega sestanka, poudarjajo opazovalci, da bosta nemško vprašanje in Berlin vsekakor v središču pozornosti obeh državnikov. Do tega sestanka bo prišlo pravzaprav na francosko pobudo. ker bi se morali po prvotni zamisli sedaj v glavnem pogovoriti o zadevah iz obo.estran-skih odonošajev in da bi ugotovili možnosti za nadaljnjo okrepitev sodelovanja pri Izvajanju pogodbe o skupnem trgu, kj je začela nedavno veljati. Vprašanje Posarja, ki je letos dokončno prešlo v okvir zvezne republike Nemčije, rr.orebitne pošiljke francoskih letal za Bundesvvehr ter večja udeležba nemškega kapitala na francoskih posestvih — vsa ta vprašanja naj bi sestavljala glavni del dnevnega reda na teh. razgovorih. Toda dva zuanjepolitična mo. menta — pot britanskega premiera Macmiliana v Moskvo ter bližnji sestanek šestih zunanjih ministrov zahodnih držav v Parizu — sta vplivala na spremembo glavne teme bližnjih francosko-nemških razgovorov. Francosko ;n nemško stališče do Berlina sta bila skoraj istovetna, ker je vladalo prepričanje, da je Macmillanov obisk — milo rečeno — vsaj »časovno neprimeren«. Zdaj se je stališče Pariza nekoliko spremenilo, odkar so tam dobili vtis. da pomanjkanje splošne zahodne enotnosti škodujeskup-n im interesom zahodnih zaveznikov, predvsem v okupiranem Berlinu. Čeprav v Parizu ne napovedujejo velikih ln temeljitih sprememb v francoskem stališču do načina in metod za nemško združitev, poudarjajo opazovalci, da je »absurdno«, če je do teh problemov francosko stališče bolj togo in odločnejše od stališč bonnske vlade. Zato se bosta oba državnika predvsem pomenila o tem, kakšno naj bo končno zahodno stališče do Berlina, ko bodo sovjetska oblastva izročila nadzorstvo nad svojim okupacijskim delom me. sta vzhodnonemškim organom. Predlog za Kamerun N e w Y o r k, 28. febr. (AP). Delegati petih držav so predlagali generalni skupščini Združenih narodov, naj' bi se skrbništvo nad francoskim Kamerunom končalo 1. ianu-stavljene na temelju zakonske »ria. ko bi moralo to ozemlje uredbe o šolstvu, ki je bila postati neodvisno. sprejeta leta 1945 in katere veljavnost je potrdila tudi osrednja avstrijska vlada, navajajoč jo kot vzor nravilnega reševanja šolskega problema na področju, na katerem ':vi mešano prebivalstvo. Koroški Slovenci so že 10. novembra 1958 prvič zaprosili za sprejem pri kanclerju dr. Delegati Haitija, Italije. Nove Zelandije. Paragvaja in ZDA so danes v tem smislu predlagali resolucijo skrbniškemu odboru generalne skup-ščme OZN. Naloga tega odbora je, da generalni skupščini predlaga ukrepe glede prihodnosti britanskega in francoskega Kameruna. Skrbi zaradi NJase Laburistična opozicija ni zadovoljna s politiko vlade \ Njasi, kjer je po njenem mnenju izbruhnil pravi upor LONDON, 28. febr. (Tanjug). Laburistična opozicije v britanskem parlamentu je izrazila nezadovoljstvo zaradi sklepov, ki jih je vlada sprejela glede položaja v federaciji Rodesije in Njase. Opozicija je podvomila tako o resničnosti pomirjevalnih uradnih sporočil s tega področja kakor tudi o pravilnosti sklepa, da se pogajanja o ustavnih reformah v federaciji odgodijo. Uveljavljanje koeksistence (Nadaljevanje s 1. strani) bili v tem smislu rešeni potrebni mednarodni sporazumi. Oba predsednika menita, da nadaljnji obstoj mnogih nezadostno razvitih področij in dežel na svetu ter pomanjkanje ustreznega sodelovanja med raznimi državami zaradi gospodarskega razvoja- in družbenega napredka, kjer koli je to potrebno, predstavljajo stalen izvor nestabilnosti in resno nevarnost za svetovni mir in neodvisnost številnih držav. Zato bosta še naprej podpirala dajanje mednarodne gospodarske pomoči nezadostno razvitim državam brez kakršnih koli političnih pogojev, predvsem po Združenih narodih. Oba predsednika sta ugotovila, da njuni državi še naprej pripisujeta velik pomen Združenim narodom pri reševanju obstoječih mednarodnih problemov in obvarovanju miru v ‘svetu. Potrdila sta stališče, da morata njuni državi še naprej najtesneje sodelovati pri delu OZN in sta se sporazumela, skupaj z drugimi miroljubnimi državami, da boeta vložila nove napore, da bi bili v tej organizacf.j čimprej zastopani vsi narodi. Oba predsednika sta vsestransko proučila odnošajr med svojima državama in rezultate, do. ■ežene v razvoju medsebojnega sodelovanja in prijateljstva med ebema državama. Z velikim za- dovoljstvom sta ugotovila, da je bil zabeležen splošen napredek na vseh popriščih odnošajev med njunima dvema državama, ln menita, da obstajajo ugodne možnosti da bi se njuno plodno in obojestransko koristno sodelovanje še bolj okrepilo in razširilo. Izrazila sta zadovoljstvo nad razvojem intenzivnega in koristnega sodelovanja na političnem področju, ki temelji na istem pomenu, ki ga njuni državi pripisujeta politiki miru, razvijanju aktivnega mednarodnega sodelovanja in uresničevanja nadaljnjega napredka in blaginje njunih narodov v miru. Oceni’ . sta kot zelo koristno izmenjavo mnenj z osebnimi st.'ki in dopisovanjem, kakor tudi z rednimi diplomatskimi kanalj jn sta sklenila, da se ta praksa nadaljuje v prihodnosti. Glede razvoja gospodarskega sodelovanja sta oba predsednika ugotovila, da blagovna izmenjava med njunima državama stalno raste in da se ugodno razvijajo tudi druge oblike sodelovanja na gospodarskem področju. Da bi se to sodelovanje še bolj okrepilo, sta se oba predsednika dogovorila, da se je treba lotiti izdelave posebnih dolgoročnih gospodarskih aranžmajev, posebno na področju oskrbe z nafto, fosfaii, gradbenim lesom in drugimi proizvedi. Oba predsednika sodita, da je sodelovanje med obema drža- vama na področju kulture, prosvete in umetnosti doseglo obojestransko koristne rezulta* te. V tem pogledu sta pozdravila sklenitev konvencije o kulturni zamenjavi lani ter podpis protokola o izpolnitvi te konvencije, kar sta storila ministra za prosveto in kulturo obeh držav v začetku tega leta. Državna poglavarja sta proučila doslej dosežene rezultate na področju znanstvenega in tehničnega sodelovanja in se sporazumela, da je treba izdelati ustrezne protokole in načrte za izvajanje prej sklenjenega sporazuma med obema državama s tega področja. Oba predsednika ocenjujeta kot zelo koristno živo izmenjavo delegacij iz obeh držav, tako vladnih kakor tudi nevladnih organizacij, in menita, da nadaljevanje takšne prakse prispeva k boljšemu medsebojnemu seznanjanju in razvijanju duha sodelovanja in razumevanja. Prav tako sta enih misli, da je čim širše sodelovanje v turizmu zaželeno in koristno. V tem cilju bodo zainteresirane organizacije v obeh državah ukrepale da bi sklenile potrebne aranžmaje. Oba predsednika ponovno potrjujeta trdno prepričanje, da je krepitev prijateljskih ln vsestranskih vezi med FLRJ in ZAR v interesu narodov obeh držav in v interesu miru, mednarodnega sporazumevanja in splošnega napredka. Dopisniki britanskega tiska označujejo položaj v federaciji, ki obsega samoupravno kolonijo Južno Rodezijo ln dva protektorata. Severno Rodezijo ln Njaso. kot upor. Vlada Južne Rodezije ie že razglasila Izredno stanje ln prepovedala delovanje afriškemu kongresu. Dala je aretirati kakih 500 funkcionarjev te oolltlčne organizacije. Nq sosednjem ozemlju Njase le bil včeraj spet ubit en Afričan. trije pa so bili ranjeni Do tega Incidenta je prišlo med nemiri okrog sodne dvorane v kraju Clgura kjer le bila razprava proti dvema članoma afriškega kongresa. Tudi v Ne Vin ostane premier R a n g u n, 28. febr. (AP). Poveljnik burmanske vojske Ne Vin je bil ponovno izvoljen za predsednika burmanske vlade. Na ta položaj je prvič prišel septembra lani, a je v začetku februarja odstopil. Ko je takrat pojasnjeval razloge za svoj odstop, te Ne Vin izjavil, da ne more ostati na položaju ministrskega predsednika, ker vladna določba ne dovoljuje osebam brez poslanskega mandata, da b: bile na položaju ministra dlje kot šest mescev. Ne Vin ie odstopil pred ootekom šestmesečnega mandata, med katerim bi bil moral pripraviti vse potrebno za razpis splošnih volitev. Parlament je spremni! to ustavno uredbo in ponovno izvolil Ne Vina za ministrskega predsednika. Premier Ne Vin je danes v parlamentu prebral seznam desetih članov nove vlade. Pridržal ai je resor obrambnega ministra. ZombI je prišlo do neredov, toda število žrtev še ni znano. Laburisti so v parlamentu Izrazili prepričanje, da ukrepov. ki lih je storila vlada v Južni Rodeziji, ne gre razširiti na Njaso. Po besedah zastopnika laburistične opozicije bi morala britanska vlada izjaviti, da se bo tako! lotila proučevanja vprašanj' ki zadevajo Njaso. Britanska opozIcHa le to zahtevala ker meni. da so neredi v Njasi posledica strahu prebivalstva tega področja, da bi prišli pod upravo Južne Rodezije kjer gospodujejo evropski priseljenci. Toda afriški kongres je tudi navedel določene zahteve, ne samo glede odnošajev znotraj federacije ampak tudi glede položaja v Njasi. Kongres zahteva pravico glasovanj« z« vse Afričane ln samoupravo ter revizijo ustave, ki ne jamči nobenih pravic prebivalstvu In ne omogoča nobenega napredka v prihodnosti. Grški kralj na poti ▼ Etiopijo Atene, 28. febr. (Agencija Atene). Iz Aten je davi odpotoval v Adis Abebo grški kraljevska par, ki bo na povabilo etiopskega česanja Haile Selassiija ostal pet dni na uradnem obisku. Poleg članov kraljevske družine sipremlja grškega kralja Pavla in kraljico Frederi-ko minister v predsedstvu vlade Konstantin Cacos. njem ministrstvu dr. Gschnl-tzer je izjavil, da se bo avstrijska vlada obrnila na neki mednarodni forum, da bi rešila spor z Italijo zaradi Južne Tirolske. Ta korak bo storjen, če se bodo pogajanja z Italijansko vlado izjalovila. Ko objavlja to izjavo, piše avstrijski tisk, da oodo spor predložili mednarodnemu sodišču v Haagu. Časopisi tudi izražajo nezadovoljstvo zaradi novih protiavstriiskih demonstracij v Rimu in drugih italijanskih mestih ter zaradi protestov proti zahtevam avstrijske manjšine, da bi morala Južna Tirolska dobiti popolno avtonomijo. Po poročilih Iz Rima ki »o jih tukaj objavili, so se vrije poslanci manjšinske narodne stranke v italijanskem parlamentu izrekli proti programu nove Segniieve vlade ter v znamenje protesta prekinili dolgoletno povojno sodelovanje stranke z vladajočo kršč.-demokratsko stranko. Vodstvo avstrilskih s+aden-tov in slušateljev visokih šol 1e prekinilo sleherno kulturno ln športno sodelovanje z ustreznimi Italijanskimi organizacijami. obvestilo o tem Italijansko veleposlaništvi na Dunaju in pozvalo vse študente in člane njihovih družin, naj v znamenje protesta ne odhajalo na not v Paliio. Vodstvo znanstvenih zvez V Avstriji ie obiavUo »toneš bojkot Italijanskih kulturnih filmov. V 'Salzburgu 1e prišlo do študentskih in dijaških demonstracij po mestnih ulicah. Demonstranti so poslali resolucijo avstrijski vladi, v kateri zahtevalo od nje. da odločno podpre zahteve manjšine v Južni Tirolski Spcpad v Bejrutu Bejrut, 28. febr. (AFP). Med včerajšmimi neredi sredi Bejruta je bila ubita ena oseba, osem pa ranjenih. Incidenti v glavnem libanonskem mestu so se začeli s spopadom med zastopniki Falange in nekdanje opoziciie proti režimu bivšega libanonskega predsednika Chamouna. TELEGRAMI BUENOS AIRES — Neka enota paragvajske vojske se je danes nprla pri glavnem mestu Asunclon. Časopisna agencija Saporitl poroča o spopadih med vladnimi četami ln civilnimi oporniki. HAVANA — Včeraj so is nekega avtomobila streljali z avtomatskimi polkami na hiio kubanskega premiera Fidela Castra, ki pa je bil takrat v prestolnilki palači na seji vlade. PORT ELIZABETH (Jninoafrilka unija) — Južnoafriška policija je napadla s gumijevkami 250 črnk demonstrantk, ker niso poslušale naredbe, da se morajo raziti. AKRA — Vlada Gane Je včeraj predložila parlamentu drugi petletni plan razvoja gospodarstva te nove afriške države. Po tem načrtu, za katerega izvedba bo potrebno nad 340 milijonov funtov šterlingov, bodo skušali v gospodarstvu Gane dvigniti kmetijsko proizvodnost, pospeševati proizvodnjo in razvoj hidro-energetike. BRUSELJ — Skupina 16 ministrov In vlsokib državnih funk- Nova stranka v Konga Leopold ville (Belgijski Kongo), 28. febr. (AFP). V Leopoldviillu ie bila ustanovljena nova stranka, ki ie dobila ime »Gibanje za preusmeritev prebivalstva Konga«. Cilj nove stranke je enotna država, ki bi obsegala belgiiski Kongo, novo republiko Kongo ter enklavo Kabin-da in Angola. Stranka je poslala prvi poziv prebivalstvu na obeh straneh reke. ______________ Kakor poroča belgijska ča- donarjev is afrliklh držav, ki Je povezana na skupnem trgu, sopisna agencija, ie prišlo v bo dopotovala v nedeljo v Bruselj na tritedenski obisk v države skupnega trga. BONN — Minister sa gospodarstvo Zahodne Nemčije Lndvvlg Erhsrd je prekinil sinoči oddih v Schwarzwaldu in odpotoval Je v Bonn. da bi se pogovoril o predloga, češ naj se kandidira sa predsednika republike, Erhsrd bo obiskal tudi kanclerja Adenauerja. ®1M — Italijanska skupščina Je Izglasovala zaupanje Segnl-Jevi vladi, ki jo v celoti sestavljajo krščanski demokrati. Za Po posredovanju policije ln zaupnico je glasovalo 833, proti zaupnici pa 284 poslancev. Mimo aretaoiiii več udeležencev de- krščaaskodemokratsklh poslancev so za zaupnico vladi glaao-monstracij je bil spet vzpo- V*U pripadniki desničarskih strank — monarhisti, neofaiistt Im stavljen rad. poroča agmešja UberalsL zadnjih dveh dneh do neredov v mestu Thysvillu. v belgijskem Kongu, ki leži kakih 100 km od Leopold vil la. Med temi nereda' ie črnsko prebivalstvo s kamenjem napadlo vozila vojaške policaje in na cestah postavilo barikade. Skrbi v senci kupov premoga BONN, konec februarja. — Zgodilo m d« t Esseau, pr* bliino pred letom dni. Pripravljali smo se za opustitev v globino 1100 metrov, da bi se na licu mesta prepričali, kolUtžns je proizvodnja pregoma v naj-večjem evropskem rudniku, v Ruhru. V ogromni dvorani poleg nas je viselo dva tisoč oblek rudarjev, ki so v tem času v kilometrski globini napol goli prodirali do novih, žil »čarnega zlata«. V knjigo obiskov smo vpisali naslove najbKžj ih, ki jih je treba obvestiti v primeru, če bi se -aj pripetilo. Toda ko smo se po sili šalili z Inženirjem, ki nas je spremljal, je eden od novinarjev, že pod rudarsko čelado, zastavil neugodno vprašanje o temi, o kateri se je takrat v Ruhru šele šušljalo. Ali je res, da ne mo-iete plasirati vse svoje proizvodnje? Ali boste moral; usiaviti delo ker se vam kopiči premog? Inženir je po oklevanju potrdil, da je bilo zadnje tedne »tudi to v revirjih, toda le nekaj primerov«. Razlogi? Tudi ta zima je mila, pretekla je bila mila. premoga se je potrebovalo manj. Znaki krize? Ne, nikakor. Za premog bo še vse leto taka potrošnja, da brez uvoza ne bo m^žno kriti vseh potreb. To ni bil samo glas inženirja v essenskem rudniku »Mathias S.iness«, ampak mišljenje vseh gospodarskih strokovnjakov v Ruhru in bonnskega ministrstva za gospodarstvo. Običajne težave. Mila zima... Se pred dverni leti so sprejeli načrt za povečanje sedanje proizvodnje od 130 milijonov za nadaljnjih 40 milijonov ton. NAFTA IN UVOZ Danes je 22. februar 1959 zapihan na žalost kot zgodovinski da.um. V Ruhru so prvi* po vojni uvedli »praznične šihte«, prve neplačane ustavitve dela. Med tem so se ruhrski pejsa-ž povsem spremenili. Poleg dvigal in dimnikov so zrasle gore premoga, ki jih cenijo na 15 milijonov ton, starejši ljudje pa se zaskrbljeno spominjajo: tudi 1929. leta se je tako začelo. In to leto je bilo najbolj Črno, kar jih tu pomnijo. Začetek katastrofalne krize. Tud: ta zima je bila v Nemčiji mila, toda o tem nihče'več ne govori. Tudi če bi bila -hladnejša, se gore premoga verjetno ne bi zmanjšale. Morda bi še bolj porasla potrošnja nafte, ki je cenejša in čistejša od premoga, mogoče bi še porasel uvoz premoga iz Amerike, ki ni bolj čist, ampak zaradi dolge poti čez Ocean dražji od ruhrskega Ta dva elementa imajo za odločilna za sedanje težave, iz katerih še ne vidijo izhoda. Uvoz okoli 20 milijonov ton na leto je bil v neki meri regulator v položaju, ko so s splošno konjunkturo cene ruhrskega premoga rasle iz dneva v dan Danes take potrošnje ni, na znižanje cen ne mislijo, uvožene količine pa so prav tolikšne kot kupi okoli ruhrskih premogovnikov. Korejski vojni se morajo rultrski premogovniki v mnogo-čem zahvaliti za svoj povojni vzpon. Toda potrošnja zahodno-nemškega gospodarstva zadnja leta ni narasla in ne nudi perspektiv niti za naslednja leta Danes se ne govori več samo o krizi v premogovnikih, ampak tudi o krizi v železarski indu-s': :ji. Vse to so slaba znamenja za ruhrske rudarje. RECEPT DELODAJALCEV Z odpustom. 100 tisoč delavcev bi lahko rešili položaj — tako g,asi recept predsednika delodajalskih organizacij premogovnikov. 20 tisoč ljudi so že lani zbrisali s seznama zaposlenih v ruhrskih premogovnikih, a 400 tisoč rudarskih družin s trepetom pričakuje, kaj jim bodo prinesli prihodnji meseci. C* bo šlo tako naprej, bo kmalu konec hvaljenega in povzdigovanega »socialnega miru« na re-č-ci Ruhr. Bochum je bil pred mesecem dn.l najboljši opomin: sindikati so prvič dvignili glas protd grozeči nevarnosti. Namesto 50 tisoč rudarjev, na kolikor so računali, Jih je prišlo protestirati 90 tisoč. Bila je nedelja in en dan prej je vsak od njih znova dobil mnogo tanjšo vrečico s plačo kot sicer. Bajka o najbolje plačanih delavcih Nemčije — o rudarjih, počasi bledi-eo dobili za 71 milijonov k ™>\) plač, kot bi jih do-če bi delali s polno kapa- citeto. Vrečloo ao m »tendteto, rudarske tene mo začele ie bolj obračati vok pfenig, prodno so nabavile najnujnejše za življenje, ali plačale obroke za nakupe prehodne konjunkture: za moped«, motorje ali televizorje. Pred dvanajstimi leti so bili zahodnonemški »kumpeli« —kot pravijo tukaj rudarjem — povzdignjeni na prvo stopnjo. Od njih je bilo odvisno, če se bo razbdta ln demontirana nemška industrija znova postavila na noge. Z njihovim prizadevanjem — to priznajo vsi — je bila bi tik a dobljena. Po žilah gospodarstva je znova začela teči kri. Hud bolnik sl je opomogel, dividende *o zr.ova v visokih odstotkih začele pritekati lastnikom akcij. Rudarji ®o bili zadovoljni, ker so iz prahu In pepela znova zrasla delovna mesta. Vse bi balo v najlepšem redu, če pojavi kriz ne bi pričeli načenjati zdravje in optimizem gospodarskega čudeža, poosebljenega v okroglem, nasmejanem obrazu ministra Erhardta z večnim simbolom dobrobiti — s cigaro med zobmi. Sedaj, ko je voz gospodarskega čudeža v rudarstvu pričel drseti navzdol, je znova prišla vrsta na rudarje. Posestniki kuponov še vedno dobivajo dividende, kot da ni gore premoga in vse breme začetnih znakov krize je prevr-ženo na rudarje. Statistiki so zračunali: če bi ■e dividende zmanjšale le za polovico, ne bi bilo treba ukiniti niti enega delovnega mesta, ne bi bilo treba odvzeti niti pfeniga junakom herojske dobe gospodarskega Čadeža. Za polovico dividend, ki se stekajo v blagajne Thylssena, Flicka, Kruppa in drugih ruhrskih magnatov. bi bilo mogoče kriti celotno vsoto, ki Je bila odtrgana rudarskim družinam. Seveda to je guba račuaica statistikov, id ee ne spušča v družbeno odnose, v katerih se je djosedaj razvijalo in cvetelo kopanje premoga v Ruhru. ZASKRBLJENO PODROČJE Isti atattsttki so Izračun ali, da je delavec, zaposlen v premogovniku pri transportu, zaslužil prejšnji mesec (pri treh »prazničnih šihtih«) ravno 336.85 mairk. Od tega je plačal za zavarovanje in davke okoli 60 mark, za najemnino 35 mark, tako mu je ostalo 210 mark za elektriko, vodo, obleko, kino, cigarete, popravila čevljev ln seveda prehrano; kilogram kruha I marka, 10 do 12 cigaret prav tako 1 marka — to so grobe ilustracije tega. koliko mu ostane mesečno za vse ostale potrebe. Pretekli teden so ravno v 66 rudnikih »slavili«, v nekaterih celo dvakrat. Okoli 180 tisoč delavcev je moralo ustaviti proizvodnjo, a to je pomenilo nadaljnjih 3.8 milijonov mark manj plač. V večni dim in prah zaviti Ruhr je najbolj naseljeno področje Evrope. Ce na zemljepisni karti zapičimo šestilo v Essen in začrtamo krog, ki nima večjega premera kot 100 km, zaokrožimo s tem področje, na katerem živi okoli 8.5 milijonov ljudi. Ta krog je manjši kot bi bil krog okoli Zagreba, ki bi zajemal Varaždin in Karlovac, Sisak ln Brežice. Mesta z 200 tisoč prebivalci štejejo tukaj med majhna in rudarstvo je glavna življenjska sila tega področja. Ustavitev dela je občutila tudi trgovina in industrija tega kraja. Prazni kinematografi ln prazne gostilne, občuten padec prometa v trgovinah. Zadimljena, enolična, čmo-siva ruhirska naselja povsod vzbujajo spomin na leto 1929, ko sa je zgodilo tisto, kar je napovedano tudi sedaj kot edino zdravilo: množično odpuščanj« tu cap It a-ate nerentabilnih rudnikov. POSLANICA BOUNAGU Bremena kriz« plačujejo sedaj delavci lz svojih vrečic in glasovi nezadovoljstva so vse bolj pogosti. V Iskanju začasne rešitve so sindikati predlagali 5-dnevni delovni teden z istimi dohodki, ko>t psi sedanjem 6-dnevnem delovnem tednu. Ta predlog naj vsaj začasno reš; skrbi in strahu rudarje. Meni jo, da bi poseg v dohodke, ki sedaj nezmanjšani pritekajo delnjčeirjem, lahko znova vrnil idealno stanje »socialnega miru« na Ruhru. C« aa to ne zgodi, opominjajo sindikati, če pride do ukrepov, s katerimi »o v Belgiji nameravali rešiti podobno krizo, bi bdi« v Nemčiji posledice nedogleda«. Smo žrtve anarhičnega tržnega gospodarstva, ki je dal proste roke lastnikom na tako občutljivem področju kot je energetika. To priznavajo danes šudd tisti sindikalni voditelja, ki so se do nedavna izražali proti »n melon a llzacljd« sklicujoč se na specifični zahodnonemški izum o »socialni svobodi tržnega gospodarstva«. Vzdevek »socialen«, kot se ie pokazalo, je odpadek im v prvih težavah, pa tudi vzdevek »svoboden« se je prav v aadnjih mesecih pokazal v svojem anarhičnem liku. Nemčija se Je znašla v istem krogu z ostalimi državami Skupno«bl za premog ln jeklo, ki so prav te mesece doživljal« najtežjo krizo svojega osnovnega prizadevanja, da na umeten način odstranijo antagonizem v gospodarstvu zahodnih držav. Borinage je komaj IM Ion daleč od ruhrskega bazena. Tamkajšnji dogodki so vznemirili duhove tudi v Bochunmu ln v Easenu ter v Oberhausenu in Dortmundu, povsod, kjer na tej strani mej« kopljejo premog-Danes pri njih, jutri morda pr! nas — tako razmišljajo v Ruhru. Rudarji dežele—članice Skupnosti, so poslali te dni simpatije rudarjem druge dežele Mon-tan Unije: »Vaše skrbi so naše skrbi, vaša beda je naša beda vaša borba je naša borba«. Tako glasi poslanica zahodnonem-š-kih »kumpelov« delavcem belgijskega rudarskega revirja Taki glasovi eo bili v zadnjih desetletjih redki, pa tudi mnog; drugi, ki jih Je vse pogosteje slišati v Ruhru: gore premoga vzbujajo strah pred krizo. Djordje Zelmanovlč Zakaj nov sedemletni plan? bi leta 1965 štelo že cca 4,5 milijone. ALI JE POTEM M02N0, DA SOVJETSKA ZVEZA V SEDMIH LETIH DOHITI ZDA? Kaij moremo zaključiti iz zgoral navedenih skopih podatkov? Predvsem dvoje: Prvič: SZ je leta 1956 zaostajala in še danes gospodarsko zao- stala za ZDA. kar prizna tudi N. Hruščev, ko pravi, da imajo danes ZDA celotno industrijsko proizvodnjo 2 x večjo, industrijsko proizvodnjo po enem prebivalcu pa celo 2,5' x večjo kot SZ. Drugič: SZ ne bo mogla leta 1965, niti naj-brže v 1972 letu prehiteti ZDA po celotnem obsegu proizvodnje, pa četudi bi se proiz- vodnja v ZDA letno povečevala samo za 2—3°/». Se težje pa bo SZ prehitela ZDA s proizvodnjo glavnih proizvodov po enem prebivalcu, kajti SZ ima danes približno 200 milijonov. ZDA pa 167,8 milijonov prebivalcev. V potrditev te poslednje teze navajam naslednjo primerjavo (za 1. 1956): Proizvodi SZ ZDA Proizvodi SZ Sovjetska Zveza ima centralno—plansko gospodarstvo. Od leta 1929 do leta 1955 je imela pet petletnih planov, s katerimi je kljub vsem pomanjkljivostim v gospodarjenju uspela postati iz pete druga država po gospodarski moči v svetu. .2« s kominformovskdm napadom na našo državo, zlasti pa po Stalinovi smrti so se tako v SZ kot v drugih vzhodnih državah pojavila močna nasprotovanja množic protd pretiranem tempu v industrializaciji in protd birokratskemu upravljanju gospodarstva. Pod vplivom teh dogodkov so bde tako vzhodnoevropske države kot sama SZ prisilje- vodnjo potresnih sredstev, kar je povzročilo neizpolnjevanje 'nekaterih drugih planskih nalog. SZ je sdoer pripravljala po letu 1955 novi šesti petletni plan za razdobje od 1936-1960. Tri leta ga je sprejemala in spreminjala, na koncu pa opustila in po Hruščevi direktivi začela pripravljati nov, bolj elastičen sedemletni plan (1959-1965), kj naj ba bil sestavni del še dolgoročnejšega 15 letnega plana. Po direktivah naj bi SZ po tem ustvarila materialno-tehnične temelje za prehod iz socializma v višjo fazo komunizma. Osnovne podatke o sede ru- nu tempo gospodarskega razvoja SZ m pretiran (povprečno naj bi se proizvodnja letno povečala za 8,8®/o). V primerjavi s pripravi j anirn, toda ne sprejetim petletnim planom ao naloge dokaj nižje. Osebno sem mnenja, da bodo razen v nekaterih panogah kmetijstva in standarda naloge izpolnjene ali celo prekoračene. SZ ima namreč še neizčrpen rezervoar nezadovoljenih potreb, naravnega bogastva, ljudi, pa tudi ambicij vodstva, da plan uresniči vseii v pretežni meri. S tem pa si vsekakor ustvarja pogoje, da pri takšnem tempu razvoda nekoč prehiti gospodarstvo ZDA. Toda s tem še ne pravom, da je SZ v stanju v sedmih letih — pa bržkone tudi ne še v petnajstih letih, prehiteti ZDA v proizvodnji prodzvodov po enem prebivalcu in da bo s temi planiranimi količinami ustvarila zadostni temelj za prehod v višjo fazo komu- Skupna poraba elek.tr. energije, prerač. v črni 9480 kg 8900 kg • Papir Tovornjaki — avtobusi 9,86 kg 0,0020 kom. 12,3 kg 0,0066 kom. premog Elektr. energija Nafta Železo Jeklo Cement Voln. predivo 954 KWh 417 kg 179 kg 243 kg 194 kg 0,88 kg 4071 KWh 9107 kg 419 kg 695 kg 316 kg 2,43 kg Fotn. avtom. Sladkor Radijski »prejemniki Meso 0,49 kom./lOOO 21,7 kg 17.6 kom./lOOO 13,3 kg 4 kom./lOOO 14 kg 83 kom.'1000 75 k« N. Hruščev in za njim drugi diskutanti ne navajajo teh primerjav. Hitrost sovjetskega gospodarskega razvoja in možnost dohitevanja ZDA, kjer podčrtavajo, da je v SZ povečanje proizvodnje še vedno cca 4 x večje kot v ZDA. Pri tem mislijo, da bo takšen odstotek povečanja v SZ trajen. Toda proti temu govori samo sovjetska zgodovinska stvarnost. Poglejmo podatke (letno povečanje proizvodnje v odstotkih): Proizvodnja prolzv. sred. Proizvodnja pofcroš. sred. 1933-37 +19,0% +14,8% 1959-06 + 9,3% +7,3% ________________________ _ letnem planu je podal sam N ne revidirati svoje plene, zla- Hruščev v svojgm referatu na nizma. sti pa preusmeriti, proizvodnjo XXI. kongresu KPSZ. Naj te trditve in investicije v večjo proiz- V novem sedemletnem pta- številkami: podprem a sz ZDA PLanir. po manir..**) šestem pettet. aedetnlet. plenu plenu ze za 1900 1985 Plenlr. po petnaj atlet, plenu Premog Nattt Zeleoo Jeklo El. energije Cement mn. 430 503 596—609 650—750 477« ton 84,0 195 330—940 350—400 354 36,1 53 05—70 75—85 70,5 ten 48,6 103 66,3 06—91 loo—iao 104,5 mlrd. KWh >10 000—530 000-000 684 mil. ton >4,9 — 75—81 90—100 53,3 • Podatek samo ze fcml premog. Razen tega predvideva sedemletni plan še posebno hiter razvoj kemične industrije (za približno 3x1, proizvodnjo aluminija (aa približno 2,8x) itd. V kmetijska proizvodnji je tempo razvoja — razen zb meso — nižji kot v industriji. V splošnem naj bi se kmetijska proizvodnja povečala za približno 1,7 x, proizvodnja mesa za 2 x, proizvodnja mleka za 1.7—1,8 x. proizvodnja jajc za 1,6 x, proizvodnja krompirja aa tl*/e Ki Skratka v dobrih osmih letih oziroma v devetih letih naj bi SZ podvojila industrijsko proizvodnjo, kmetijsko proizvodnjo pa povečala za malo manj. Rezultat takšnega povečanja proizvodnje naj bd bilo tudi povečanje življenjske ravni prebivalstva. Zlasti velik poudarek je na izgradnji novih stanovanj. V sedmih letih naj bi zgradili 650—660 milijonov m* stanovanjskega prostora. Se večje ambicije pa imajo v Sovjetski zvezi v ofcretj tavanju N. Hruščev napoveduje pri 40*/i povečanju realnega dohodka delavcev in kolhoeni-kov znižanje delovnega časa v dveh etapah: do 1962 na 40 ur, od 1964 do 1966-68 pa nadaljnje znižanje na 35 ur. To pa pomeni, da polagajo sestavljavci plana odločilni ak-■ cent na dvig storilnosti dela, za kar predvidevajo zlasti dvoje: razvijanje mehanizacije in avtomatizacije proizvodnega procesa ter ogromno povečanje »trakovnega kadra, zlasti g všijo tenhraahn, U nat Torej je logično sklepati, da je z vse večjim obsegom proizvodnje vsak odstotek povečanja proizvodnje večji uspeh in težje dosegljiv kot pa 10°/o povečanje proizvodnje pri zelo nizkem nivoju proizvodnje (da ne govorimo tu še o kakovosti proizvodnje, ki bi jo morali prav tako upoštevati pri primerjavah povečanj proizvodnje). Potemtakem, kaj naj rečem o geslu »dohiteti in prehiteti« ZDA v tako kratkem času? Brez pristranosti, da SZ nedvomno ima v bodočnosti možnost, da prehiti ZDA, toda po naši oceni ne v naslednjih sedmih letih. POMEMBNE NOTRANJE IN ZUNANJE POSLEDICE IZPOLNITVE SEDEMLETNEGA PLANA SZ bo nedvomno v nasednjih sedmih letih močno okrepila svojo gospodarsko moč. kajti doba vsaj najosnovnejše industrializacije je za njo. Ta povečana gospodarska moč pa lahko vodi SZ iz dosedaj več ali mani avtarkičnega gospostva v večjo ekonomsko ekspanzijo navzven. Sovj. zveza .se že in se še bo bolj in bolj pojavljala kot trgovsko im kreditno enakopraven partner z zahodnimi državami ne le v vzhodni Bvropd, ne le v Azdijl Ja AirUd, ampak tudi v tropolah kapitalizma samega. To pa bi ji lahko pri progre-sivnejšd zunanji politiki dokaj dvignilo avtoriteto zlasti med včeraj kolonialnimi narodi. Na narode zahodne Evrope in severne Amerike bo razvoj SZ neposredno manj vplival v tem smislu, da SZ v tem času ne bo mogla niti po obsegu niti do kakovosti odločilno konkurirati z življenjsko ravnijo. Toda tu je več rezerv. Pomembno vprašanje je, ali bosta zahodna Evropa im severna Amerika ohranili relativno povojno' prosperiteto? Ali ne sledi kapitalističnemu svetu nova kriza ali kak drug družbeno-ekonomski potres? Hočem reči. naj ocenjujemo kakorkoli to ekspanzijo go- spodarstva v SZ, dokler bi ostala nova ofenziva v okviru konkurence razvoja in življenjske ravni, se človeštvu ne bi bilo potrebno bati takšnega tekmovanja. Ker pa je to tekmovanje povezano na tekmo blokov im vojaških paktov, je tu res na mestu velik »če«. N. Hruščev poizkuša z novim planom im še z drugimi reformami dati močan lastni ton bodočemu razvoju sovjetske družbe vsekakor pod pritiskom razvoja zavesti delovnih množic SZ. Nedvomno je vsaj za seda; ta »linija«: več stanovanj in "mesa sovjetskim narodom bol; všeč kot prej-šnla Stalinova »linija«. Ne glede na to pa tudi v SZ rastejo nove generacije, ki bodo, če ne vzporedno z geslom: več in boljšega kruha, zahtevale jutri ali pojutrišnjem — bolj glasno kot danes — več resnično socialistličmlh odnosov. Tedaj pa bo plan železa, cementa itd. po enem prebivalcu nezadosten in bo postalo aktualno tudi geslo: človek ne- živi samo od kruha. Dr. Fr. Černe TRGOVSKE POMO ČNIKE-ŽELEZN1NARJE event. tudi mešane ali Špecerijske stroke, sprejmemo Prenočišče za samske je na razpolago Ponudbe na: Trgovsko podjetje »KOVINA«, Ljubljana, Stritaijeva ulico 7 (dvorišče, L nadstr.) 1338 . I ZANJE NI VEČ NEGOTOVOSTI 2e od nekdaj rada zahajam v Ormož. Všeč mi je mir, ki obdaja pokrajino, všeč mi je ločje ob bregovih Drave, ki v njem gnezdijo divje race. Najbolj pa so mi všeč ljudje. Tako skromni so in preprosti, kot je preprosta lepota zemlje> ki na njej živijo. N® vem kdo je ženica, ki me Je nagovorila, ko sva se srečali na samotnem polju. Ni me spraševala od kod prihajam in kaj me je privedlo v njen kraj. Pogovor se je razvijal kot med starimi znanci; Neprisiljeno je govorila ženica o zimi, ki je letos sploh noče biti, o svojih otrocih, ki ji delajo toliko skrbi. Ni tožila. Le pripovedovala je o skrbeh kot o nečem, kar mora pač biti. Prijazno je bilo vse, kar je povedala, kot je bila prijazna sama in vsa njena drobna pojava. Mnogo je povedala o dogajanjih v Ormožu in o življenju v njem. Ne vem s čim v zvezi je omenila tudi bolnišnico: »V našem »špitalu« so imeli praznik in tam imajo zdaj tudi šolo. Bolnike učijo za delo na kmetih.* »Spital«, Besedica, ki ima ■vojo tradicijo. * Ormož je zgodovinsko mestece in tudi njegova bolnišnica Ima zgodovinsko obeležje. V zapiskih ki segajo daleč nazaj v XII. stoletje lahko beremo, da je imel Ormož že v tistih časih »hospital«. Ustanovil ga Je nemški križarski viteški red, potomec križarskih vojsk in dober varuh nemških meja pred vdorom Madžarov na tem ozemlju Takratni »hospital« ni bil niti po zunanjosti in niti po vsebini dela prav nič podobe n današnji bolnišnici. Nekaj podobnosti je imel med vojnimi spopadi, ki niso bili redki okrog Ormoža. V tistih časih so dobivali v njem prvo pomoč ranjenci in oboleli vojaki. Kot smotrna organizacijska •nota je bila današnja bolnišnica zgrajena pred 60. leti. Vanjo •o bili sprejeti bolniki iz takratnega ormoškega in ljutomerskega okraja m lz bližnjih krajev onstran Drave. Pomen bolnišnice v tistih časih in takratnem družbenem redu je bi] bolj politično ekonomskega značaja. Večjo• vrednost je dobila bolnišnica po prvi svetovni vojni leta 1922, ko je pod vodstvom dr. Horvata Imela več odelkov, kot na primer kirur-gični in interni oddelek za infekcijska obolenja in porodnišnico. Med okupacijo so jo Nemci spremenili v pomožno bolnišnico mariborske splošne bolnišnice. Mnogo viharjev J® morala prestati ormoška bolnišnica skozi deset in desetletja. Cas in dogodki so spreminjali njeno zunanjost, še bolj pa *o spreminjali vsebino njenega dela. Prišla je nova doba. Z njo vred so prišle nove zahteve, ki so vnesle v delo bolnišnice čisto novo vsebino, popolnejšo in bogatejšo. Epidemiološki val tuberkuloze, ki je v prvih povojnih letih zajel vso Slovenijo, se je širil in ustavil na njenem vzhodnem, čisto agrarnem področju. Na takih področjih pa je umiralo za tuberkulozo največ ljudi. Zato je bilo treba bolezen zajeziti in rešiti kmetijsko prebivalstvo trpljenja in prezgodnje smrti. Pred desetimi leti je bolnišnica v Ormožu temeljito spremenila delo. Odpravljeni »o bili prej obstoječi oddelki, namesto teh pa je bolnišnica postala zatočišče tuberkuloznih bolnikov. Sprva je sprejemala le neozdravljive bolnike pozneje pa je postala specialna bolnišnica za pljučne bolezni. Pod vodstvom tedanjega ravnatelja dr. Šušteršiča »o bolniki dobili tisto oskrbo in nego, ki jo zahtevajo sodobni izsledki medicinske znanosti in naši družbeni odnosi. Dr. Šušteršič je bil prvi, v Sloveniji, ki Je uvedel za bolnike delovno terapijo kot prvo stopnjo rehabilitacije tuberkuloznih bolnikov. Šestdesetletnice obe to J a bolnišnice in deset let novega dela, se je kolektiv spomnil s skromno proslavo. In to je bil tiati praznik, ki ga je omenila moja nova znanka, ko sva hodili med samotnimi polji. Skozj eno desetletje so zdravili v bolnišnici 2.975 za tuberkulozo obolelih ljudi. Bili so to v pretežni večini prej brezpravni viničarji in kmetijski delavci, kj jim je delo na tuji zemljj izčrpavalo moči in razjedalo zdravje. Pod bolniško streho so našli drugi dom, v katerem jih je obkrožala toplina tistih ljudi, ki se zavedajo, da je bolnik bitje, ki ga je treba čimprej ozdravljenega vrniti življenju. In vrnili so jih mnogo. Leta 1954 je bilo odpuščenih iz bolnišnice negativnih na Kochove bacile oziroma ozdravljenih 56.8 odst. vseh bolnikov, v naslednjih letih jih je bilo vedno več tako, da je leta 1857 naraslo število na 91,6%. Ti uspehi so nedvomno odraz načrtne in temeljite nege v zavodu, ki vodi k dokončnemu cilju — čimprej med kmečkim prebivalstvom zatreti nevarno bolezen. * Prav nič me ni presenetila vest, da so uvedli v bolnišnici šolo za »delo na kmetiji«, kot •e je • preprostimi besedami izrazila prijazna starka. Presenečena nl*«m bila zavoljo tega, ker vem, da v bolnišnici uvajajo vedno kaj novega, razveseljivega. To, kar je dr. Šušteršič začel,-nadaljuje in izpopolnjuje novi ravnatelj dr. Branko Krajnc ob izdatni pomoči dr. Vengusta in ob pomoči pridne medicinske sestre, ki je hkrati tudi fizioterapevtka in socialna delavka. Vsem trem pomagajo tudi dru_ gl: bolničarke, strežniki, vzgojitelji in profesorji. Sploh je ves kolektiv tu kot družina, ki v medsebojnem razumevanju živi le za dobro drugih. Da bi rehabilitacijo tuberkuloznih bolnikov čimbolj raširili, je dr. Krajnc uvedel pred nekaj meseci tudi profesionalno rehabilitacijo. V enoletnem tečaju za sadjarstvo in vrtnarstvo, ki se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih, se usposabljajo zg bodoče kmetijske strokovnjake rekonvalescentu! tuberkulozni bolniki. Trenutno je v tečaju 22 fantov In deklet, mož In žena. Med njimi sta tudi dva ^ i ■■ rekonvalescenta madžarske narodnosti. V začetku tečaja sploli nista obvladala slovenščine Zdaj, po nekaj mesecih učenja in pa posebnega pouka našega jezika, že' z lahkoto sledita izvajanjem predavateljev in se tako kot drugi tečajniki seznanjata z biologijo, kemijo, nara. voznanstvom in z vsemi tistimi predmeti, k; jim bodo koristili za novi poklic. Kot drugi bosta tudi onadva postala poklicna vrtnarja, sadjarja ali čebelarja, postala bosta pač to, za kar se bosta sama odločiia. Tudi njima, prav tako kot vsem gojencem, zagotavlja novi čas lepo prihodnost. Uživali jo bodo v delu na čistem ih svežem zraku, osvobojeni vseh bolezenskih tegob. E.K. DOVOLJ, DOBRO IN POCENI Fe predavanjih v sadjarsko vrtnarskem tečajn. Bodoči kmetijski strokovnjaki in sadružnlkl se v določenem, po sdravnlku predpisanem času, pridno učijo. Kuhati hi težko, če ima kuharica poleg spretnosti tudi dovolj surovin za pripravljanje hrane, vendar pa ni jed vedno najboljša. Bodimo za trenutek gostje v tej ali oni menzi ali kakem drugem obratu družbene prehrane. Iz dobrih sestavin se je izcimila jed, ki jo zajemamo s krožnika pač zato, ker moramo nekaj jesti. Neslana ali preslana jed, še trd krompir, slabo oprana ali že vsa postana solata, ki se je verjetno tudi vse dopoldne namakala v vodi, preden je prišla v skledo, nam odvzamejo tek, ki sm0 ga čutili, preden smo prestopili prag jedilnice. Ljudem, ki pripravljajo hrano v obratih družbene prehrane dokaj pogosto ni mar ničesar drugega, ko da je hrana pač pripravljena potem pa, ali naj jo abonent poje, an nedotaknjeno pusti na krožniku. Prav zaradi tega se marsikdo, ki ga prehranjuje menza, trpko spominja časov, ko mu je kuhala mati doma. »Da, mama! Košček njene ljubezni do družine je bil v vsakem grižljaju, ki nam ga je ponudila in je menda zato teknila še tako skromna jed. V menzi pa.. .« Ne vemo, toda pogosto »• zgodi, da brez prijazne besede ponujena jed na. mizi, kjer »o ostanki jedi predhodnikov človeku zagreni dan in mu vzame celo veselje do dela, češ saj še jesti ne morem tako kot Je potrebno. TEČAJI ZA KUHARICE V OBRATIH DRU2BENE PREHRANE Ne le okusne, temveč tudi raznolike hrane, ki ustreza bio. loško in kalorično je v naši družbeni prehrani še vedno premalo. Odveč pa je samo govor-jgnje o tem in kritika, saj se samo s tem le malo spremeni. Treba je začeti pri tistih ljudeh, ki jim je zaupano pripravljanje hrane za delavce in nameščence — pri osebju raznih menz in podobnih obratov družbene prehrane. Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani posveča družbeni prehrani precej pozornosti. V ta namen je kmalu po novem letu organizi- ral štiridnevni večerni tečaj za 52 kuharic nekaterih obratnih kuhinj; glavni namen tega tečaja pa je bil zboljšanje obrokov z mlečnimi dodatki, ki jih uporabljamo še vedno premalo. Toda ta kratek tečaj je vzbudil željo po drugem, daljšem tečaju, kjer bi se kuharice temeljiteje seznanile s sodobnim pripravljanjem hrane, pravilnim sestavljanjem jedilnikov, kulturno postrežbo itd. Prisluhnimo njim samim, kaj mislijo o takih tečajih, kakršnih namerava Zavod pripraviti še v*č. Bradačeva Tončka iz »Utensi-lije«, ki je kuharica že dolga leta, tečaja kar ne more prehvaliti. »Tu šem zelo zadovoljna, čeprav sem že dokaj dolgo kuharica, slišim tu mnogo novega, o vitaminih, kalorijah in novih jedeh, ki jih sproti kuham potem v menzi Utensilije. Rečem vam, da včasih kar ne morem skuhati dovolj.« Tudi Ančka Muster in Sukle. tova Marija iz Ljudske kuhinje sta pridni tečajnici in uprava Ljudske kuhinje gotovo ni storila napak, da Jima je omogočila izpopolnitev znanja v tem tečaju. Toda sestavljanje jedilnikov in pripravljanje hrane je le en del učenja tečajnic. Tudi higiena prehrane, priprava mize, kulturna postrežba je za marsikatero od tečajnic novost, čeprav ni nobena več novinka pri kuhanju. Celo pravilno čiščenje in pomivanje posode sta bila pri nekaterih v začetku Se neznanki. Pod strokovnim vodstvom Zlate Kbohlove in Mire Barle Pa si 24 tečajnic-kuharic pridobiva znanje v teoretičnem in praktičnem pouku, ki ga bodo — kot zatrjujejo — tudi uporabljale na svojih delovnih mestih kot obratne kuharice. Seveda ni pa zboljšanje prehrane v neki menzi oziroma podjetju odvisno samo od njih, ampak tudi od vodstva podjetja, v katerem delajo. Kuharici, ki jo vsi puste na cedilu, prav gotovo ne bo pomagalo pridobljeno znanje o higieni v kuhinji, če ne bo imela za to najosnovnejših pogojev. Kuharicam, ki se usposabljajo na tem tečaju, bo treba žare® pomagati, da bodo lahko vsestransko izboljšale priprav- ljanje hrane, a tudi, da bodo s svojim znanjem pomagale še drugim. Tako bo ščasoma zboljšana hrana v tovarnah in menzah dosegla svoj namen — delavci bodo zadovoljni, saj jim bo pravilna, a cenena jed omogočila, da bodo delu v večj 1 meri posvetili svoje moči, s tem pa bo tudi njihov zaslužek večji. Premajo pra je, če je preskrbljeno samo za hrano delavcem, ne pa tudi za njihove družine. Odnašanje dobre, vsestransko pravilno pripravljene in cenene hrane na dom bo preprečilo nezadostno in neredno kosilo aii večerjo, ki Jo marsikateri družini nadomešča le skodelica kave. So podjetja, ki so uredila tudi to vprašanje, nekatera pa na to ne mislijo ali pa spet ljubosumno čuvajo svojo, ne povsem izkoriščeno menzo zase in ne odprejo njenih vrat kolektivom bližnjih, manjših podjetij, kate. ra nimajo možnosti urediti lastnega obrata družbene prehrane * Podjetje »Obrtnik« v Ljubljani pa je eno izmed tistih podjetij, za katerega ni mogoče trditi, da mu je prehrana delavstva deveta skrb. Skoraj dve leti bo, odkar so , v tem podjetju uredili menzo in kjer lahko delavci in uslužbenci trikrat dnevno Izdatno jedo, a odnašajo hrano tudi domov. Poglejmo v kuhinjo h kuharici Tilki Dobrejčevi. Menda sta dobrodušnost in prijaznost lastnosti kuharic in tudi pri njej smo se prepričali da bo to skoraj držalo. Čeprav emo jo zmotili pri razdeljevanju malice, je vendar neutegoma potešila našo radovednost. Takole okoli tri sto malic razdeli vsak d&n delavcem in uslužbencem »Obrtnika«, ki malicajo v treh izmenah, saj jih je precej čez tri sto. Za malico lahko dobijo kavo za 8 ali 16 din ali pa kakšno drugo toplo jed, za 30 din. Kosilo velja komaj 85 din in če pomislimo, da je to sestavljeno iz več jedi, na primer zdrobove juhe, sarme, pire krompirja, marmeladne pogače in neomejene količine kruha — potem je to kosilo zares poceni. Vendar se ga poslužuje le okoli 150 članov kolektiva. Nekateri so namreč pretirano varčni, več se jih pa hrani doma. Vsem tistim, ki se vozijo domov z vlakom ali avtobusom teh je okoli 40 — prav gotovo dokaj prij i topla izdatna hrana, posebno pozimi, ko morajo čakati na vlak tudi po več ur. Mimogrede povedano — zanje so uredili tud; poseben prostor, kjer prebijejo čas do odhoda vlaka. TUDI DRUGIM BI KUHALI, CE.. . Poleg kolektiva »Obrtnika« malicajo v tej menzj tudi delavci TOS, lahko Pa bi se hranili v njej tud; od drugod, iz bližnjih podjetij, saj zmogljivost kuhinje »Obrtnika« sedaj še ni izkoriščena. Seveda pa bi morala ta podjetja prispevat! svoj delež, saj samo cene za hrano ne krijejo vseh stroškov. Podjetje »Obrtnik« je pripravljeno pomagati tudi drugim delovnim kolektivom do boljše prehrane, toda doslej vodstva nekaterih podjetij niso pokazala zanimanja za ureditev cenene izdatne prehrane svojih delavcev in uslužbencev. »S takim sodelovanjem« pravijo v »Obrtniku«, »bi lahko našo kuhinjo mehanizirali, razširili in s tem še drugim pomagali do rednega prehranjevanja.« Razumevanja za druge kolektive kaže »Obrtnik« dobršno mero, le pravega odziva ni. Mar ni škoda, da obrat družbene prehrane ni izkoriščen do zadnjih možnosti, še posebej zato, ker je hrana v njem okusna, čisto pripravljena in izdatna. S tečaji za kuharice obratov družbene prehrane, kakršne zdaj prireja okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani, pozneje pa jih b0 še v večjih krajih ljubljanskega okraja, bodo obrati družbene prehrane gotovo pridobilj marsikaj dobrega, seveda le s pomočjo in z razumevanjem podjetij. Potem ne bodo zaman izdatki za tečaje ln ne trud strokovnega osebja zavoda, k- skuša kar najhitreje uvesti v naših menzah !er drugih podobnih obratih zdravo, pravilno prehrano z* našega delovnega človeka. V.K. Zavesa se je škripaj e razmaknila in oder so napolnili igralci. Bila je zadnja vaja pred uprizoritvijo, nastopajoči so bilj že v odrskih oblekah in maskirani. Se enkrat sem si ogledal lepak: Gledališče Prosvetnega društva »Josip Jurčič« dz Trebnjega uprizarja ob svoji desetletnici slovesno trideseto premiero. Klabund; Praznik cvetočih češenj. Dvajset nastopajočih in še vrsta sodelavcev. Na odru se je vrstil prizor za prizorpm. Igralci so se potrudili. Pomanjkljivo izgovarjavo in nerodne kretnje je skušala nadomestiti dobra volja in želja po uspehu. Dijaki, študenti, uslužbenci, delavej in kmetje »o igrali, se borili z nam tujim Japonskim okoljem, zmagovali, omahovali in vztrajali. Deset let se že vrstijo na razmajanem odru predstave igralske skupine. Ljudje iz Trebnjega in okolice že deset let hodijo v pogosto mrzlo dvorano in vadijo, pilijo, se jezijo in razburjajo, toda še vedno igrajo. * Gleda! sem te mlade ljudi na odru in spomnil sem se na njihovo vsakdanje življenje. Trebnje je majhen kraj in velikj dogodki so na moč redki. Dnevi so s; med seboj podobni in vsakdanjost ublažujejo le razprave o pomanjkanju denarja za gradnje, sem in tja zlobna pripomba o star. ;n majavi šoli drobn; prepir, in podobno Toda to je le videz kraja ob Temenici. Tam se godi marsikaj novega in posebnega, le da Je treba odgrniti zaveso, pogledati tud! za kulise ln hipoma ni več dolgočasne vsakdanjosti. Skoraj vse hiše v Trebnjem so cb cesti, ki je bila še do novembra lani glavna avtomobilska žila med Ljubljano in Zagrebom, Zamenjala jo Je nova avtomobilska cesta. Vas je razdeljena na dva dela: zgornji ln spodnji. Zgornji ima več avtomobilov kot spodnji, in drugi zavida prvemu. v kraju je šest gostiln, nekaj manj frizerjev, tri trgovine, nobene mehanične delavnice, kinematograf, čigar zanimivost je, da z enim projektorjem predvajajo nepretrgoma ves film, telovadnica, prosvetni dom, nova železniška postaja, tromostovje in še marsikaj, kar je menda neopazno na prvi pogled, pa prav tako zanimivo. Trebanjci se znajo zabavati !n razvedriti. Zelo radi poslušajo koncertno in operno glasbo. Namalo zaslug ima pri tem domačinka Vilma Bukovec, ki jih rada obišče in jim zapoje. Velik smisel za humor in satiro so Trebanjci pokazali na predpustni zabavi. Kronist si je v sicer nekoliko nerodnih verzih temeljito privoščil vse, kar žuli prebivalce tega kraja. Izbral sem najbolj ostre puščice in jih preveril na »županstvu«. Zlasti mi je ugajala kitica, ki pripoveduje o veliki želji Trebanjcev, da bi dobili novo šolo. Kronist pravi, da so sicer že imel- načrte, vendar pa bi bila gradnja predraga in so raje naročili novega. V šoli sem izvedel, da je zgradba že praznovala 100-let-nico. Dodali Pa so še, da poteka pouk v petih stavbah, da je otroški vrtec v šesti, in da bodo kmalu morali misliti na pouk v treh izmenah. Prihodnje leto DOGODKI BREZ bodo namreč prišli na trebanjsko šolo tudi učenci iz okoliških šol, ki imajo nižje razrede. Na občinskem ljudskem odboru »o povedali, da pride trebanjska šola na vrsto za asfaltom, po katerem že nekoliko izmučeno kriči trebanjsko blato, in za dokončno ureditvijo šole na Čatežu. Oboje je na vrsti leto«. Upanje torej ni prazno. O vodovodu sem slišal dve zelo različni mnenji. Kronist, za katerega trdijo, da ima za seboj javno mnenje, je prepričan, da so Trebanjci pri vodovodu »potegnili ta kratko«, in da bodo še naprej pili vodo lz Temenice. In na občinskem ljudskem odboru: Boi Kdaj? — O tem še ne pisati. Ob tem sem se spomnil na vodnjak sredi vasi. Ljudje zajemajo vodo z vedrom na verigi. zraven pa s temnimi pogledi opazujejo črpalko, ki je zaklenjena z močno ključavnico. Izjave za tisk nisem mogel dobiti. Teh se Trebanjci sploh zelo bojijo. Radj sicer kaj povedo, hkrati pa zatrdijo, da to vedo samo mimogrede, da nimajo nobenih dokazov, da b bilo dobro, če bi sem in tja ka zapisali v časopisu, vendar p; oni nočejo pri tem izstopati. Trebanjci niso nazadnjaški ln napredek se mor« pri njih boriti pretežno samo z enim nasprotnikom, ki pa mu skoraj nikoli ne zmanjka moči. Pravijo celo, da je večinoma v premoči, namreč nizke postavke v občinskem proračunu. Za vasjo raste iz tal blok s HRUPA še«timi stanovanji. Ljudje se ga že zelo veselijo, saj računajo, da bodo tako prišli do zobozdravnika V Trebnjem, ki je sedež občine 6 17.000 prebivalci, namreč nimajo zobozdravnika. Vzrok: ni bilo stanovanja. Letos računajo, na znatne denarne naložbe v kmetijstvu. Zgradili bi namreč radi dve pi-tališči. V načrtu pa imajo tudi manjšo klavnica. Opekarna v bližnjem kraju bo morda le dočakala »modernizirane« čase. Upajo, da bodo načrti jeseni že v delu. O obratu družbene prehrane se po Trebnjem mnogo govori. Največ razpravljajo o njem prizadeti, ki jih je precej. Tarnajo nad drago in včasih tudi slabo hrano v gostilnah. S tem si lajšajo in krajšajo čakanje na menzo. Trebnje ima podobo mirnega kraja ob dolenjs ki Seleanlei, avtomobilski cesti LJnbljana—Zagreb in Temenici. Vendar pa jo to io videa, saj oo ta tak« kot povsod marsikaj dogaja, Postavke za prosveto v občinskem proračunu bodo letos nekoliko višje. Tako občinski ljudski odbor kot prosvetni delavci želijo, da bi razen za čiščenje in kurjavo ostalo kaj denarja tudi za učila, knjižnico in druge potrebne izdatke. Morda bodo letos prišli boljši časi tudi za ljudsko knjižnico. Ljudje mnogo -berejo, izbira pa je majhna. Mnogo jih je, ki so prebrali vse, kar je »užitnega«. Mladi knjižničarki se že tri leta vsako nedeljo dopoldne opravičujeta, da novih knjig sicer že nimajo, da pa jih bodo gotovo kdaj dobili. Na odru se je začelo drugo dejanje. Igralci so že z večjim pogumom naskočili nove prizore. Japonske noše so jih nekoliko ovirale in v dvorani ie bilo hladno. Slednje je med drugim tudi posledica dejstva, da je bilo v lanskem občinskem proračunu namenjenih za dejavnost na prosvetnem področju samo 80.000 din. Ti ljudje so požrtvovalni. Svoj prosti čas izkoristijo za delo. In takih je v Trebnjem precej. Drugače ne bi mogli v desetih letih odigrati 148 predstav. Vsak večer se zbirajo v garderobi in na odru. Uspeh je včasih majhen, včasih velik. Vedno pa ostaja prijetni občutek, da so spet nekaj napravili, šli za korak naprej. ‘ Tako je v Trebnjem. Pravijo da se skoraj nikoli nič ne ^godi. Pa ni res. Veliko se dogaj-in vsak dan prinese nekaj novega. Skoraj vse pa napravijo ti ljudje sami. A le redkokdo zn« ceniti lastno delo. ( KUi.¥DRMi R A Z O I C Pl ) Tri premiere v tržaškem SNG Postaviti v tako kratkem ča_ •u na oder kar tri premiere, pomeni velik uspeh tudi za gledališko hišo s številnejšim an-lamlbojn In ugodnejšimi pogoji dela. kot iih ima Slovensko narodno gledališče iz Treta. V prvi polovici februarja so se v tržaškem Avditoriju zvrstile tri uprizoritve: dramatizirana novela francoske p sateljlce Ga_ brlelle Colette »Gigl«, odrska priredba pravljice »Pepelka« Marije Holkove ter drama sodobnega slovaškega pisatelja Leopolda Lahole »Madeži na tonem. SIDONIE-GABRIELLE COLETTE: »GIGI« Znamenito, svojevrstno francosko pisateljico Colette. katere plodno književno delo se ie razmahnilo ob prelomu 19. stoletja. je malomeščanska družba *Prva odklanjala. Med svoje pamasovce jo je sprejela šele potem, ko so jo priznali vrhovi francoske književnost; in vsa svetovna kritika. Novela »Gigl«. ki jo jo tržaško gledališče uprizorilo v dobri odrski priredbi, je tipičen Izsek iz dobe. imenovane »la belle epoque«. Zgodba vsebinsko in idejno ni preveč zahtevna, zato pa toliko bolj režijsko In Igralsko. Režiserka — Nada Gabrjjelčičeva je vložila v svoje delo toliko ln-venci e. da ni igra nikoli zdrknila pod nivo umetniškega podajanja. Tudi Igralci so vsak po svoje prispevali k uresničitvi rež: -.jeve zamisli — Bogdana Bra: ževa v naslovni vlogi. Ema Starčeva kot njena babica Leli Nakrstova v vlogi tete Ali-cie. Zlata Rodoškova kot GU-bertina mati. Miha Baloh v vlogi pariškega aristokrata Gasto-na ter Silvij Kobal v miniaturni vlogi Victorja. Vsi liki so bili dobro izdelani le protagonistka Igre — Bogdana Bratu-ževa — je bila mestoma premalo dognana. Bila je to prva njena večja vloga v tržaškem SNG ln morda je bilo prav to dejstvo vzrok, da n.! bila v Igri dovoli neposredna ln prepri£-, Ijlva. Mlada Igralka še vedno išče svoi izraz, ki pa ga doslej v epizodnih vlogah še ni mogla najti. MARUA HOLKOVAs »PEPELKA« Po kvaliteti igre. režiji ln inscenaciji je bila to najboljša mladinska igra. kar jih je doslej ufirfizorlčio tržaško gfledačJšč*. Starodavno pravljico o Pepelkj te priredila za oder češka pisateljica ln dramska sodelavka praškega mladinskega gledališča Marija Holkova ter ji dodala nekaj novih elementov, ki jih je mlado občinstvo navdušeno sprejelo. Režija Jožka Lu-keša je pokazala veliko izvirne donjlselnosti ln bogato poznavanje mladinske psihologije. Okusna, irealistična scena ter glasbeni ln baletni vložki so še bolj podčrtali privlačni blesk igre. Igralci so dosledno sledili režiserjevi vodilni misli: »Igralec. ki nastopa v Igri za mladino, ne sme niti za hip pozabiti. da igra mladini.« Zato P« je tudi bil že po prvih prizorih vzpostavljen živi stik z mlado ga gledalca z radostjo ln žalostjo, z upanjem ln razočaranjem, ljubeznijo in sovraštvom, delujejo komične vloge zelo blažilno. Tega se je avtorica v polni meri zavedala ln je vpletla v igro kar štiri komične osebe. Tak j® bil ljubljenec otrok — duhoviti Marcipanček Edvarda Martinuzzlja. molčeči Pepček Staneta Raztresena, grof Pinca Justa Košute ln gostilničar Štrukelj Danila Ttirka. »Pepelka« ie bila res pravo doživetje za mlado tržaško publiko. LEOPOLD LAHOLA: »MADEŽI NA SONCU« Zadnja premiera slovenskega tržaškega gledališča je bila krstna predstava drame znanega sodobnega slovaškega dramatika Leopolda Lahole »Madeži na soncu«. Lahola je še mlad pisatelj, vendar ima za seboj vrsto uspelih odrskih del, med katerimi je drama »Styrl stra-ny sveta« dobila Državno nagrado CSR. Drama »Madeži na *oncu« je bolestna zgodba o človeku, ki so mu grozote druge svetovne vojne ohromile vest ln vero v moralne vrednote človeka. V svoji ogorčenosti nad ljudmi In samim seboj se ie v imenu človeštva maščeval nad mladim Gogom ter zavestno ln hote napravil iz njega zločinca. Dejanje je vseskozi dramatsko napeto ln človek ima včasih vtis, da gleda detektivko. Vendar so »Madeži na soncu« mnogo več kot samo to. Drama je polna globokih občečloveških problemov in je v bistvu zelo sodobna razčlemba zločina ln kazni. uprizoritve drame »Madeži na soncu« v tržaškem SNG Lutkovno gledališče narodov Gledališče narodov v Parizu Je sprejelo sklep, da bodo v okvir svojih vsakoletnih prireditev uvedli tudi nastop lutkovnih gledališč. Prvi festival lukovnih gledališč bo letos od 8. junija dalje v Petat theatre de Pariš. Poeg številnih francoskih lutkovnih gledališč bodo sodelovala tudi lutkovna gledališča iz Grčije, Češkoslovaške, Poljske in Japonske. publiko, ki se je proti koncu igre še bolj stopnjeval. V spominu mladih gledalcev bodo še dolgo ostali neizbrisni liki — Pepelka. ki jo je prisrčno podala Mira Sardcčeva osovražena in zoprna teta Klotilda. predstavnica zla v igri. ki jo je mojstrsko izdelala Leli Nakrstova. temperamentna Rezika Bogdane Bratuževe. dovršeni princ Staneta Starešiniča in spretno podani dvojni lik bera-člce-vlle Eme Starčeve. V takih Igrah, kot je »Pepelka«. ki po svoji tematiki prevzema mlade- Režlser Jože Babič ni Imel lahke naloge, vendar pa mu je' uspelo ohraniti vso Izvirnost tragičnega vzdušja, v katerem je gradil avtor svojo dramo. Teža dogajanja v Igri sloni na treh igralcih in ie precej sorazmerno porazdeljena. Rado Nakrst je podal mojstrsko Izdelan lik transcedentalnega zločinca Tom/ja. čigar grozotna umirjenost se stopnjuje od prizora do prizora in doseže svoj višek, ko pripoveduje Terezi, zakaj je iz Goga napravil zločinca. Julij Guštin je prepričljivo In tem- peramentno tolmačil lik Goga Bil je pravi teddy-boy. duševno zelo kompliciran ln prav zaradi tega včasih malce preveč narejeno bučen. Medtem ko sta lika Tomyja ln Goga že v samem tekstu močno karak-terizlrana ie podoba Tereze nekoliko zabrisana. Tudi Igralka s tako umetniško lnvencijo ln rutino, kot je Štefka Drolčeva. ji ni mogla vdihniti zadostne polnokrvnosti ln prepričljivosti. Modest Sancin je ustvaril Aa-ber lik policaja. Scena Nika Matula j« bila realistično preprosta, toda okusna in smiselna. Se kratka omemba o prevodu. Po navadi 1e že tako: kadar je prevod brezhiben se nihče ne spomni prevajalca ln obratno. Prevod ni slab. Manjkala mu je le doslednost rabe pogovornega jezika ln pa upoštevanje nekaterih ustaljenih slovničnih pravil. Dušica Urblč-Kokol I I 1 * Tono Zancanaro — Lunina hiša ali stara padovanska palača BAZ8TATA TONA ZANCANARA V MODERNI GALERIJI REZKI HUMANIZEM t Grafične razstave v Ljubljani niso nove. Kljub temu pa nam je grafična razstava Italijanskega slikarja Tona Z-anca-nara prišla v Moderno galerijo kot dobrodošel in ljub obisk. Obisk, ki ga cenimo z dveh vidikov — kot manifestacijo pomembnega mednarodnega sodelovanja in kot umetniško izpoved samega avtorja- Med narodi so se v preteklosti marsikdaj zasekali prepadi, boleč; še posebej, če gre za sosede. Tako je bilo v preteklost! v marsičem tudi med nami in Italijani. In vendar so se danes odnosi med obema sosedoma z dobro voljo popravili, pri čemer prav umetnostne izmenjave niso najmanj prispevale k temu vzajemnemu razumevanju. Ker pa je Italija tradicionalna dežela lepih umetnosti in imajo zlasti Benetke bogato in staro tradicijo, smo zaito prav s kulturnega vidika zadovoljni, saj so se enakopravni stiki med Ben.etikami in Ljubljano očitno že zelo utrdili. Da se bo dosedanja koristna Izmenjava nadaljevala tudi v bodoče, govori že to, da bo v zamenjavo za lansko italijansko grafično razstavo v Jugoslaviji šla letos avgusta na pot v Italijo podob-^ na razstava jugoslovanske grafike; v povezavi z Zancanarovo razstavo, ki naj bi začela vrsto osebnih gostovanj, pa bo v kratkem razstavljal v Italiji, kjer našo grafiko zelo cen.ijo, eden izmed slovenskih grafikov- verjetno France Mihelič. Grafika je v Italiji doživela renesanso prav po vojni. Nič čudnega, saj grafika najbolj nedvoumno posreduje ideje in vizije. V grafiki je tudi v boju s fašizmom in po vojni prišel do izraza nov ljudsko - socialni in svobodoljubni element, ki se je doslej moral umikati meščan- skemu lepotičenju in totalitarni patetiki. Tono Zaneanaro, dosleden protlfašlst ta socialni vizionar, a hkrati tudi kvaliteten. umetnik, je bil gotovo med najbolj poklicanimi, da stopi z Italijanske strani po tem tvo-vem mostu prijateljskih izmenjav z našo kulturo. Zancanarova razstava v Ljub-ljeni je dokaj obsežna — menda je tudi zanj prvič, da je zbral toliko zgolj grafičnega opusa — saj je razstavili nič manj kot 141 listov. Vse v črnobeli tehniki, zlasti jedkanici, ki mu je očitno najbolj prikladno sredstvo za često jedko vsebino. Kljub številu in tudi dejstvu, da se nekatere teme ponavljajo v več inačicah, pa je razstava zelo razgibana, saj kaže tako po likovni plati široki razpon od metafizičnega surrealizma do nekega epsko-lirskega socialnega realizma. Njegove poteze so odločne kljub mnogim križanjem in likovni izraz je jasen kljub podrejanju ideji. Ce bi iskali kakih likovnih sorodnikov, bi jih morda našli včasih pri mojstru Goyi. zdaj pri tem ali onem grafiku beneške šole, medtem ko sta mu od naših včasih blizu zlasti Hinko Smrekar ali Veno Pilon. Se bolj poln sile kot v stilni likovni obdelavi pa je Zanoanaro v svoji literarno-idejni vsebini, tako da so organizatorji upravičeno razdelili razstavno gradivo na osem motivno zaokroženih ciklov, čeravno so nekateri listi v teh skupinah Iz različnih obdobij ln tudi stilno različni. V ciklu o Gibbu je cela vrsto fantastično grotesknih kompozicij z osrednjim likom Gibba, izmišljene figure, s katero je v predvojni Italiji a pravo sveto jezo in. sarkazmom razgalil, kolikor se je takrat legalno dalo, _____. UllCAfvl Inilj) fašistične ere in Italijanske bur-žoazije. Njegova poznejša dela iz cikla osvobodilne borbe so mor da še bolj polna nekega neposrednega pripovednega umetniškega prapagandizma. Podobno ima idejo pred seboj tudi v svojem ciklu o čistilkah riža in poplavi v Polezirui, čeprav so prav ti liki, morda zato, ker so nekoliko bolj odmaknjeni od neposredne akcije, toliko bolj umetniško elementarni in priro dno monumentalizirano bliže zemlji. Formula je tu preprosta: čmo-belo, zemlja in ljudije V raznih drugih grafičnih, zlasti portretnih študijah, običaj M manjših formatov, se je avtor skromno podredil in pripusti! živeti portretirancem v trdih resnih potezah. Kako je Zanca-naru malo do zunanje tipičnih modnih man lir, kaže tudi njegovo upodabljanje motivov iz cikla beneških lagun, po katerih plovejo v kalni, težki vodi težko obložene črne gondole brez turističnih krink- Padovan ske vedute se kot vijugaste uličice domačega mesta zvijajo zdaj med mračno ironijo, zdaj med malim provincialnim sanjarjenjem, pri čemer pa ostaja podlaga vselej trda resničnost. Osebno so ml všeč zlasti nekateri listi iz sicer včasih delne že nekoliko vsebinsko preveč izkonstruiranega metafizičnega sveta, zlasti motiv žene * obešalniki v gostilni s prenočišči, poln lirične tragike. Vendar se sam, kot mi je rekel, romantike otepa, češ da je nevarna. Romantični bomo lahko šele po končani borbi in zmagi, mi je trdil. Pri tem naj bi del tega novega sveta, za kateraga bi se bilo treba boriti, zazvenel že iz njegovega cikla o Kitajski Cmi bagri v šanghajskem pristanišču In beli lotosi so mu očitno že drobci te vizije, v kateri lahko postaja tudi romantičen, ker bi bilo na svetu dobro vsem. In to ni slabo. Ne glede na realno upravičenost takih ocen Ln ne giede na lokalizacijo o takih vizijah. Kajti tudi Zancanaro je eden tistih umetnikov, ki ne registrirajo samo zlo, ampak verjamejo tudi v nekaj boljšega. B. Pogačnik Stoletnica Hirosh geja Ob stoletnici smrti zadnjega japonskega mojstra tradicionalnega slikarstva Ryusaija Hiro-shigeja je Britanski muzej v Londonu priredil obširno razstavo. Tudi na tej razstavi so Po mnenju kritike prišli najbolj do izraza njegovi znani ljudski japonski motivi. Film o Rodinu V Parizu so dokončali kratko-metražni film o znamenitem francoskem kiparju Rodinu. Film, ki nosi naslov »Rodinov pekel«, sta izdelala brata Pierre in Henri Alekan. Za ta film, ki traja okrog sedemnajst minut, sta se baje pripravljala okrog deset let. Študirala sta predvsem v Rodinovem muzeju s pomočjo konzervatorke Gold-seheid. Pri filmski realizaciji sta se poslužila zlasti novih optično - svetlobnih prijemov. Glasbo sta napisala Yvonne in Jacques Lasry, vandar tako, da se glasba ni ozirala na slikovni del. Kubanska revolucija v sliki Voditelj upornikov na Kubi Fidel Castro je po uveljavljenju novega režima sklenil, da bodo kubansko revolucijo upodobili tudi v umetniški sliki. Za avtorja je izbral pariškega slikar- in Tonconn d »konjičkom« umetnijo »Na otoku dela več kot 30.000 amaterskih skupin,« je povedal Dušan Tomše. dramaturg Delavskega odra v Ljubljani, ki je bil kot štipendist Britanskega sveta do nedavnega v Angliji. Razgledal se je po poklicnih gledališčih, radi j sko-tele v Ivi jskih študi;ih, pa tudi po igralskih družinah amaterjev. »Samo v Bristolu, mestu s pol milijona prebivalcev, je 150 takih amaterskih skupin.* Razgovorili smo se z njim o amaterskem igranju. Angležu pomeni »konjička«, eno izmed oblik sproščene izrabe nrostih ur Seveda so tudi pri- ,ier< ■ ■ ■ o kvalitetni kulminacijo in ie njegova raven skoraj enaka ravni po klicnega gledališča. Od kod tolikšna popularnost amaterskega igranja? Zgolj od tod, ker ni prezahtevno, prej zabavno? Tudi zato, ker ga vneto razvijajo najrazličnejše organizacije. In izkoriščajo ga v svoj prid. Pa še, ker marsikje v Angliji ni več poklicnih gledališč, ki so zaprla svoja vrata, ker niso vzdržala finančnih težav. (Temeljni odnos do teatra je nesentimen-talen, predvsem komercialen). Povsod tam nadomeščajo amaterji košček gledališkega življenja. Se o repertoar tu. Ta je prt močnejših, samostojnih skupinah v glavnem kopija repertoarja malih poklicnih gie-lališč. Tu so na prvem mestu domače zgodovinske igre, zelo malo klasike nasploh, sodobnih stvari pa razen Osborna skoraj ni. Repertoar je neraz-borit. Na petdesetih predsta- vah, ki jih je videl v Angliji Dušan Tomše, niso noben-krat igrali Priestlega. Izjema je Čehov, ki ga dajejo večkrat. (Zanimiv, moderen repertoar in nasploh poseben položaj ima tisto londonsko gledališče, v katerem ie naš gledališčnik, France Jamnik, lani režiral Pirandella. Toda poti do takšne magistrale so bile zelo krute, zvezane z odpovedjo in izredno vztrajnostjo igralcev). Hrabrejši je tudi londonski »Gledališki klub« — ki ima že zaradi takšne, klubske zasnove, širša izhodišča. Velike amaterske skupine se včasih lotijo tudi oper. Manjše igrajo večidel enodejanke in burke. Operni klub (amaterjev) v Bristolu je vzel p najem hišo Velikega teatra z 2000 sedeži — in ■ imel ves teden sijajno obiskane predstave. Uradni odnos poklicnih gledaliških ljudi do amaterizma je prav razveseljiv: predavajo jim, sodelujejo kot ocenje- valci na festivalih, v žirijah pri manjših revijah itd. Angleške amaterske skupine v glavnem najemajo gledališke hiše — o čemer govori bristolski primer. Zanimivost je novo gledališče »Bel-grade* v Coventrgju, zgrajeno iz »jugoslovanske bukve*, kot domačini radi poved-o. Je edini nov teater, postavljen na otoku v zadnjih dvajsetih letih. Deluje kot nekakšno ljudsko gledališče: poleg običajnih predstav stotem gleda- liške skupine, ki dela v njem, je na razpolago tudi amaterjem — za predstave, recita-cijske večere i- p. Strokovno šolani gledališki ljudje so bol7 izjeme kot običaj. Večinoma režirajo amaterji sami. So tipično amatersko požrtvovalni: vsi delajo vse. Med organizacijami, ki pomagajo amaterjem, je 'predvsem »The British Drama League* (Angleška dramska zveza). Potem je še dejavnost lokalnih, teritorialnih organizacij. Angleška dramska zveza je bila ustanovljena 1919. leta. Njen namen je podpirati živo, dejavno gledališče. Poleg večine poklicnih gledališč vključuje še kritike, vodstva znanih londonskih gledališč v West Endu in amaterske skupine v šolah, na univerzah, po tovarnah, bankah, povsod, kjer živijo. Tudi v vojski, bolnišnicah in zaporih. Bori se za ohranitev znamenitih gledaliških poslopij, za ustanovitev narodnega gledališča (ki ga Angleži še nimajo), za zmanjšanje taks. določenih zabavnim prireditvam _ (teater spada uradno mednje). Predvsem pa skrbi za strokovno vzgojo gledališčnikov in uvaja nove, eksperimentalne gledališke smeri. Člani se lahko poslužujejo njene knjižnice, ki je najbogatejša gledališka knjižnica v državi, saj ima več ko 100.000 knjig, od tega 5000 kompletov dramskih tekstov. Ima najboljšo zbirko vseh časopisnih izrezkov (ki zasegajo gledališko problematiko širom po svetu) in skic za kostume. Zveza ima še informativni in posvetovalni biro za gledališka vprašanja. Izdaja četrtletno revijo »Drama* in jo brezplačno pošilja članom v Angliji in povsod po Avstraliji, Zelandiji itd. Njen urednik je eden izmed najuglednejših pišočih gledaliških ljudi — Ivor Broivn. V okviru Zveze deluje posebna posvetovalna služba za dramske pisce, za katere tečejo tudi dopisni tečaji pa tveekend tečaji ob koncu tedna. Običajnost sc tudi daljši seminarji in nagrade za ustvarjalce (pisce) ob festivalih. Imajo 'poseben oddelek za dialekte, veliko prodajalno gledaliških knjig in nudijo članom brežptačne manjše usluge. Amaterjem 90 posebej namenjeni tečaji za praktično usposabljanje — ki pa niso brezplačni. Edino zanje posebej prispeva ministrstvo za vzgojo materialne dodatke. Pred kratkim je stekel tudi poseben tečaj za scenografe in tehnično osebje, decembra so zaključili tečaj za vodje mladinskih gledaliških skupin, aprila so na vrsti režiserji. Več kot polovica udeležencev pride navadno izven Anglije (lani kar 20 od 36 tečajnikov. med katerimi ie bito, za primer. 13 učiteljev, 1 zdravnik, 2 novinarja in 1 poklicni igralec). -mgh- A T Dunaj se je zavil v svojo rahlo večerno meglico, ki je zakrivala temno zvezdnato nebo kakor mehek pajčolan sramežljivo dekliško lice. Neštevilo žoltordečih plinovih luči je trepetalo na širokem Ringu in goste vrste električnih obločnic ob bogatih pro-dajalnicah, restavracijah in kavarnah so bleščale in žarele kakor niz srebrnih sonc. V tem morju luči pa je vrvelo in šumelo življenje polno hruma in šuma. Lahno, elastično drdranje fijakarskih kočij in elegantnih ekvipaž. bobneče ropotanje tramvajskih voz in nerodnih omnibusov. neprestano zvončkljanje na postajališčih cestne železnice, peketanje kopit po kamnitem tlaku — vse to je spremljajo kaotično šumenje in vrvenje šetajočega in hitečega obč.nstva, šepetanje, govorjenje, Bmeh in petje, prhanje in rezgetanje potnih konj ter lajež in cvilež posameznih psov... Med pestro množico po obcestnem šeta-lišču je počasi stopal Joško Ličen, študent - jurist, Slovenec. Svoje drobno in sloko telo si je zavijal v lahen črn havelok, v žepih je stiskal premrle prste. Koščeno pogled pa se ji je vsesal v Lična. Težko je vdihnil in hitel mimo ter se skoraj zaletel v vrsto razposajenih deklic. Umakniti se je moral daleč vstran, da je prišel mimo. »Darf ich, schones Fraulein?« Mlad gizdalin je ustavil pod drevesom zardelo gosko in se ji priklanjal s cilindrom v roki. Burgring. Glušeči nemir mu je ostajal vedno bolj za hrbtom, obdajalo ga je skromnejše vrvenje. Iz polteme so se odražali obrisi parlamenta, iznad njega se je svetila magistralna ura Počakal je za trenutek, da se je nekoliko zrahljal vozel drdrajočih voz, in prekoračil cesto. Zavil je v park in se utrujen zgrudil na prvo klop. Glava mu je niknila na prsi, oči so se mu zaprle. Brez misli je sedel in ždel. Minuta je potekala za minuto... Minula je ura — poldruga... Um na rotovžu je kazala skoraj tričetrt na deset.. Ličen se je zdajci zganil in skočil na noge. Tekel je mimo univerze, po Alzeirici in v sedemnajsti okraj do svojega stanovanja. LOJZ KRAIGHER 1877-1959 brado je skrival za zavihanim ovratnikom, klobuk mu je bil potisnjen globoko na obrvi. Udrte, medle oči so mu bile uprte v tla. blede ustnice krčevito stisnjene. Glad ga je mučil, do se mu je temnilo pred očmi. Že nekaj dni je revež stradal. Lahkomiselno je bil zapravil in zakro-kal svoj denar, zdaj pa že dva dni ni imel več gorkega v želodcu. Prejšnji večer je izdal zadnje tri krajcarje zo hlebček kruha. Bled. prepadel, mrzlično trepetajoč je ležal do popoldne v postelji. Napajal se je z vodo, dokler ga ni nenadoma zvil krč v želodcu in črevesju. Skočil je pokonci in se sesedel na preprogo, stiskajoč kolena k prsim, javkajoč od bolečin. Ko mu je odleglo, se je začel oblačiti. Zobje so mu od mraza šklepetali, telo mu je drgetalo, prsti so mu bili okorni, ko si je zapenjal gumbe. Plašno stiskujoč se v havelok je stopil v predsobo in pogledal v kuhinjo. Mlado kuharica je pomivala posodo, pravkar je vgriznila v okusen -buhtel-. -Dobro jutro, gospod doktor!« Nietn pogled je bil poreden, hudomušno vprašanje je ležalo v njem: -Ali je zdajle čas. ko se človek vzdigne iz postelje?« Ličen bi šel najraje mimo, ne da bi kaj rekel, pa je vencdr za hip postal: -Ali greste z mano, Ana?" -Kam pa. gospod?« -Mogoče v prater! Kamor hočete!« Neumno se je zasmejala: on pa je sunkoma pozdravil in odšel. — Hitel je na univerzo. V avli je pogledal na črno desko, če mu ne naznanja, da ga čaka pri vratarju pismo ali celo — denar. Razočaran se je obrnil proč in se ozrl po prostrani veži. če ne zapazi kakega znanca. Novo razočaranje. Napotil se je na Ring in od tod v notranje mesto. Sredi pestre in živahne množice. mimo bogatih trgovin s sijajnimi izložbami se je nekoliko utešil in razvedril. Pred Sv. Stefanom se je ustavil in se zagledal visoko v zrak na vrh zvonika. Pogled se mu je lovil po neštetih stolpičih in vršičkih in se mu je ustavil na reliefnih skupinah ob zunanjih steniah, ne da bi se mu vzbudil užitek ali občudovanje. Kakor brez lastne volje je stopil v cerkev in si orosil čelo z blagoslovljeno vodo. Kiselkasti cerkveni vonj, prepojen s kadilom, in skrivnostni mrak, iz katerega so tu in tam žarele večne lučke, ga je navdal s sovražnostjo. Mrko se je oziral po svetniških kipih, ki so se tlako osladno lesketali. 2venket denarja ga je zdajci skoraj preplašil. Pred razsvetljenim Kristusom na križu je klečala gospa v velikem črnem pajčolanu. Levica ji je počivala na okovanem nabiralniku. Lična je nenadoma zopet stisnil krč. Počepnil je na tla in se zvijal v bolečinah, pritiskajoč si kolena k prsim. Ko ga je popustilo, je skoraj zbežal iz cerkve. Hipoma se je odločil, da poišče prijatelja Gržino in ga poprosi pomoči... Na ulico je legel mrtak in luči so se že prižgale. Ličen je hitel, da so se mu noge zapletale ... Kartnerstrasse ... Kartnerring .. . Elizabetin most... Margareten ... Zavil je v temno ulico na koncu Margaretnerice. Počasi je plezal po stopnicah. Tretje nadstropje. Vrata triintrideseta. Tenek glosek zvončka je zacingljal. V stanovanju so zaškripala vrata — bližale so se stopinje — ključ je zarožljal. Prikazala se je starikava, malomarno oblečen ženska s svetilko v roki. -Ali je gospod Gržina doma?« —Ne. danes ga še ni bilo domov.« -Gržine ni doma? — Mogoče je legel spat.. .« -Ne, ne. gospod! Pojdite, poglejte!- se je nasmehljala ženska hudomušno. -Hvala! Zbogom!- Kakor mesečnik s je vračal proti domu. Kartnerring. Obdalo ga je bučno življenje. Sum in vrišč mu je udarjal na ušesa, gosta množica ga je sprejela v svojo sredo. -Maroni! Frisch!- se je razlegnil oster krik ter ga sunil kot z bodalcem. Ličen je obstal. Gospodična, ki mu je naglo prihnjala nasproti, ga je začudeno pogledala in se mu nekoliko užaljeno ognila. -Pardon, metn Herr!- ga je zadel osoren opomin od zadaj. Eleganten, visok gospod ga je narahlo porinil v stran, da je mogel mimo. Opernring. Bogat zakonski par mu je prišel napro-tL Razkošno oblečena žena je skoraj le-iala z glavo na moževi rami. Obrazek se JI je smehljal in se zaverovan obračal vanj. Dospel je tik pred deseto uro — bilo je še odprto. Rešil se je neprijetnega prepiranja z vratarjem, ki bi mu moral dati napitnino za odpiranje, pa ni imel božjaika v žepu. Izmučen, do smrti utrujen je padel v svoji sobici na posteljo. Srce mu je burno utripalo. V sencih mu je tolkla žila. Ce je pritisnil čelo na blazino, se mu je zdelo, da odmevajo udorei po vsej postelji in da se razlegajo po sobi ... Ležal je kakor mrtvičen, ne da bi vedel, ali spi ali samo dremlje... Sveča je dogorevala, začel je goreti papir, s katerim je bila pričvrščena v vdolbini svečniku. Plamen je zavahljal in se začel kaditi... Nenadoma ga je po-sdilo hrkanje in kašljanje. Saje so mu napolnile nos in mu razdražile goltanec. Planil je pokonci in s težavo upihnil svečo. Obsedel je na postelji in poslušal... Tišina vsepovsod ... Samo iz kuhinje: — pink — pink — pink — ja kapglo od vodovoda ____ Počasi in z naporom se je začel slačiti. Odložil je suknjič in telovnik, sezul si je čevlje. Slabost ga je obšla, mrzel pot mu je orosil obraz in čelo. Naslonil je glavo na blazino in zastokal... Zdiajci se je zopet vzpel pokonci: z nagrbančenim čelom je začel premišljevati... V kuhinji na polici... Krožnik buhteljnov Hlebec kruha... Ce bi bil zelo previden. ga kuharica v svoji čumnati ne more čuti: gospodinja v svoji sobi še manj. Po prstih se je splazil k vratom in za hip prisluškoval. Z neskončno previdnostjo je pritisnil na kljuko in odprl. Stopil je v predsobo in se pritipal do kuhinjskih vrat... -Ssi čudili, da je prišel tako trobit in tih in klavrn, predvsem pa tako neznano strpen, kakor da se je šele v nemški Avstriji naučil spoštovati slovenstvo in slovanstvo. Oče je s svojimi privrženci verjel, da pride zopet nov preobrat — vstajenje nemštva. Vsi so šepetali o uporih in zarotah zoper Jugoslavijo, o skupni. široko zasnovami vstaji. Ce pa so Viliju o tem namignili, se je samo namrdnil, skomizgnU s pleči in zamahnil z roko. »Ali ne verjameš?c je planil oče ves srdit. »Ne!* 'je odgovoril Vili: »Vdati se je treba! Cim prej, tem bolje! Do sedaj smo živeli tukaj kot sovražniki, na lastni zemlji tujci in brezdomovinci — ker smo zaničevali dušo svoje zemlje. Z ljubeznijo bi si morali priboriti to dušo, z njo bi se morali stopiti!* »Kakšno dušo? Kje /e duša zemlje?* »To je slovenski kmet!* »Slovenski kmet? In kaj sem jaz, ki sem bil od nekdaj tu gospod? — Duša posestvu je gospodar!* »Ti nisi gospodar te zemlje! Graščaki nekdaj so morda bili gospodarji; a že proti njim je bilo vstalo slovensko ljudstvo. Slovenski človek je gospodar te zemlje, on ji je tudi duša.* »Potem si zrel za Naniko, ti — dušeslovec!* Sedaj je šele izvedel, da je njen mož že v zadnji zimi padel na tirolski fronti. Nanika je bila vdova, zato je vzela njegovega dečka k sebi. Oče mu pa natančneje ni bil poročal, ker se je morda bal njegove slabosti zanjo. — Vili je Naniko obiskal; a svojega sinka ni več našel — pred nekaj tedni je bil umrl za davico. In ona? Ali je prosta? Ali bi ne hotela Vilija za moža? Nemogoče! Ona potrebuje hlapca in delavca: posestvo potrebuje trdih kmečkih rok... Nekaj se je že menila ... — Vili je bil obupan. Edini stik, ki ga je imel s to zemljo, je bil uničen, že kar usodno uničen. Sin je mrtev. Ali je sploh kdaj živel — zanj? Ali je on kdaj mislil — nanj? Ali ga ni bil že kar ob rojstvu pravzaprav zavrgel? Ah ima le količkaj pravice, da bi se pritoževal? In kje — pritoževal? Pri svoji usodi? — Za nos se primi, izdajalec, tam je tvoja usoda! — In zdaj še Nanika? Njena nekdanja ljubica ga je odbila. Kakšno pravico je neki imel, da si je le za hip domišljal: tu je naročje, ki te sprejme vase? Vse je bil zavrgel — ljubico in sina. In to ljudstvo, to slovensko ljudstvo je bil preganjal in sovražil in si ga je hotel pokoriti. In to zemljo — ali jo je kdaj ljubil, v resnici ljubil? — Podvreči si jo je hotel — zase in za svojo Veliko Nemčijo podvreči! To to bile njegove sanje in njegove želje. In vse to je zašlo in zatonilo za compiengnskim gozdom ... In če ga zdaj zavrže ta slovenska zemlja? In če ga zdaj izžene ta — slovenska domovina? — Po pravici ga zavrža — po pravici ga izžene ... Imel je bil prostrano domovino. Od Dunkerka do Sebastopola, od Revala do Bagdada je segala njena mdč in njena misel. Danes pa — danes je — brez domovine ... (Odlomek iz novele »Domovina*) 1919 RTV StjuGCfana Spoted v prihodnjem tednu Poročila ob nedeljah in praznikih: 6.05 Joročila in vremenska napoved, Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln objava dnevnega sporeda, Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila, Radijski dnevnik, Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, Poročila in pregled tiska, Zadnja poročila in zaključek oddaje. Poročila ob delavnikih: 5.05 Poročila in vremenska napoved, Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln radijski koledar, Poročila, Napoved časa in poročila, Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila, Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila, Napoved časa in poročila, Radijski dnevnik, Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, 23.00 Poročila in pregled tiska, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 7.60 13.00 15.00 19.30 22.00 23.00 24.00 6.00 7.0C 8.00 10.00 13.00 15.00 17.00 19.30 22.00 PONEDELJEK MAREC 6.00 — 3.00 Dobro jutro: (.pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—s.40 Reklame m obvesiua. 6.40—0.46 Naš jedilnik. 8.05 jutranji spored solistične glasbe. 8.30 saDavna ruleta. 8.00 Risam zvoki z Dravskega polja, .Sodelujejo: DravsKi ilosarji. kvintet Veseli .fantje in Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 8.20 Umetne pesmi po, e Zenski vokalni kvartet. 8.40 Stare melodije v novih priredbah. 10.10 Fianusek Krommer-Kramar: Koncert za oboo jn orkester (Solist oboist František Han-tak m komorni orkester Radia Brno dirigira Antonin Devaty). 30.35 S popevkami po Evropi. 11.00 Komorna medigra. 11 05 Radijska šola za srednjo stop- njo: Drobna doživetja. 11.33 Trije odlomki iz italijanskih oper. 12 00 Slovenske narodne. 12! 15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v marcu. 12.25 Popevke se vrstijo. 12.45 Milan Ristič: Suita giocosa. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Majhni ansambli igrajo. 13.50 Poje moški zbor »Solidarnost, p. v. Viktorja Mihelčiča. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Spartak. 14U5 Nekaj skladb F. Chopina. — (Igrajo pianisti Bela Siki, Di-nu Lipatti ln Aleksander Brailowskl). 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Listi iz domače književnosti — Jera Ribnikar: Largo. 16.00 V svetu opernih melodij. 17J0 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na oot). 18 00 Radijska univerza — Dr. Jože Goričar: Iz zgodovine političnih teorij — m. 18.15 Poje Akademski oktet. 18.30 Športni tednik. is.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 10.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pisan spored zabavne glasbe. 20.35 Kulturna tribuna — Problemi sodobne sociologije. 20.50 Vitezslav Novak: Vihar, simfonična pesnitev za soli, zbor in orkester — I. del. 27.15 Zabavna glasba. 22 45 J. S. Bach; Koncert za violino in orkester v g-molu. 23.10 Ameriške popevke. 23.40 Klavirske skladbe Fr. Sturma izvaja pianist M. Lipovšek. 24.00 Zadnla poročila ln zaključek oddale. LOKALNI PROGRAM 14.00 popevke se vrstijo. 14.25 Slovenski skladatelji pišejo za otroke. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, SIJeme — 9, N anos — 6 20.00 Oddaja :z poljudne znanosti — Zagreb 20.30 >Cmi biseri«, domač umetniški film — Zagreb TOREK 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Humoreska tega tedna — Agatha Christie; Gospa je izginila. 16.00 Za glasbene ljubitelje — Beethoven v Heiligenstadtu (ponovitev komentirane glasbene oddaje z dne 18. I. 1959.) 17.10 Meiodije iz filma »Tramvaj poželenje«. 17.40 Znani pevci — znane popevke. 18.00 Družinski pogovori — Franc Strmečntk: Vzgojna kazen — IH. 18.10 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. 18.45 Domače aktualnosti. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila ln reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Koncert akademskega pev- skega zbora »Tone Tomšič« p. v. Janeza Boleta. 20.30 Radijska igra — Robert Ar-drev: Svetilnik (prva izvedba). Režija: Mlrč Kragelj, izvajajo člani SNG in MG. 21.30 Iz komorne glasbe. 22.15 Zabavni koktajl. 23.10 Mali nočni koncert. 23.45 Godala v ritmu. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Od arije do arije. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika ln obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, Sljeme — 9, Nanos — 6 Od 20.50 dalje prenos programa tujih TV postaj SREDA MAREC 4. MAREC 6.00 — 8.00 Dobro jutro: (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6 40—6.45 Naš jedilnik. e!o5 Prizori iz manj znanih oper. 8.40 Potopisi in spomini — Rodo-liub Colakovič: Hiša solza — IX. 8.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij. 8.30 Risto Savin: Cajna punčka — 4 odlomki iz baleta. (Orkester mariborske Opere dirigira Jakov Cipci). 10.10 Zbor RTV Ljubljana pred mikrofonom. Dirigent Milko Skoberne. 10.30 Havajski zvoki. 10 45 Za dom in žene. 11.00 Leoš Janaček: Na skednju — (Izvaja pianist Rudolf Fir-kušny). 11.15 Veseli godci yam igrajo. D.30 Oddaja za otroke — a) Vladimir Nazor: Mln-Cang-Lin ali Potovanje malega Kitajca okrog sveta, b) Petnajst minut z našimi mladimi pevci. 12.00 Veseli zvoki. 12.15 Kmečka univerza — Ing. Vilko Stem: Izbira najbolj donosne poljščine. 12.25 Pojo solisti ljubljanske Opere. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 1330 Priljubljene skladbe za violino igra Uroš Prevoršek. 1355 Nastopa kvartet Milan Stan-te 7. Milko Eftimovo in Dra-gišem Ognjanovičem. 18.15 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike. 84.30 Naši poslušalci čestitajo to pozdravi J a Jo. ČETRTEK MAREC S. 5.00 — 8.00 Dobro jutroi (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame to obvestila. 6 40—6.45 Naš jedilnik. 8.05 Trije pevski zbori iz Trboveljskih revirjev. 8.25 Popevke in zabavne melodije na tekočem traku. 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev). 8 15 Vic tor Herbert: Koncert za čelo in orkester (Izvajata čelist Bernard Greenhouse in simfonični orkester, dirigira Max Schonherr). 8.40 Pet minut za novo pesmico — Emil Adamič: »Grgoraš, kam krevljaš«. 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 10.10 Glasbene slikanice. 10.35 F. Schubert: Fantazija za klavir štiriročno — J. Nin: Iberijski ples št. 1. 11.00 Melodije a la carte. 11.30 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); Spartak. 12.05 Antun Sorkočevič: Sonata za orkester. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Repanšek: Preprečevanje izgub v krompirjevi kleti. 12.25 Domače polke ln valčki. 12.45 G. Verdi: Odlomek iz III. dejanja opere Othello. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Dva slovenska zbora — Radovan Gobec: Drejčnikov Andrej govori. Matija Tomc: Span.iščice. (Izvaja zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija). 13.45 Lahka glasba. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); Drobna doživetja. 14.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice (Orkester RTV Ljubljana p. v. Jakova Cipcija). 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 15.40 Novost na knjižni polici — Mara Samsa: Trst Je klical. 16.00 Koncert po željah. 17A0 Sestanek ob petih. 17.30 »Ob naši obali« — dalmatinske pesmi in plesi. 18.00 Kulturna kronika. 18.15 Skladbe renesančnih in baročnih mojstrov poje Mariborski komorni zbor p. v. Ralka Sikoška. 18.55 Zabavni intermezzo. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Richard Wagner: Lohengrin — n. dejanje. 21.10 Klavirska medigra. 21 20 Melodije od tu in od tam. 22.15 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. 23.10 Domači plesni ansambli. 23.40 Bohuslav Martinu: Sirnfo-nietta »La Jola«. (Izvaja Praški komorni orkester). 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14 00 Zabavna glasba. 14.30 Pevski kvintet »Kranjčani«. 14.45—15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, Sljeme — 9, Nanos — 6 18 00 Sestanek ob šestih (mladinska oddaja) — Beograd 5.00 — 8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame to obvestila. 6 40—6.45 Naš jedilnik. 8.'06 Jutranje glasbeno popotovanje. 8.40 Potopisi to spomini — Rodoljub Colakovič: Hiš« solza — — X. 8.00 Filip Bernard: 8 venčka narodnih. 8.20 Izbrali smo za vas . . - (spored zabavne glasbe). 10.10 Drugo dejanje opere »France Prešeren« Danila Švare (Izvajajo solisti, zbor in orkester ljubljanske Opere p. v. komponista). 10.40 Sedem pevcev — sedem popevk. 11.00 Blaž Arnič; Sl like iz mladosti. Marjan Vodopivec: Sedem miniatur — (Igrata pianista Lovrenc Arnič in Marjan Vodopivec). 11.80 Oddaja za cicibane — a) Mira Mihelič: Izgubljeni otoček, b) Cicibani pojo. 12.00 Narodne pesmi v duetu. 12.15 Kmečka univerza — Ing. Zmago Hruševar: Uspehi živinoreje na družbenih posestvih. 12.25 Scenska glasba iz ameriškega filma »Veliikan«. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Orkestralne miniature. 13.56 Mariborski Instrumentalni ansambel igra skladbe Heriber-ta Svetela: solist basist Aleksander Kovač in flavtist Herman Erjavec. 14.16 Turistična oddaja. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Na platnu smo videli, 16.00 Iz arhiva zabavne glasbe. 17.10 Glasbene uganke. 18.00 Četrtkova reportaža. 18.15 Igrajo veliki zabavni orkestri. 18.46 Radijska univerza — Dr. Ivo Bonač: Prehlad ln prehladne bolezni. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila ln reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 20.50 večer s slovenskimi pisateljicami. 21.30 Franz Schubert: Godalni kvartet v B-duru op. 169 (izvaja dun&jslci kvartet »Kon-zerthaus«). 22.15 Po svetu Jazza. 33.10 Janez Matičič; Simfonija v e-molu. (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo 6 Leskovic). 23.45 Poje Tenessee Emle Ford. 24.00 Zadnja poročil« in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Z našimi solisti ln skladatelji. 14.45—15.00 Ljubljanska kronik« ln obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 16, Sljeme — f, Nanos — 6 Od 20.50 dalje prenos programa tujih TV postej PETEK MAREC 6. LOKALNI PROGRAM 14.00 Za prijatelje zabavnih zborov ln popevk. 1430 Slovenske narodne. 14.40 Razgovori z volivci. 14.56—15.00 Ljubljanska kronika. 18.45 Oddaja za družino to dom — Beograd 20.00 TV Dnevnik — Beograd 20.15 Tribuna: Družbeni standard — Ljubljana 20.30 Ivan Cankar: »Za narodov blagor« — prenos iz dramskega gledališča — Ljubljana SOBOTA MAREC 7. 5.00 — 8.00 Dobro Jutro: (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8^05 »Mladina poje« — Nastopata Mladmski pevski zbor iz Rakeka p. v. Viktorja Žnidaršiča in Mladinski pevski zbor iz Hrastnika p. v. Rade Rebernik. 8.30 Znani plesni orkestri. B 00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Garažarjeva mama. 9.10 Skladbe za razne instrumente. 10.10 Pesmi mladinskih brigad. 10.25 Radi bi vam ustregli s tole melodijo . . . 11.00 Blaž Arnič: Simfonija dela. 11.30 Poje Pat Boone. 11.45 Pionirski tednik. 12.00 Beneški fantje v soboto opoldne. 12.15 Kmečka univerza — Ing. Franc Bitenc: Vitamin C v sadju in zelenjavi. 12.25 Alpski zvoki. 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.15 Zabavna glasba, vmee obvestila. 13.30 Tenorske in sopranske arije. 14.00 Zabavni intermezzo. 14.15 Športna reportaža — Obisk v smučarskem muzeju. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — 19. oddaja Blaž Ami£. 16.45 Iz albuma zabavnih melodij 17*10 Od Mozarta do Čajkovskega. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.15 Igra pihalna godba JLA p. v Emila Smodiča. 18.45 Okno v svet: Švica. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pokaži, kaj znaš! (Prenos javne odaje iz velike filharmonične dvorane v Ljubljani). 21.30 Zabavni zvoki. 22.15 Oddaja za naše -Izseljence. 23.10 V plesnem ritmu do polnoči. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Hector Berlioz: Harold v Italiji, simfonija za violo in orkester 14.45—15.00 Ljubljanska kronika ln obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, Sljeme — 9, Nanos — 6 18.00 Mladinska oddaja — Ljubljane 20.00 TV Dnevnik — Beograd 20.30 Deset let Veselih večerov Radia Beograd — Beograd NEDELJA MAREC H. 5.00 — 8.00 Dobro jutro: (pisan glasbeni spored) vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 6.40—6.45 Naš jedilnik. 8l(>5 Dvajset minut z zabavnim orkestrom David Rose. " 8.25 Dve priredbi melodij Johanna Straussa. 8.40 Pogovor s prijateljem (zabavna glasbena oddaja s kon-feranso). 9.40 Pet minut za novo pesmico (Janez Kuhar: Tri srečanja) — Pozdravi za mlade risarje. 10.10 Jugoslovanski skladatelji in orkestri. 10.45 Poje Natalino Otto. 11.00 Za dom in žene. 11.10 Pesmi raznih narodov. 11.27 Zabavne melodije, ki jih radi poslušate. 12.00 Gostje iz Sarajeva — (Posnetki zbora KUD PTT »Džemo Krvavac« p. v. Zvonimirja žal a). 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Kukovec: Zakaj in kako proizvodno sodelovanje z« pridelovanje sadja. 12.25 Polke in valčki. 12.40 Pianist Cor de Groot Igra virtuozne skladbe za klavir. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Poje Doris Day. 13.45 Za ljubitelje narodnih ln domačih zvokov. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Garažarjeva mama. 14.35 Baritonske arije poje Tito Gobbi. 16.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 15.40 Iz svetovne književnosti — Jean Stafford: Svidenje. 16.00 Petkovo glasbeno popoldne. 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 17.25 Potpourri zabavnih melodij. 18.00 Radijski leksikon. 18.10 Umetne in narodne pesmi — (Izvaja Ljubljani komorni zbor p. v. Milka Skobemeta). 18.30 Iz naših kolektivov. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Wild Bill Davison s svojim orkestrom. »0.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Mojstrska dela koncertne literature — 19. oddaja Johanne* Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu (Londonski simfonični orkester dirigira josef Kripps). 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.16 Nočni operni koncert — (Odlomki iz oper Bellinija ln Donizettlja). 23.10 Modema plesna glasba * orkestrom Johnny Dankvorth. 23.40 Maurice Ravel: Gaspard de la nuif — (Izvaja pianist Friedricu Gulda). M.00 Zadnja poročil« ja zaključek 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 7.16 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer: Zlata vrtnica (premiera). 8.40 J. Matičič; 12 miniaturnih variacij. 9.00 Zabavna matineja. 9.45 Stevan H-ristič: 4. suita iz baleta »Ohridska legenda«. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Skozi zapore in boje (ženam — borkam za praznik). 10.30 Poje Invalidski pevski zbor. UL45 Igra Jan Corduvvener s svojim ansamblom. 11.00 »Nedokončana simfonija« — (glasbena odaja s komentarjem o življenju in delu Franza Schuberta). 12.00 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo — L 13.16 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo to •pozdravljajo — n. 15.10 Reklame. 15.25 Jules Massenet: Le Cid, baletna glasba. 15.46 Nastopa Trio orglic Andrej Blumauer. 16.00 Silvo Matelič; Tvoje delo ima globoke korenine (reportaža ob mednarodnem Dnevu žena). 16.30 Petnajst minut z zabavnim orkestrom Alfred Scholz. 16.46 Znane slovenske samospeve pojeta Vilma Bukovec in Miro Brajnik. 17.00 Zvoki za zabavo. 17.30 Radijska igra — Friedrich DUrrenmatt: Pravda za oslovo senco (ponovitev) 18.30 Od Haydna do Rahmaninova. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila Jn reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Revija zabavne glasbe. 21.00 Slovenske glasbenice pred mikrofonom. 22.16 V plesnem ritmu. 21.10 Popevke, ki jih radi poslušate. 23.40 Slavko Osterc: Suita — (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad.) 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 43.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 13.10 Zabavne melodije ln popevke. 14.00 Ljubljanska kronika ta obvestila. 14.15 Pojo slavni pevci. 15.00 Napoved časa. poročil« ln vremenska napoved. 15.10 Zabavna glasba. 15.25—f6.00 z našimi solisti ln skladatelji. TELEVIZIJSKI PROGRAM Krvavec — kanal 10, Sljeme — 9, Nanos — 6 11.00 do 12.00 Kmetijska oddaja — Beograd 90.00 TV Dnevnik — Beograd 20.20 Ob prazniku žena (dokumentarna oddaja) — Ljubljana 20.40 Glasbena revija — Ljubljana 31.40 Humoreska po Ideji A. P. Čehova: Človek v toku (Co-vjek u futroli) Zgb. V sporeda RTV Ljubljana je preteklo nedeljo tiskarski škrat ss- nmM Lnint 1 ».tebnarj«. e i e e n D rižanka »PIJAČE« 1 2 3 5 i 7 1! 8 9 10 11 11 12 13 15 13 17 8 u 19 20 • B 21 B 22 25 B B % 0 25 % B 27 28 B 29 m 31 52 35 B 3*4 B 35 r [E "L % B S 37 38 ;M> | m -aL *i2 B Mi B (5 kL 1 1 01 B Kf~ 1(8 [ k9 b B M 50 a 51 52 55 5>i 55 B 51 . B 57 56 59 Ba ki £2 r a S = . — U * = _ I I !£7 1 I • , ... _ J~■ Vodoravno: 1. mešanica raz- ličnih alkoholnih pijač, 8. geometrijski pojem, 11. skupno ime za drobna rastlinska semena, 17. opravljivka, 19. pijača z grenko aromo, 20. nedeljiva soglasniška skupina, 21. termin, 22. mesna jed, 24. Verdijeva opera, 25. slovenski impresionistični slikar (Matija), 27. pristanišče na japonskem otoku Hondo, 29. na tej strani, 32. napredovanje v službi, 34. predmet, 35. mesto v angleški pokrajini Yorksiiire, 36. mongolski poglavar, 37. rezilo, 40. eden od voditeljev velike francoske revolucije, 42. norveški pisatelj (Knut), 45. postirani, 47. pivo starih Slovanov, 49. tropski veter, ki piha stalno v isto smer, 50. bajeslovni prvi letalec, 51. velika poJopiea, ki živ; v Madagaskarju, 53. popularni švicarski pisatelj kmečkih povesti (Jeremias), 56. kosi hrane v pasteh, 57. arabsko riževo žganje. 58. veliko rešeto, 59. rdeče vino, imenovano po nekem francoskem mesta, 60. glasbena znamenja, 61. tuje žensko ime, 62. gruda, sprimek, 63. znižana glasbena nota, 64. obrtnik živilske stroke, 65. dvojni destilat alkohola in brinja s 50 odstotki alkohola (angleška pi--jača), 66. žabja noga, 67. naša domača brezalkoholna pijača. Navpično: 1. vinsko žganje, 2. razglas, 3. kemični znak za kripton, 4. kraško vino, 5. če, 6. REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJEGA »NEDELJSKEGA RAZVEDRILA« Vodoravno: 1. Sperans, 8. kongres, 15. telegraf, 17. žirant, 18. arija, 19. kal, 21. tabor, 22. rasa, 23, askair, 25. Mile. 26. osa. 27. protoni. 29. Nil, 30. st., 31. profos, 32. N(lkola) K(opemik), 34. če, -t, 35. premor, 36. zvonec, 38. tolmun, 39. tlačan, 40. kodein, 41. preliv, -4, 43. Am, 44. kc, 45. Alaplč, 46. ss, 47. Nal, 49. Arhimed, 51. Krk, 53. Ahac, 54. cinik, 65. Luna. 56. fazan. 58. Lin, 59. peril, 60. avallt, 62. Jesenice. 64. skrinja, 65. Cesa-rec. Navpično; 9. O(ton Z(upančič). plakam, 7. dva soglasnika, S potepuh, 9. upravno-teritorialna enota, 10. mariborska tovarna avtomobilov, 11. kratica za televizijo, 12. kvartaški izraz, 13. govornik, besednik, 14. turško mesto ob obali Egejskega morja (Izmlr), 15. biblijski izdajalec, 16. zemeljski plin, 18. visoke igralne karte. 23. grška boginja nesreče, 26. vrsta pijače pod 1. vodoravno, imenovana po osrednjem delu New Yorka, 28. indijanski čoln, 30. vrsta tekmovalnega čolna, 31. položaj, odnos, 33. sunek, 38. osebni zaimek, 39. sortno štajersko vino (originalno mr 'žarsko), 41. vrst« skladbe, 43. tuje žensko ime, 44. opornik, 45. osv-žilna poletna pijača iz slada, hmelja in kvasovk, 46. peneča se brezalkoholna pijača, 48. alkoholna pijača iz špirita, sladkorja in eteričnih olj, 49. pesn.iki, 51. francoski slikar — impresionist iouard), 52. švicarsko zdra- lisce v Graubiindenu (1866 m visoko), 53. mešanica ruma, konjaka, sladkorja in vroče vode, 54. lesena stavba, 55. slavnostno oblačilo, 62. dva enaka soglasnika, 64. začetnici slovenske knjižne založbe. I — Ali mi zdaj verjamete, da pride vedno taka odpret vrata?« — Hitro! Hiša nam gori! — Ne tako nepotrpežljivo, mladi mož! Pustite nas, da prej končamo vaje. KONEC ZAROKE »Ali si še zaročen z Marto?« vpraša Milan prijatelja. »Ne.« »To me pa res veseli. Zaradi tebe. Strašna prikazen je bila ta Marta. Ko sem jo spoznal, mi je bilo res hudo, da si tako globoko padel. Kako pa se je stvar končala?« »Poročil sem jo.« Porentov! končno dobe stanovanje. Ves žareč pelje mož ženo v novo hišo in ji ga razkazuje: »Ali ni čudovito?« Zena skomigne z rameni: »Ze, že. toda zakaj toliko teh vzidanih omar?« »Vzidanih omar? Toda, ljuba moja, to so vendar sobe!« »Ta enciklopedija je nepre cenljiva,« dela reklame agent knjigarne, ki ponuja po hišah knjige. »V njej boste našli vse. kar morate vedeti.« »Jaz Je ne potrebujem,« pravi mož, »sem poročen.« »Tonček, danes ponoči si do bil sestrico.« »Tako? Prosim, povej to za vsak primer očku! Saj veš, kako se je zadnjič razjezil, ko sem prinesel domov mladega psička.« »Takole pa ni bil park še nikoli nastlan z listki. Kaj bi fo bilo?« ■ »Veš, včeraj so ljudem delili listke 8 prošnjo, naj ne mečejo papirja po tleh.« »Ali boš res naredil samomor,« je dramatično zašepetala, »če ne bom hotela postati tvoja žena?« »Bom,« je svečano zatrdil, »to vedno storim v takih primerih.« NOVA MOC »Vi bi torej radi prišli k nam v službo?« pravi direktor kandidatu. »Dobro, ali imate kakšne posebne sposobnosti?« »Da, že dvakrat sem dobil nagrado pri natečajih za reševanje križank.« »Lepo. toda jaz potrebujem nekoga, ki bi nekaj naredil med uradnimi urami.« »Saj je bilo to tudi med uradnimi urami, tovariš direktor . . . ! « © »Tega pa ne razumem, Emil. Točno veš, kdo ti je ukradel avto in vendar ga ne prijaviš.« «Potrpljenje, prijateljček. Čakam, da ga bo dal prelakirati.« — Hej žena, ali kaj veš, kdo je pojedel vse moje vitaminsko tablete? SAH 58. W. J. G. MEES »De Schakwereld« 1959 ^ • L» • ’ v • . i * . ///,'/ vz%y'/. m H M B j m H n “li m e« IH vm. r ■ IH W*t'% A Š vrni 5d»S ' - * m m. m m 1 i1 it n I A* i 1 I I« Wi Primor s olimpiade leta 236. pred našim štetjem abcdefgh Beli na potezi remizira Beli: Kb8, c2 (2) Črni: Kf5, h5 (2). REŠITEV NALOGE ŠT. 56 1. Lf5! Lh5 2. De6 Le8 3. DX8 mat. Rimska tema: prltegovarje črne figure na slabo polja. l/iwne/ \h Obliti A v KOLEDAR Vedelja, l. marca: Albin. • Dno L marca 1942 je bila ustanovljena II. proletarska brigada. • tog. arh. AleSu Sarecu lz Radovljice, iskreno čestitamo k diplomi! — Prijatelji. Vukadinu Milanu — k uspeSno opravljeni diplomi na slavistiki, dne 21. februarja, iskreno čestitata Vida in Ulja. ?fa metalurški fakulteti je diplomiral Ing. Franc Černe. Čestitajo sostanovalci.. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO L URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom RUDNIK: Dr Lobe Franc, Njegoševa 25. telefon 31-541. V odsotnosti zdravnika kličite telef. LM 20-500. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Ponikvar Rafko. Černetova 31, telefon 22-831. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Cebln Branko, Stoženska 35, telefon 382-297. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Puppls Hubert, Miklošičeva c. št. 24, telefon 39-151. Za obiake na domu Ista telefonska številka. Zdravstveni dom VIC: Dr Lazar Milan, Rimska c. 23-1, te'efon 22-850. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad od 8. do 12. ure, telefon 21-797. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Debevc Rado, Zdravstveni dom Krekova 5, telefon 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite postajo LM 30-300. Zdravstveni dom LJUBLJANA - POLJE: _______ Dr. Moškon Boris, telefon 393-320, v odsotnosti zdravnika kličite LM 383-100. Absolvente TSS »trojnega od«-v iz leta 1949 pozivamo, da zaradi 10. obletnice diplome javijo svoj naslov nat kasneje do 15. m. 1959 na naslov: Ostanek Bojan — Ljubljana, Djakovičeva 10. Pripravljalni odbor Ginekološka sekcija SZD vabi na strokovni sestanek in občni zbor, ki bo v sredo. 4- marca ob IS. uri v Babiški šoli, Slajmerje-va 3 a Dnevni red- As:6t. dr. Rado Poljanšek: vtisi pii ogledu klinik v Munchenu, Hamburgu m Ziirichu na Stučlijski poti po inozemstvu. Dr. Božena Semac: Ano-x.a neonatorum. — Razgovor o učbeniku iz ginekologije. — Občni zbor. Društvo kmetijskih inženirjev ln tehnikov Slovenije prireja dne 20. in 21- marca t. 1- zborovanje v Festivalni dvorani v Ljubljani. Po zborovanju bo v soboto dn« at. marca družabna prireditev. Člane društva vabimo, da »e zborovanja polnoštevilno udeleže. Vstopnice za prireditev naj člani rezervirajo pri svojih podružnicah na:kasneje do 6. marca t. 1. O d boe Zdravstveni dom občine Ljub- Uann-Slška. obvešča starše, da bo obvezno cepljenje predšolskih otrok rolenih od leta 1952 do vštevši leto 1558, proti kozam in daviti, v dneh od 9. marca 1959 do 21. marca 1959, v otroškem dispanzerju na Celovški c. 135. Vabila boste prejel: pravočasno, drž.te se točno navedenega dneva ln ure. Slovensko zdravniško društvo obvešča svoje člane, da bo XIV. redni letni občni zbor dne 13. in 14 marca v Domu »Maksa Perca« v L ubljani. Poleg društvenega dela bodo strokovna predavanja. Točen program bodo prejeli člani z vabilom. Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija v Ajdovščini obvešča, da bo Soška cesta 11.301 na odseku Nova Gorica — predor Banovec — Rožna dolina od 2. marca 1959 dalje do preklica zaradi dela v predoru zaprta za ves promet. Promet bo preusmerjen iz Nove Gorice čez Kromberk po okrajni cesti do Ajševice :n dalje po Vipavski cesti 11,305 do Rožne doline ln obratno. Plesna šola SKUD »Xlne Roiano« vabi mladino in starejSe osebe v nadaljevalno - izpopolnjevalne tečaje družabnega plesa. Tečaj za mladino se prične 1. marca <>b 10. uri. Posebni tečaj za zakonce in starejše osebe se prične 2. marca ob 20. uri in 30 minut. Informacije in vpisovanje se prične od 25. febr. dalje, vsa.* dan od 17—19 ure, v prostorih šole. Stekleni dvorani Fražaicova 16. Vse ljubitelje družabnega plesa, vabimo, da se vključijo v vrste Športnih plesalcev SJC UI> »Tine Rožanc«. N'ovi začetni družabni plesni tečaji v »Centralni plesni šoli« — Fetkovškovo nabrežje 35. se bodo začeli jutri, v ponedeljek, 2. marca ob 18. uri (tudi za študente ln študentke z znižano učnino). v nedeljo, 8. marca ob 10. dopoldne in v ponedeljek, 16. marca ob 20. 30 poseben tečaj za starejše osebe. Nadaljevalna tečaja s poukom la-tinsko-ameriških plesov in četvorke se pričneta v torek, 3. marca ob 19.30 in v nedeljo, 8- marca ob 15. uri popoldne. Poučuje mojster Jenko. — Vpisovanje je vsak dan od 17. do 21- ure in pred začetkom tečajev. Nevšečen zadah iz ust, krvavenje zobne dlesni, nastajajoče zobne vratove, majavost zob in bolečine pod protezami preprečuje znano sredstvo Vhum im Ponedeljek, 2. marca, zaprto! Torek, 3. marca ob 19JO: Maj akov-skl, Velika žehta. Abonma H. (Preostale vstopnice bodo v prodaji.) Sreda, 4. marca ob 20.30; Cankar: za narodov blagor. Za televizij-ski prenos. Abonma G. (Preostale vstopnice bodo v prodaji.) Četrtek, 5. marca ob 19.30: Brecnt: Svejk v drugi svetovni vojni. Dijaški abonma I. (Preostale vstopnice bodo v prodaji.) V soboto. 7. marca bo v Drami krstna uprizoritev posthumne drame Ferda Kozaka »Punčka«. Režijsko vodstvo predstave je v rokah ing. arch. V. Molke, sceno-, graf Je V. Rijavec, kostumograf M. Kobijeva. scensko glasbo pa je napisal M. Vodopivec, igrajo: Gregorin. Juvanova, Počkajeva, Furi-jan, Souček, Benedičič D.. Valič, Mencejeva. Krstna predstava je za izven. FTva repriza Kozakove drame bo v nedeljo. 8. marca za izven in podeželje. Abonente reda G in vse občinstvo opozarjamo, da se predstava Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« v sredo, 4. marca zvečer zaradi televizijskega prenosa izjemoma začne ob 20,30 uri. Opozarjamo tudi na zadnjo letošnjo predstavo Golij e ve otroške igre »Jurček« v nedeljo, 8. marca ob 15. uri za izven in podeželje Veljajo znižane cene. Vstopnice za krstno predstavo in reprizo »Punčke« ter za »Jurčka« bodo v prodaji od srede, 4. marca dalje pri dnevni blagajni v Operi. OPERA Nedelja, I. marca ob 15: Verdi: AJDA.. Gostuje mezzosopranistka Badema Sokolovič, članica Zagrebške Opere. Izven in za podeželje. Ponedeljek. 2- marca: zaprto! Torek, 3. marca ob 19.30: Verdi: AJDA. Gostuje mezzosopranistka Badema Sokolovič, članica zagrebške Opere. Abonma red A. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sreda. 4. marca; zaprto! Četrtek, 5. marca ob 19.39: Kogoj: CRNE MASKE. Abonma red U. (Vstopnice tudi v prodaji.) Petek, 6. marca: zaprto! Sobota, 7. maroa: ob 19.30 Puccini: MADAME BUTTERFLY. Zaključena predstava v počastitev dneva žena. Nedelja, 8. marca ob 19.30: Puccini: LA BOHEME. Gostuje tenorist Iole Tudoren. prvak opere v Bukarešti. Obveščamo občinstvo, da bo danes, ob 15., upriz.orjena v Operi namesto napovedane Verdijeve opere »Trubadur«, Verdijeva »AIDA« z Vilmo Bukovčevo v naslovni vlogi, Attiliem Planinškom kot Radamesom in gostjo Badcmo Sokolovič v vlogi Amneris. Pojo še: Zdravko Kovač, Danilo Merlak in Simeon Car, Zlata Gašperšičev« in Slavko Štrukelj. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 1. marca ob lo: Roksan-dič. Babilonski stolp. Abonma Kolektivi E. Vstopnice so tudi v prodaji. ob 20: Držič: Tripče de Utolče. Izven. (Tripče — France Preset-nik.) Ponedeljek. 2. marca ob 16: Drži., Tripče de Utolče. Izven. Gostovanje v Novem mestu. (Tripče -France Presetnik.) ob 20: Držič, Tripče de Utolče. Gostovanje v Novem mestu — za sind. podružnico Novoteka. (Tripče — France Presetnik.) Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 1. marca ob 15: J. Spi-car: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven, ob 17: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Popoldanska predstava. Izven, ob 19.30: Bisson -Carrč: »Maškarada«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. Sreda, 4. marca ob 16; Bisson -• Oarre: »Maškarada«, veseloigra Red Sreda - popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. V nedeljo, 1. marca bosta dve popoldanski predstavi: ob 15 bo predvidoma zadnja uprizoritev pravljične igri »Pogumni Tonček«, ob 17. pa bo uprizorjena Nušiče-va veseloigra »Gospa ministrica«. Zvečer ob 19.30 bo večerna uprizoritev zabavne veseloigre »Maškarada«. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. Vstopnice lahko rezervirat* po telefonu na št 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Komenskega ul. 12 Nedelja, 1. marca ob 14.30: Saša Škufca: »Janko in Metka«. Pravljična igra z godbo in petjem. Ob 17. uri: Molier: »Namišljeni bolnik«. Ob 20. url: Marinc: »Ad aeta«. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Kinodvorana »Soča« Nedelja, 1. marca ob 10.30: »VODNJAK ZELJA«. Omnibus mladinskih igric. Vstopnice so v prodaji pri blagajni kina Soča od 9 dalje. LUTKOVNI ODER Partizan Vič Nedelja, 1. marca ob 16.30: lutk. igrica »Žogica Nogica«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Nedelja, l. marca 1959 ob 11. in 16. uri: Dr. Jan Malik: »Žogica Marogica«. Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja. 1. maroa 1959 ob 17. url: N. Simončič, »Zmešnjava«. Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. SRBI VAS MED PRSTI NA NOGAH? Imate boleče razpoke? Vsega tega ni, če uporabite preparat »NOGIS«, ki ga dobite v drogerijah in lekarnah. POSKUSITE SE VI NAJBOLJŠO KREMO! cS ir?marai K IN O SPORE D ZA NEDELJO KINO UNION; amer. vvestern nim »JNAJHITKEJSI STRELEC ZMAGUJE«. Režija Kusseil Rouse. Igrajo Glerm Ford, BrodericR Cra\vford 1 n Jeanne Crain. Tea-nilc F. N. 8. Predstave ob 15, 17, IS in 21 uri. Ob 10 uri matineja jugosl. filma »Crni biseri«. Kino KOMUNA; angl. film »JAZ SUM KAMERA«. igrata Juiie Harris in Laurence Raxvey. Tednik F. N. 8. Predstave ob 15, 17, ID in 21 uri. Ob 10 uri matineja istega filma. Danes zadnjikratl KINO SLOGA; ameriški film »JUTRI BOM JOKALA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 10 uri matineja istega filma. KINO VIC: ju*go.-ital. barv. cine-mascope film »NEVIHTA« (po Puškinovi noveli »Kapetanova hči«). Režija: Alberto Battuada, igrajo: Silvana Mangano, Van Hefl:n, Geoffrev Horna. Predstave ob 15, 18 in 21 uri. Ob :o uri matineja istega filma. Zaradi izredne dolžine filma, cene vstopnic zv.šane za 50 odstotkov. KINO SOC A: Jugoslovanska kinoteka predvaja amer. fantastični film »ZVER« 193ž. (po romanu R. L- Stevensona »DR. YEKYLL IN MR. HYDE). Režija: Rouben Ma-moulian, igrata Frederic March in Miriam Hopkins. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Danes zadnjikrat! KINO SISKA: jugosl, film »CRNI BISERI«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21 url. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ure in od 14 ure dalje. KINO TRIGLAV: franc. - španski barvni film »MLIN LJUBEZNI«. Tednik, v glavni vlogi: Carmen Sevilla, Mišha Auer. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 10—lil in od 15 ure dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: jugoslovanski film »TUJA ZEMLJA«, ob 9.00. 11.00, 15 00, 17.00. »LITOSTROJ«: e mer. barvni film »BELO PERO«. POTUJOČI KINO Ljudske univerze POLHOV GRADEC; ob 15. url »ROB ROJ«. GUNCLJE: ameriški barvni film »PONY EXPRESS«. ZADOBROVA: ameriški tlim »ANGEL ALI VRAG«. CRNUCE; ital. film »VERDI«. VEVČE; ameriški barvni film »DO PEKLA IN NAZAJ«. DOMŽALE: ameriški barvni film »ZVEZDA INDIJE«. KAMNIK: ameriški barv. film «V POMLADI ŽIVLJENJA«. DUPLICA: amer. barv. film »RDEČE PODVEZE«. kranj »Storžič«: ob 12.45 m 14 url »NENAVADNA PRAVLJICA« franc, film, ob 15, 17 ln 19 uri amer. film »VOJNA IN MIR« I. del, ob 21. ital. barv. film »MOŽJE IN VOLKOVI«. KRVAVEC - CERKLJE: ob 16 !n 19 uri amer. barv. film SHA-NE«. RADOVLJICA: amer. barvni film »ŽIGOSAN«. JESENICE »Radio«: franc film »GERVAISE«. JESENICE »Plavž«: italijanski film »POTEPUH«. ŽIROVNICA: amer. film »JEZDILI SO NA ZAPAD«. DOVJE: franc, film »HELENA IN MOŽJE«. KOR. BELA: amer. film »GRAND HOTEL«. MARIBOR »Union«; ital. barv. film »TOSCA«. Maribor »Udarnik«; amer. film »POROČNO KOSILO«. MARIBOR »Partizan«: meh. film »DIVJA STRAST«. MARIBOR - POBREŽJE; ameriški film »PLES NA VODI«. MARIBOR - STUDENCI: ameriški film »INDIJANSKI BOREC«. PTUJ; amer. barv. film »TRIJE NOVClCl V VODNJAKU«. KOPER: franc, film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«. PIRAN: franc, film »GRENKA ZMAGA«. KINO »SVOBODA« Šentvid: amer barvni film »KLEOPATRA«, ob 15. 17 in 19 uri. Prirodoslovno društvo vabi na predvajanje barvnega filma: »Na tihem oceanu«, ki bo v torek, 3. marca 1959 ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi. P Društvo gradbenih Inženirjev ln tehnikov LRS vabi člane in ostale gradbenike na predavanje tov ing. Josipa Žitka: Vltavska kaskada — primer vodnogospodarske rešitve na Češkem. Predavanje bo v sredo. 4. marca 1959 ob 20 uri v balkonski dvorani univerze na Trgu revolucije. Vstop prost. III DRAMA Nedelja, 1. marca ob 15: Brecht. Svejk v drugi svetovni vojni. Izven in za podeželje (Vstopni-•e so že v prodaji.) Oto 19.30: Osborne: Ozri se v gnevu! Izveo in za podeželje. — (Vstopni o* so že v prodaji.) STROKOVNI IZPITI ZNANSTVENE STROKE V smislu določb »Navodil za opravljanje strokovnih izpitov« in novih predpisov ZJU, pozivamo vse kandidate iz nazivov: pomožni laborant, laborant in tehnični sodelavec, ki so upravičeni pristopiti k opravljanju strokovnega izpita, do incl. 15. marca t. 1. vložijo lastnoročno pisane prošnje z vsemi potrebnimi prilogami za opravljanje Izpita v aprilskem' roku 1959 na naslov: Izpitni komisiji za strokovne izpite znanstvene stroke, v roke predsedniku prof dr. C Nučiču, Kemijski oddelek N F., Vegova ul. 4, Ljubljana. Iapltna komisi}*. Poslovodja veleblagovnice. Poslovodja špecer. non-stop poslovalnice. Poslovodja za mtnufakturni, zelenjavni in pekarski oddelek. Poslovodja poslovalnice s kurivom. Pisarniško moč v upravi podjetja. Dve knjigovodski moči. Trgovskega pomočnika-šoferja. Več trgovskih pomočnikov in pomočnic. Delavca-težaka. Več moških vajencev. Nastop službe takoj oziroma s 15. Junijem 1959. Interesenti s stanovanji v Velenju in okolici imajo prednost. Ponudbe pošljite z obširnim življenjepisom in podatki o dosedanji zaposlitvi na Upravni odbor podjetja najkasneje do 12. marca 1959. R RAZPIS Občinski ljudski odbor Ljubljana-Polje razpisuje: 1. MESTO UČITELJA - ICE — UPRAVITELJA-ICE na nižjeorga-nizirani osnovni šoli Senožeti za čas trimesečnega nadomestovanja od 9. marca t. 1. dalje. Četrtek je pouka prost dan. Plača in dodatek po uredbi. Za stanovanje in hiano poskrbljeno. Ker je šola Senožeti oddaljena komaj 15 minut od železniške postaje Jevnica, je možna vsakodnevna vožnja z vlakom. Sprejmemo tud-, upokojene prosvetne delavce. Interesenti naj vložijo taksirane prošnje (din 30 in 20) do 5. marca 1959 pri Svetu za šolstvo Ob LO Ljubljana - Polje. 2. MESTO UČITELJA-ICE — UPRAVITELJA-ICE na nažjeorga-niziranj osnovni šoli Besnica za čas trimesečnega nadomestovanja od 15. marca t. 1. dalje. Četrtek je pouka prost dan. Plača in dodatek po uredbi. Stano-v.jije v šolskem poslopju. Hrana je preskrbljena. 3-krat tedensko je avtobusna zveza z Ljubljano in Prežganje—Gabrovka—Litija. Sprejmemo tudi upokojenca prosvetne stroke. Interesenti naj vložijo taksirane prošnje (din 30 in 20) do 10 marca 1959 pri Svetu za šolstvo Ob LO Ljubljana - Polje. R RAZPIS Razpisna komisija pri Glavni zadružni zvezi Slovenije razpisuje mesto____________________________ REVIZORJA pri Revizijskem centru Celje Kandidati morajo imeti popolno srednjo šolo z daljšo prakso v finančni službi. Prošnje za sprejem morajo biti dostavljene razpisni komisiji Glavne zadružne zveze Slovenije do 15. marca 1959. R RAZPIS Svet za šolstvo OLO Ljubljana razpisuje naslednja mesta: 1 ravnatelja VII. gimnazije ' Ljubljana - Vi«, 2. pomočnika ravnatelja na Ekonomski srednji Soli v Ljubljani, 3. upravnika Doma gluhih vajencev in vajenk v Ljubljani. Pogoji; w . . pod 1. fakultetna Izobrazba ln večletna šolska praksa; pod 2. fakultetna ali višja izobrazba in večletna šolska praksa; pod 3. višja ali srednja izobrazba in večletna šolska praksa. Pravilno opremljene prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja vložite pri Tajništvu za šolstvo OLO Ljubljana do 7. marca 1959. R RAZPIS V. P. 3269 Ljubljana, Parmova M, razpisuje naslednja mesta: normirca analitikov strojnega tehnika materialnega knjigovodje daktilografa 1 ali 2 razred* optika avtomehanika obratnega električarja Nastop službe po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. RAZPIS Po členu 10. Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov ln del (Uradni list FLRJ, št. 13-57) r a z p i s u J e Občinski ljudski odbor Črnomelj I. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških ln instalacijskih del za gradnjo dveh 19 stanovanjskih zgradb — stolpnic. Predračun za gradbena, obrtniška in instalacijska dela znaša za eno zgradbo 37,002.580 din — za obe zgradbi 74,005.160 din. Rok za pričetek gradbenih del je takoj po podpisu pogodbe. — Gradbena dela do III. faze n* obeh zgradbah morajo biti gotova do 1. 9. 1959. Ena zgradba mora biti popolnoma gotova, bres fasade, do 31. 12. 1959, druga zgradba pa do 1.' 8. 1960. Licitacija bo dne 16. 3. 1959 v prostorih oddelka za gospodarstvo RAZPIS Komisija za sklepanje* in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja Gral avtoobnova Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje mesto VODJE SPLOSNE KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoj : ekonomska fakulteta in 5 let prakse (znanja) ali srednja ekonomska šola ali ustrezna srednja šola in 10 let prakse ali nepopolna šola in 15 let prakse v komercialni službi. Nastop službe Je možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in prakso (znanja) ter željo pošljite Upravi podjetja na gornji naslov do 15. marca 1959. R RAZPIS Gral avtoobnova Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje zaradi povečanega obsega poslovanja natečaj za sprejem delovnih mest: več oseb sposobnih za normirsko službo; več strojnih tehnikov ali strokovnjakov za vodenje dela v proizvodnji in za tehnično risanje; Več kvalificiranih ali priučenih kovinostrugarjev, ključavničarjev, brusilcev, rezkalcev za delo na strojih ali kontroli izdelkov; več kvalificiranih avtomehanikov za splošna in specialna dela; več kvalificiranih avtoelektričar-Jev, varilcev in navadnih delavcev za čiščenje delavniškib prostorov. pranje in mazanje vozil in za delo v livarni; nastavnika (strokovnjaka) za vzgojo kadra; strojepisko; tehničnega administratorja. Delovna mesta so v glavnem obratu Bežigrad ll ln v obratu Šentvid. R RAZPIS Trgovsko podjetje VELENJSKI MAGAZIN Velenje, komisija za sprejem in razrešitev delovnega razmerja, razpisuje sledeča de-lovna maata: NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo dobro ohranjena POHIŠTVO (brez posteljnih vložkov) ls 60-ih hotelskih sob. Prevzem pohištva bi se Izvršil v mesecu aprilu. Ogled je mogoč vsak dan pri hotelskem vratarju. — Pismene ponudbe pošljite do 15. marca, nakar bomo preostale dele pohištva dali na razpolago zasebnim Interesentom. GRAND HOTEL UNION Ljubljana Zdravflllie Dolenjske Toplice razpisuje mesto ZDR&VHIKS Službeni prejemki po predpisih, ki veljajo aa javne uslužbence. Stanovanje ln hrana na razpolago. — Nastop po dogovoru. 1184 ln komunalne zadeve Občinskega LO Črnomelj ob 9. uri dopoldne. Varščino 1% predračunske vrednosti predložite z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po členu 15. in 16. spredaj citiranega pravilnika. Ponudbi priložite vloge po 2.. 3. in 5. točki 17. člena citiranega pravilnika. Ponudbe bomo sprejemali najkasneje do 16. marca 1959 do 9. ure v zgoraj navedenih prostorih. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 1. marca 1959 dalje pri Občinskem ljudskem odboru Črnomelj. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano občinsko fakso v znesku 10.000 din v gotovini. Investitor: Občinski ljudski odbor Črnomelj RAZPIS Dopisna šola Ljubljana, Likozarje va 3 razpisuje za člane ZB vpis v PRIPRAVLJALNI TEČAJ (za tiste, ki imajo sicer končano nižjo srednjo šolo. toda velik presledek med prejšnjim in sedanjim študijem) PRVI. DRUGI TN TRETJI letnik Ekonomske srednje šole (Pogoj za sprejem v prvi letnik je končana nižja srednja šola) PRVO IN DRUGO STOPNJO splošnoizobraževalne šole — bivše nižje gimnazije. — (Pričetek splošnoizobraževalne Sole bo v Jeseni). Vpis ni časovno omejen. Dobo šolanja določa vsakdo sam. Prijave in podrobna navodila dobite na občinskih in okrajnih odborih Zveze borcev. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve upravnega odbora zdravstvenega doma Videm-Krško razpisuje mesto knjigovodje — začetnik* mesto babice. Pogoji za mesto knjigovodje: končana srednja šola ali ekonomski tehnikum, za mesto babice, končana babiška šola. Plača po zakonu o Javnih uslužbencih. položajna po pravilniku o položajnih plačah ZD. Videm-Krško. Nastop službe 1. aprila 1959. Prošnje pošljite na upravo zdravstvenega doma Videm-Krško R RAZPIS Razpisna komisija pri Gledališkem svetu Mestnega gledališča v Ljubljani razpisuje na podlagi 7 člena Uredbe o delovnih razmerjih in o nagrajevanju umetniškega osebja naslednja mesta: 1. mladostna naivka za komedijo ln dramo (starost od 18 do 24 let) 2. karakterni igralec - komik (do 40 let) 3. igralec — ljubimec (do 24 let). Prednost imajo absolventi Akademije' za igralsko umetnost. Prosilci naj v prošnji navedejo svojo državljansko in igralsko biografijo. navedejo naj vse vloge, katere so z uspehom igrali v prejšnjih letih. Po možnosti naj prilože nekaj kritik in fotografij. Za stanovanje gledališče ne Jamči. Kolkovane prošnje pošljite na Mestno gledališče v Ljubilani — Komisiji za razpis delovnih mest do 20. marca 1959. R RAZPIS Razpisna komisija pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Turjaška 1, razoisuje mesto KNJIŽNIČARJA - pripravnika Ker je delo na razpisanem delovnem mestu zvezano tudi z dviganjem in prenašanjem težjih fo-liantov, pridejo v poštev samo zdrave in krepkejše osebe. Rok za vložitev prošenj je do 15. marca 1959. R RAZPIS Na osnovi čl. 21 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ. št. 52-57) razpisujemo mesto DIREKTORJA Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica. Pogoj: gradbeni inženir s 3-letno prakso ali gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso ali drugi strokovnjak z najmanj 8-letno prakso na vodilnem mestu. Ponudbe dostavite v 15 dneh po razpisu Občinskemu ljudskemu odboru Slovenska Bistrica in priložite takso po tar. št. 1 in 7 t. z. din 180 ln občinsko takso občine Slovenska Bistrica din 95, življenjepis ter potrdilo o nekaznovanju. kakor tudi dokumente o kva-j. lifikaciji. Komisija za razpis mest direktorjev ln upravnikov Občinskega ljudskega odbora Slovenska Bistrica RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev prt občinskem ljudskem odboru Postojna. razpisuje: na osnovi 1. odstavka 21, člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov lUraum Ust FLRJ, St. 52-644-47) MESTO DIREKTORJA v Živinorejsko-poljedelskem kombinatu Postojna Pogoji za sprejem; agronom z najmanj 5-letno prakso v vodenju kmetijskih podjetij — aU kmetijski tehnik z najmanj 10 - letno prakso v vodenju kmetijskih podjetij. Plača po dogovoru — Stanovanje preskrbljeno. Kolkovane ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi ter praksi dostavite Komisiji za razpis mest direktorjev pri Ob LO Postojna najkasneje do 15. marca 1966. R RAZPIS Občinska Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinsikem ljudskem odboru Sevnica razpisuje naslednja mesta: 1. Načelnika Oddelka za finance 2. Pravnega referenta 3. Referenta za gospodarsko pla-" niranje in analize 4. Tržnega inšpektorja 5. Referenta za blagovni promet in obrt S. Referenta za osebne dohodke v gospodarstvu 7. Sefa Krajevnega urada Za-bukovje I. Pomočnika referenta za gos- , darstvo 9. Matičarja za matični okoliš Tržišče Pogoji : pod 1. visoka ali srednja strokovna izobrazba pod 2. visoka strokovna izobrazba pod 3. do 8. srednja strokovna izobrazba pod 9. nižja strokovna izobrazba. Kolkovane prošnje z življenjepisom dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Sevnica, najkasneje do 10- marca 1959. R RAZPIS Upravni odbor pri obratni ambulanti Rudnik Kočevje, razpisuje mesto: 1. upravnika obratne ambulante 2. zobne instrum-ntarke. Pod točko 1. zdravnik splošne prakse — po možnosti opravljen strokovni izpit. Osnovna plača po ZJU. položajna plača po pravilniku o plačah obratne ambulante. Za zdravnika Je na razpolago samsko ali družinsko stanovanje ln deputat premoga, za instrumentarko pa samsko stanovanje. Prošnje pošljite n* upravni odbor obratne ambulante Rudnik — Kočevje. R RAZPIS Na osnovi 61. 7 in čl. U temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ Št. 32-55) razpisuje Narodna banka FLRJ, centrala za LR Slovenijo v Ljubljaiji naslednje ŠTIPENDIJE S štipendij za slušatelje ekonomske ali pravne fakultete 25 štipendij za dijake ekonomske srednje šole Pogoji: 1. za slušatelje ekonomske ali pravne fakultete dokončani 4 semestri z ustreznimi izpiti, ki se zahtevajo za vpis v peti semester. 2. za dijake ekonomskih srednjih Sol. dokončan prvi letnik te šole. Način štipendiranja, kakor tudi višina štipendije, bosta urejena v •mislu določil zakona o štipendijah. odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o višini štipendij (Uradni list FLRJ. št 32-55 in 22-58). , Prednost pri podeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev. Prošnje z življenjepisom, potrdilom o otroškem dodatku in premo, ženjskem stanju, pošljite preko fakultete oz. ekonomske srednje šole na centralo Narodne banke za LR Slovenijo do vključno 1. aprila 1956. Potrebne Informacije daje personalna direkcija za Narodno banko FLRJ, centrala za LR Slovenijo, Ljubljana, Titova e. št. 11 Ob ZAHVALA prebrldki Izgubi ljublj« mame in nepozabne bake PERSIDE VEZILIC se prisrčno zahvaljujemo vsem ae> rodnikom, predobrim in skrbnim sosedom in sostanovalcem, dragim sodelavcem Celjske poliklinike za vso skrb in pomoč v naših naitežlih dnevih. Posebej se zahvaljujemo i« zdravnikom internega in kirurškega oddelka bolnišnice, zlasti Internistu dr. Heribertu Zaveršni-ku in vsem, ki so stregli in skušali podaljšati življenje in omiliti bolečine. Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so našo ljubo pokojnico spremili na zadnjo pot in zasuli njen grob s prelepim cvetjem. Vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala. Anka ln Drago Košič s hčerkama. Celje, 27. februarja 1939- ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše nepozah. ne mame. stare mame. sestre in tete ROZALIJE BOBEK se najtopleje zahvaljujemo vrnem, ki So ji nudili prvo pomoč ln vsem. ki so Jo v tako polnem številu spremljali na njeno zadnjo pot, kakor tudi vsem darovalcem vencev ter za izrečena sožalja. Posebna zahvala podjetju »TOBAK« v Šmartnem ob Paki ln Komunalnem podjetju v Poljčanah. Sin Emerik, sestra ln bretje ter 06talo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni gmrtt mojega moža in očerta JAKOBA ARMICA se zahvaljujem zdravnikom Soka in stranske sobe, vsemu strežnemu osebju, dr. Ježu in sestri Metki, viškim duhovnikom in pevcem, darovalcem tolikega cvetja, vsem, ki so sočustvovali z nami, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam kakor koli izkazali svojo pomoč. Žalujoči: žena Ana, hčerki Slavka in Marija. ZAHVALA Naši ljubljeni ženi in sestri MARIJI VIDMAR, roj. Uršič ste poklonili cvetja, Jo spremili do groba, z nami sočustvovali ter nam izrazil) sožalje Vsem vam iskrena hvala. Posebna hvala zdravniku dr. Dušanu Staretu ln babici Sodnikovi iz Stranj, ki sta pokojnici ves čas njene težke bolezni lajšala trpljenje. Iskrena hvala tov. sekretarju podj »Silva« iz Ljubljane za besede v slovo, tov. direktorju Gor-šiču in ostalim zastopnikom podj. »Silva« in Gozdarske fakultete iz Ljubljane za spremstvo, pevskemu zboru »Svoboda« Stranje, duhovščini za spremstvo in vsem ostalim, ki So nam kakor koli stali ob strani v težkih direh. Vsem in vsakomur posebej ls) ren« in globoka hvala. Žalujoči Vldmarjei I in Uršičevi Stahovice. 27. febr. 1959. MARIBOR Nedelja, 1. marca. Dežurna lekarna: »Studenci« Gorkega ul. 18. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15.: Offenbach: »Hoffmanno-ve pripovedke«. Red U (Sedeži tudi v prodaji.) Ob 15.30: Maugham: »Zakonska matematika«. Gostovanje na Ravnah. mm Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da naa Je za vedno zapustil naš dragi oče, ded in praded ANTON LUZNAR upokojenec Pogreb našega dragega očeta bo v ponedeljek ob 8. url ▼ Selcih nad Škofjo Loko. Žalujoči: otroci Justi poroč. Poljanšek, Valentin, Maks, Marjan, Oto, Janez, zet Jože, snahe Anica, Erna, Polda, vnuki Niko z ženo Tilko, Anica, Nuša, Maja, pravnuka Marjetka, Dušan in ostali sorodniki Solca, Ljubljana, Škofja Loka, Videm pri Ptuju, dne 28. februarja 1959. OGLAŠUJTE V -SLOVENSKEM POROČEVALCU« MIRNO IN SPOKOJNO. KOT JZ ŽIVEL, JZ PO PETDNEVNEM BOLEHANJU ZASPAL SVOJ VEČNI SEN V 82. LETU STAROSTI NAS PREDRAGI IN NAJBOLJŠI OCE IN STRIC ALOJZ JORANdIČ POSESTNIK IN BIVŠI TRGOVEC POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V PONEDELJEK, 2. MARCA 1959 OB 18. URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH. OHRANITE MU BLAG SPOMINI GLOBOKO ŽALUJOČI: SINOVI LOJZK. STANE, VIU. SNAHI ŠTEFANIJA IN ANGELA, VNUKINJA ELCl TER RODBINE PETRIČ, ZAJC IN POSKOVIC LJUBLJANA, 88. FEBRUARJA 1989. MAVI CENA MALIH OGLASOV; do 10 besed 200 dm. vsaka nadaljnja beseda 15 din. Ženitveni oglas — beseda 60 din. Na oglase, ki •o pod Šifro. oz. naslov v ogl. odd., se pribije 50 din. Za vse nedeljske objave -4- 20»/«. OPOZORILO! Stranke, ki zahteva-jo pismene naslove oglasov ali kakršnekoli Informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 25 dinarjev V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne Izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Oglase sprejemajo tudi poštni uradi. OPOZORILO! Oglasi, naročeni za nedeljsko objavo ln dostavljeni do vključno petka do 12 ure ee računajo po ceniku. Oglasi, naročeni za nedeljo v petek po-poldne in soboto, se zaračunajo z 10®/« poviškom nedeljske cene. ZAPOSLITEV gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. iščem. Naslov v ogl. odd. 1522-1 t DELAVCA sprejmem. Stanovanje za samce preskrbljeno. Sr-Sen Soopolijeva 6. Ljubljana. 4520-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — potrebujem takoj. Tri starejše osebe. Služba stalna, samska soba. Urbas, Stolice 58 pri Meso-izdelkl, levo. 4519-1 C KVALIFICIRANIH trgovskih pomočnikov ali pomočnic, išče trgovsko podjetje »Moda, Kranj za non-stop. V poštev pridejo iz galanterijske in man u f ak turne stroke. Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 10. III. 1859. Nastop službe po dogovoru. 4517-1 VEC PLESKARSKIH - SOBOSLI-KARSKIH pomočnikov sprejme »Pleskarstvo« Ljubljana, Kebetova ul. 6 — Šiška, sprejme tudi delavca, ki bi opravljal posle pomožnega skladiščnika. 4511-1 ZAVOD ZA VARJENJE LRS — Ljubljana. Erjavčeva c. 15. sprejme kvalificirane, visokokvalificirane varilce in metalizer.ia oz. kovinarja z veseljem za metali-ziranje. Možnost pridobitve kvalifikacije inštruktorja za varje-njenje oz. metallzinanje. 4510-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3-članski družini, Iščem za takoj. Bizjak, Linhartova 96-11. 4337-1 VIS J A PEDAGOŠKA SOLA razpisuje mesto profesorja za slovenski Jezik. Kandidati naj v lože prošnje s podatki o svoji izobrazbi. strokovnem ln pedagoškem delu na Višjo pedagoško šolo. Stari trg 34 do 30. marca 1959. 4346-1 KMEČKEGA FANTA vzamem v službo. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Naslov v ogl. odd. 4345-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA gre v službo k poštenim ljudem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 4340-1 SPOSOBEN komercialist prevzame v Zagrebu predstavništvo veletrgovskega izvoznega ali Industrijskega podjetja tekstilne, kemijske in kovinske stroke za področje NRH in BH Reprezentančni pisarniški prostori na razpolago s telefonom v centru Zagreba. Ponudbe v ogl. odd. pod »Velika komercialna praksa«. -1 POŠTENO GOSPODINJSKO pomočnico. vajeno kuhe sprej-• mem takoj, proti dobri plači. Naslov v ogl. odd. 4465-1 FRIZERKO, samostojno, sprejmemo. Stanovanje preskrbljeno. Salon Gornji trg 10. Ljubljana. k 4464-1 KEMOFARMJLCUA Podjetje s farmacevtaklm materialom razpisuje delovni meeti: farmacevtski pomočnik s srednjefarmacevtsko šolo in nekaj prakse fakturist s srednješolsko Izobrazbo in nekaj prakse Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. — Ponudbe na upravo podjetja »KEMOFARMACIJA« -Ljubljana, Metelkova 7. Planinsko društvo Kranj razpisuje mesto UPRAVNIKA za postojanko na Krvavcu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. -Pismene ponudbe pošljite na Planinsko društvo Kranj. 1318 Veleblagovnica »Nama« Ljubljana sprejme s tako j šn j im n astopom več visokokvalificiranih in kvalificiranih TRGOV. POMOČNIKOV in POMOČNIC Plača po tarif, pravil-iiiku. Pismene ponudbe pošljite na tajništvo podjetja. Wolfova ulica 1, I. nadstr. 1320 TRGOVINA »KOLESAR«, Ljubljana, Titova 23 sprejme trgovskega pomočnika. Nastop službe takoj. 4508-1 GOSPODINJSKO rOMOCNICO — sprejme takoj 3-članska družina. Plača dobra. Ožbolt Irma, Serkova 1 (Savsko naselje, blok 19). 4607-1 ELUZBO DOBI delavec vojaščine prost, ki Ima ugodne zveze z vlakom v Ljubljano. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Zidarstvo« v ogl. odd. 4606-1 HONORARNO ZAPOSLITEV do 6 ur dnevno Išče upokojenka — Govori in piše slovensko, srbo-hrvatsko !n nemško z znanjem Italijanščine in knjigovodstva. — Ponudbe pod »Vali« v ogl. odd. 4602-1 Upravni odbor SGP »Gorenje« - Radovljica, razpisuje mesti DVEH DELOVODIJ s prakso ali pa brez prakse — začetnika. ILO VENKA v Zahodni Nemčiji, išče pomočnico v šivanju na elektrošivalnem stroju (prešival-ko). Pogoj: enoletna obveza — oskrba zagotovljena. Ponudbe z navedbo dokazov usposobljenosti ln življenjepisom na naslov: Firma »Nena«, Heppanheim — Bergstrasse. Fostfach 104. 4609-1 MIZARSKI POMOČNIK z nekaj let prakse dobi takoj službo. — Plača dobra. Hrana in stanovanje v hiši. Smolej Rudi, mizar-Ertvo Jesenice. P 219-1 tAMCSTOJ.NA KUHARICA, absolventka gostinske šole z večletno prakso, želi spremeniti službo. Pogoj: samsko stanovanje. Ponudbe podružnici Slovenskega poročevalca Novo mesto pod »Slovenija« v ogl. odd. P 215-1 POTNIK s svojim avtom uveden v Sloveniji in Isri, sprejme zastopstvo. Ponudbe pod »Uspeh zajamčen« na Jugoreklam Ljubljana. 4296-1 TEKSTILNO Industrijsko podjetje v Ljubljani, išče ključavničarje za popravilo pletilnih strojev. Plača po tarifnem pravilni-KU. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite v ogl. odd. pod »Strojni ključavničar«. 4169-1 OOSTINSKO PODJETJE Domžale, išče za obnat »Pri Pošti« kuharico in sobarico. Nastop službe takoj. Hrana ln stnaovanje v podjetju. 4374-1 MESTO HIŠNIKA v Ljubljani iščem. Naslov v ogl. odd. 4461-1 FANTA za pomoč na kmetiji iščem. Bolta, Šmartno ob Savi številka 11 Ljubljana. 4458-1 STAREJŠO ZENSKO k 4 letnemu otroku iščem za dopoldne v bližini klavnice. Naslov v ogl odd. * 4447-1 »TERMIKA« podjetje za toplotne in akustične izolacije Ljubljana, Titova cesta 20'b (dvorišče), telefon 20-058, sprejme za terensko delo zaradi povečanja poslovanja; izolaterje, kvalificirane in priučene. kleparje, kvalificirane in priučene Samska stanovanja na terenu zagotovljena. Delo pretežno v brodogra-diliščih. Zaposlitev stalna. Javite ae na upravi podjetja pismeno ali osebno. 4446-1 UPOKOJENKA S FANTKOM, gre gospodinjit boljšemu upokojencu, uslužbencu ali manjši družini. Pismene ponudbe podružnici Poročevalca Ptuj pod »Gospodinja«. P 204-1 RAZVAZALCA kruha (prejme v stalno službo Pekama Mirje Ljubljana. Gradišče 17. 4581-1 KOMISIJA za eklepaoje ln odpovedovanje delovnih razmerij prt Podjetju za remont prog Ljubljana, Parmova ul. 3, sprejme v službo strojepisko z nepopolno srednjo šolo in opravljenim strokovnim izpitom. Plača po tarifnem pravilniku podjetja, nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje vložite na Upravo podjetja do 10. m 1959. 4579-1 2 DELAVCA ZA PRIUCITEV V kovinski strojki in več transportnih delavcev sprejme tovarna * »Utensalia«. Ljubljana - Rudnik številka 24. 4578-1 2 DELAVCA sprejme takoj trg. podjetje z živili »EMONA«, Ljubljana, Borštnikov trg 3. 4575-1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA dobrega, potrebujem. Križaj Franc. Rozmanov* 6. Ljubljana. 4573-1 AVTOTAT ETN IŠKEGA pomočniki Im ličarja sprejmem takoj. Skander Ivan, Ljubljana-Drav-lje. Celovška c. 259. 4490-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj, soba na razpolago. Zglasiti se dopoldne. Naslov v ogl odd. 4486-1 KUHAR kvalificiran, z dolgoletno prakso, želi zaposlitev v večjem gostinskem obratu. Ponudbe v ogl odd pod »Samostojen«. 4481-1 UPOKOJENKA išče kakršnokoli honorarno zaposlitev. Grem na deželo z* gospodinjo. Ponudbe pod »Honorar« v ogl odd. 4479-1 GOSPODINJSKE POMOČNICE, ki Imajo lastno stanovanje v Ljub. ljani. sprejema v stalno zaposlitev GOSPODINJSKI BIRO. Trubarjeva 8. 4478-1 GOSPODARSTVO glavnega odbora zveze gluhih, Ljubljana, Vidovdanska 14, sprejme prešival-ko in prikrojevalca za čevljarsko delavnico ter blagajničarko z znanjem obračunavanja plač. Nastop možen takoj. Plača po dogovoru. 4691-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko upokojenka — za delo v dopoldanskih urah..sprejmem takoj. Zglasite se po 15. uri pri prof. Didku. Ljubljana. Tavčarjeva 13. 4682-1 PRODAJALKO za trgovino s čevlji, sprejmemo takoj. Ponudbe pošljite: »Astra« čevlji Ljubljana, Trubarjeva 22. 4422-1 »INSTITUT za elektroniko. Ljubljana. Teslova ul. 30 sprejme takoj ali po dogovoru 2 elektro-inženirja. 4 elektrotehnike. 4423-1 KOMISIJA ZA SKLEPANJE in odpovedovanje delovnih razmerij pri »Avtopromet« Ljubljana razpisuje mesta: verziranega skladiščnika (po možnosti avtomehanične stroke), več mes* avtokleparjev (visokokvalificiranih kvalificiranih jn priučenih). avtoelektričarja. avtomehanika, vratarja (lahko tudi upokojenec). Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na »Avtopromet« Ljubljana, Savska cesta 2 ali se zglasite osebno v tajništvu podjetja. Nastop službe možen takoj. 4507-1 OBRTNIK. 61 let, pošten in zanesljiv, vešč več tujih jezikov, išče zaradi opustitve obrti kakršnokoli primerno zaposlitev. Naslov V og! odd. 4406-1 KOMISIJA za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri obrtnem podjetju »Oplesk«, sprejme s 15. HI t 1 več so-boslikarskih in pleskarskih pomočnikov. — Interesenti naj se zglasijo osebno v upravi podjetja »Oplesk«. Čufarjeva 6. 4396-1 MLAJŠE MOŠKE, k: imajo vese lje za elektroinštalacijsko stroko, sprejmemo takoj. Ponudbe s točnimi osebnimi opis; pod »Možnost priučitve« v ogl. odd. 4558-1 ZENSKO za delo pri stroju sprejmem. Naslov v ogl. odd. 4555-1 SLUŽBO finančnega, materialnega ali mezdnega knjigovodje sprejmem v okolici Ljubljane ali kje drugje. Pogoj majhno družinsko stanovanje. Ponudb* pod »Cim prej« v ogl. odd. 4544-1 RESTAVRACIJA »Miklošičeva klet«, Ljubljana. Miklošičeva 28, sprejme kvalificirane natakarje (-ice) in kuhinjsko blagajničarko. Nastop takoj. 4528-1 GOSTIŠČE v Ljubljani sprejme kuharico in natakarico. Naslov v ogl. odd. 4442-1 ČEVLJARSKO PRESIVALKO, dobro izurjeno in žensko pomožno moč. mlajšo, sprejme Čevljarska obrtna zadruga. LJubljana-Center, Prešernova c, 3Sa. 4440-1 V MEZDNEM, materialnem knjigovodstvu, iščem popoldansko honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Vestna« v ogl. odd. 4437-1 KNJTGO VOD JO(-KINJO) namesti takoj »Vinogradniško gospodarstvo«, Kapela, pošta Slatina Radenci. Pogoj: verziranost v kme- tijskem knjigovodstvu in ustrezna šolska izobrazba. 1301-1 SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico. ki ima rada otroke, iščem. Plača dobra. Javite se popoldne pri Sauta, Kidričeva I./V. 4475-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejme: Ložar Frane. Vošnjakova 4, Lj. 4476-1 POSTRE2NICO ob delavnikih od 8. do 15. išče tričlanska družina v centru mesta. Ponudbe na tel.: 32-601. 4448-1 SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico k manjši družini, iščemo aa Zagreb. Ponudbe pod »Zagreb« v ogl. odd. 4447-1 DELAVCA (možnost priučitve obrti) ali bakrokotlarskega _ pomočnika* 4445-1 -skeaa sprejme: Kapelj. Aljaževa 4. POMOČ v gospodinjstvu »prejmem za popoldanski ča*. Naslov v ogl. odd TRGOVINA * barvami »Orient«, Titova 22, Ljubljana, sprejme trgovskega pomočnika-co, tudi iz druge stroke. Nastop možen takoj. 4445-1 HONORARNO DELO v knjigovodstvu ali administraciji v dopoldanskih urah sprejmem. Ponudbe pod RAZPIS Uprava za ceste LRS razpisuje mesto plsarnl-Skega uslužbenca pri cestnem nadzorstvu VRANSKO - Tehnična sekcija Celje. Pogoji: nižja strokovna Izobrazba. — Pojasnila daje Tehnična sekcija Celje — Lava 42. SLUŽBO STROJEPISKE — adml-n.stratorke v Ljubljani ali izven iščem. Pogoj: sobica. Ponudbe pod »Vestna. - skromna« v ogl. odd. 4389-1 K 3- ČLANSKI družini grem za gospodinjsko pomočnico. Ponudbe v ogl. odd pod »Dogovor«. 4385-1 SPOSOBNEGA STROJEPISCA ali strojpisko za pet ur dnevnega (popoldanskega) dela po nareku, predvidoma za en mesec iščem. Plača po zahtevi. Naslov v ogl. Odd. 4384-1 ADMINISTRATIVNO MOC za tajništvo in model, mizarja sprejme »UNTTAS« Ljubljana. Celovška 224. 4194-1 ■Bamont čevljarski strojev« - Kranj sprejme takoj: FINOMEHANIKA. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA, STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA. Plača po tarifnem pravilniku. 1324 Upravni odbor K. Z. Selca nad Škofjo Loko razpisuje mesto RAČUNOVODJE Nastop službe 1. maja. Plača po tarif, pravilniku ali dogovoru. Stanovanje na razpolago. -Ponudbe pošljite do 20. marca rta K. Z. Selca. PODJETJE za ptt promet v Ljubljani sprejme takoj v službo šoferja D kategorije za redno avtobusno progo Škofja Loka—Žiri—Škofja Loka. Interesent; naj se Javijo pri upravniku pošte Škofja Loka. 4736-1 ŠIVILJI, pridni in pošteni, želita spremeniti službo. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 4695-1 ♦ <> !> »ELMA« tovarna elektromateriala ČRNUČE •prejme takoj: S STRUGARJE, 1 8TENOGRAFA-DAKTILOGRAFA S TEHNIKE (■trojne ali elektro) Plamene ponudbe pošljite aa opravo podjetja ali se ■glasite osebno. 1339 4 4 4 4 4 4 4 4 i Razpisna komisija SploS-ne bolnišnice v Novem mestu razpisuje mesta: BABICE; pogoj: babi-ška šola; več otroških NEGOVALK; pogoj: šola za otroške negovalke. Interesenti naj vložijo pravilno kolkov, prošnje z dokazali o strokovnosti na upravo Splošne bolnišnice Novo mesto do 25. marca 1959 1330 zidarske DELAVCE, nekvalificirane za notranja dela sprejmem. Plačam dobro, ugodni pogoji. Bevčar, Lepodvorska 28. 4351-1 KOMUNALNO PROMETNO podjetje »Ljubljana transport« Ljubljana. Celovška cesta 164, sprejme: uslužbenca za materialno ln finančno knjigovodstvo, uslužbence za statistično službo, več kvalificiranih avtomeha. nikov, več kvalificiranih avto-elektnlčarjev in kvalificirane kovinostrugarje. Interesenti naj se osebno ali pismeno oglasijo na upravi podjetja. 4232-1 GOSPODINJSKO pomočnico, pošteno in pridno, sprejmem takoj. Ponudbe z življenjepisom v ogl. odd- pod »Služba stalna.« 4365-1 GOSPODINJSKO pomočnico za vsa opravila in kuhanje sprejmem takoj pod izredno ugodnimi pogoj; v dvema odraslima v Beograd. — Ponudbe pod »Priporočila« v ogl odd 4360-1 VEČJE TRGOVSKO podjetje v Ljubljani išče za takojšen nastop ali po dogovoru: stenodaktl-lografa, fakturista z znanjem strojepisja, strojepisko, finanč-no-materialnega knjigovodja. Ponudbe v ogl odd pod »Zaposlitev«. 4257-1 DOLGOLETNI verziran KOMERCIALIST. bi prevzel predstavništvo ali mesto potnika za Makedonijo in Kosmet. Pišite: La-zarevski, ul. 370 št 12 a Skopje. 4295-1 TRGOVSKO PODJETJE s strojno opremo In tehničnim materialom išče za čimprejšnji nastop dva verziran a trgovska pomočnika. Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru. — Ponudbe' z opisom dosedanjega službovanja v ogl odd pod — »Agilen« 1308-1 ŠIVILJA, kvalificirana. Išče zaposlitev Ponudbe pod »Vestna« v ogl odd 4572-1 KMEČKO DEKLE, vajeno hišnih del, sprejmem takoj. Litijska c. št. 1. 4568-1 RAZVAZALCA KRUHA sprejmemo. Javite se v pekarni Gradi-\ šče. Gradišče 5. od 7 do 14 ure 4566-1 BRIVSKO-FRIZERSKA pomočnica išče službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobra moč« v ogl. »1 »Zmožna« v ogl. odd. 4442-1 BLAGAJNIČARKA, vestna In poštena, želi zaposlitev v trgovini. Ponudba pod »Veselje do dela« v ogl. odd. . 4440-1 ZA SNAŽILKO bi Sla v popoldanskem času v podjetje ali ustanovo. Javite prosto mesto na te 1 e £. 22-221 od 8.-12. ure. 4437-1 2 POMOČNIKA, samostojna, za pleskarsko in slikarsko obrt, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Obrt« v ogl. odd. 4634-1 UPOKOJENKO ali goap. pomočnico iščem k tričlan»ki družini. Nudim stanovanje, ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 4433-1 SAMOSTOJNI gospodinjski pomočnici nudiin dobro plačo, stanovanje in hrano. Javite se popoldne: Radonjič, Titova 177. 4628-1 GOSPODINJSKO pomočnico za dopoldanske ure ali za stalno, sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Zaj-šek, Ljubljana, Strossmajerjeva ul. št. 22. 4425-1 KUHARICO, kvalificirano sprejme gostišče »Pri Mraku«, Ljubljana, Rimska c. 4. Nastop po dogovoru. 4394-1 DVA TOČAJA, kvalificirana ali pol- kvalificirana ter sobarico sprejme, »Hotel Doma JNA«. Ljubljana. Nastop službe takoj. 4334-1 V TOVARNI »ILIPIJA«, Ljubljana, Vič, dobi zaposlitev fakturistka-daktilografinja Potrebna primerna strokovna izobrazba. Naatop službe takoj ali po dogovoru. 4223-1 »AGROOBNOVA«, Ljubljana, Crto-mirova ul. 4, sprejme: gradbenega tehnika, finančnega knjigovodjo, obratnega knjigovodjo. Pismene vloge do«’a vi te na upravo podjetja. Nastop službe in osebni prejemki po dogovoru. 4205-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO pridno in pošteno, sprejmem takoj. Belantič, Ljubljana, Ulica Milana Majcna 29 . 4180-1 TRGOVSKE POMOCNIKE-ce potrebuje trgovsko podjetje »Koloniale«, Šentvid 20 ta svoje poslovalnice z deljenim in nedeljenim delovnim Časom v centru mesta in v Šentvidu. 4148-1 KORESPONDENTKO za italijanski jezik, saldokontista-ko in stenodak-tilografa-ko, išče gospodarsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. oda. pod »Vestna«. 4147-1 MLAJŠI nekvalificiran delavec dobi takoj zaposlitev. Možnost priučitve ključavničai ske stroke. Javite se osebno pri: »Tehtnica«, Ljubljana, Karlovška 2. 4434-1 SLUŽBO v Ljubljani dobi takoj delavec, ki zna kuhati. Plača po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Enolončnica«. 4442-1 BLAGAJNIČARKO za resmvracijsko kuhinjo in točilnico,-sprejme Grand hotel Union v Ljubljani. Pogoj: nižja strok, izobrazba, gostinska ali gospodinjska šola ia veselje do tega poklica. 4447-1 2 PRODAJALCA-ke sprejmemo za takoj ali pozneje za prodajo obutve, lahko tudi iz. druge trg. stroke — Zglasite se osebno ali pismeno na naslov: Kombinat »Borovo«, Tavčarjeva 1, Ljubljana. 4476-1 OBRTNO gradbeno podjetje Borovnica, išče gradbenega tehnika z nekaj let prakse in « pooblastili za gradnje. Plača po dogovoru. Ponud* be pošljite na upravo podjetja. 4494-1 BPLOSNO mizarstvo Dvor pri Žužemberku, sprejme takoj tri kvalificirane mizarje. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. lahko se javite osebno 1346-1 BRIVSKO POMOČNICO Iščemo za stalno službo. Plača po dogovoru. Soba preskrbljena. Informacije: Balda* Ivan, brivec. Poreč. 1345-1 PRIDNA IN POŠTENA šivilja išče zaposlitve v šiviljski ali pletilskd stroki. Ban Pepca, Ljubljana. Prekmurska 8/1. Poljane. 4339-1 60FER A IN B kategorije, išče službo kjerkoli. Naslov v ogl. odd. 4161-1 Skladiščnika — kvalificirano moč z najmanj 5-letno prakso, išče Rest. »Miklošičeva klet« Ljubljana. Miklošičeva 26 . 4233-1 DRUŠTVO »SADJAR IN VRTNAR« išče primernega človeka za škropljenje sadnega drevja. Interesenti naj se javijo pri kmetijskem referentu na ObLO Ljubljana Rudnik. 4246-1 UPOKOJENKO iščem sa popoldanske ure k dvema otrokoma. Zglasite se dopoldan od 11. do 14 ure. Naslov v ogl. odd. 4250-1 KAKRŠNO KOLI zaposlitev kot delavec, od 16 do 22 ure Iščem, lahko tudi mesto snažilke Naslov v ogl odd. 4326-1 SPREJMEVA DVE MESTI kot hišnici, po možnosti v bližini skupaj. Naslov v ogl- odd. 4322-1 REVIZIJSKO TEHNIČNI ZAVOD, Ljubljana. Mestni trg 27 razpisuje mesta knjigovodij za kon-tiranje in knUženje. Plače do 22.000.— din. Interesenti naj se 1avi1o na upravi zavoda Mectnt trg 27. 4297-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, sprejmem takoj. Lovišček. Savsko naselje, IX. blok. 4284-1 KUHARICO ali dekle z enoletno gospodinjsko Solo za Počitniški dom iščemo. Interesentka naj se slov; Počitniški dom Franca Salamona Partizanski vrh nad Tr-Javi ustmeno ali pismeno na na-»•amiii ------- VEČJE GOSTINSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme obratno blagajničarko. Stalita zaposlitev Ponudbe pod »Obratna blagajničarka« v ogL odd. 4595-1 RAFINERIJA DRAGIH KOVIN, Ljubljana, Ilirska 6, sprejme za takojšen nastop dva delavca za priučitev. Plača po tarifnem pravilniku. 4587-1 starejšo gospodinjsko pomočnico k 3-članski družin; v Kopru sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico SP Koper pod »Poštena«. P 212-1 6 kvalificiranih teracer-JEV v Celju sprejmemo Lahko tudi 2 priučena. Plača 70—90 din na uro, delo po akordu Pismene ponudbe SP Celje pod »Takoj« P 208-1 ZASLUŽEK PREPISUJEM na stroj. Ponudbe pod »Hitro« v ogl. odd. 4722-2 VSA PREPISOVALNA DELA sprejmem na dom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Hitro in solidno« 4721-2 HONORARNO hodim na dom šivat. krpat ali za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl- odd. pod »Šivilja«. 4692-2 POMAGAM NlZJESOLCEM. Ponudbe pod: »Zadnji čas za uspešen konec«, v ogl. odd. 4550-2 DOBAVIM na mesto gradnje, nove hiše ostrešje, tesan ali žagan les po naročilu. Ponudbo v ogl. odd. pod »Ugodno« 4533-2 POPRAVLJAMO camelhar copate, posebno opetnice ter telovadne in bosanske obšijemo. Ponudbe v ogl odd. »Pri Mojci« Rimska cesta 2 4439-2 FOTOAMATERSKA dela naredimo v 24 urah. Foto Hudnik Celovška 43. 4432-2 POSTREZNICO iščem za 1-krat tedensko. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. , 4620-2 ANGLEŠČINO ln nemščino poučujem. Oražnova ul. 3-1. 4082-1 NAROČILO za Izdelavo samokolnic sprejema Smrtnik Anton, kolar, Dolnice 24 p. Šentvid 4463-3 NUDIM STANOVANJE za varstvo 3 leta stare punčke v Mostah. Ostalo po dogovoru. Poizve se lahko pri Kadunc, Hrenova ulica 8. 4454-2 SLIKE za legitimacije Vam v 2 urah izdela Foto Pauli. Ljubljana. Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta); tel 20-305. Slikamo tudi na domu. 885-3 IZURJENO ŠIVILJO za dom. popoldne iščem. Ponudbe v ogl. odd pod »Zelo dobro plačana«. 4244-2 PREVZAMEM v oskrbo do 30 komadov AZ panjev s čebelami vred proti dogovorjenim dajatvam. Strokovnost in ^garancija zajamčena. Ponudbe na podružnico Poročevalca Ptuj pod: »In-valid-Cebelar«. P 197-2 POTREBUJETE INŠTRUKTORJA srednješolske matematike? Pišite na naslov: Jeglič. Vižmarje št. 218. Šentvid . 4164-2 SEDLARSKA, tapetniška, avtota-petniška in ličarska dela sprejemamo. Izdelava promptna, solidna. poceni. KOLAR Jože. Šmartno. Litija. P183 V TRSTU v veletrgovini »FEL1CE«, via Carduoc; 11, nasproti pokrite tržnice, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst, dežni plašči za moške in ženske. hlače iz žameta ter že tzde-lane ce.e obleke m posamezni Jopiči vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo pravkar prejeli 10.000 montgomery plaščev za dečke, kr so v prodaji za vsakega kupca po reklamni ceni, to je 4.000 Lit za kos. Torej pomnite: v veletrgovini »FELICE« v Trstu dobite bunde po 2.000 Ut. S tem odrezkom vam onznamo poseben popust 1003-4 IZREDNO OHRANJENI KOLESI nemške znamke, žensko Presto z dinamo za 25.000, dečje M:fa za 18 000 din, prodam. Guček Zrinjskega ul. «9/111. 4436-4 MOTOR PUCH 175 — prevožen 7500 km, prodam. Stane Veilgo-nt Litija, Ježa 6. 4435-4 IZLETNIKI V TRSTI Ob vašem prihodu ne pozabite obiskati prve največje trgovine: »CASA DELLTMPERMEABILE«. Via S. NicoLo št. 22. Velika izbira vseh vrst ameriških bund. kratkih in dolgih, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev in dežnikov po najnižji ceni. Ne pozabite nas obiskati, da se sami prepričate i Kdor prinese ta odrezek, dobi poseben popust. 1304-4 TURISTI, oglejte si v Trstu skla-dtšče BRUNO v ulici Slataper 20 (poleg bolnice) — velika izbira vsakovrstnih koles malo-rabljenih motorjev. vesp in lambret po nizkih cenah. 1306-4 IZLETNIKI V TRST! Ce vas zanimajo malo rabljeni avtomobili, motorji, vespe, lambrete, oglejte si zalogo v ulic; Co-lognia 23. Izvažamo bunde, blago za obleke, svileno in ny-lon perilo itd. Pišite po cenikeI »LUSTRA« Trieste poštni predal 247, Priložite 100 dinarjev za odgovor. 1305-4 MIZARSKI SKOBELN1K prodam. Naslov v ogl. odd. 4460-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled v nedeljo od 8.—13. ure. Ostale dneve od 10.—16. ure. »Pokromanje«, Lokotence 14, Dravlje. 4671-4 MALO RABLJEN sobni invalidski voziček, ugodno prodam. Stane Kuralt, Zabnica 49, Gorenjsko. 4666-4 RADIO »Hornyphon«, dobro ohranjen, poceni prodam. Lenarčič I., Lepodvorska 34. Šiška. 4644-4 LESENO BARAKO, krito z opeko. 10 x 3. poceni prodam. Tržaška 42-1. 4662-4 AVTO DKW — Maisterklasse, črna limuzina (jeklena), odlično ohranjam, prodam. Vidic Davorin, Je- VAJENCA ZA KOVAŠKO obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Drašler Alojz, kovač — Vič — Ljubljana. 4310-3 MEHANIČNE STROKE se želim izučiti. Najraje v Celju ali okolici drugje, če je stanovanje zasigurano Ponudbo pod »Vajenec« v ogl. odd. 4532-3 TAKOJ SPREJMEM vajenca za kovaštvo in vodovod. Perušek Matija, Višnja gora 25 . 4506-3 VAJENKO sprejme riamsko-frizerski salon »Mira«. Strossmayerjeva 4, LjublJ. 4647-3 PRODAM »REALITETNA PISARNA« Ljubljana, Tavčarjeva 6. tel. 21-011. proda: razna motoma kolesa, mopede, dvokolo z motorjem »Dongo«. trokolo. osebne, pol-tovorne in tovorne avtomobile traktorje, avtobuse, tračne žage, vodne črpalke, elektromotorje, šivalne stroje, kosilnice na vprego, tehtnice ln ostale stroje ki se rabijo v gospodarstvu. Vsako premičnino boste najhitreje in najugodneje prodali ali kupili preko Realitetne pisarne. 4538-4 VOZIČEK, bel, kombiniran, malo rabljen, prodam. Vodišek, Ljubljana. Zupanova 3 Stožice. 4535-4 HRASTOVO SPALNICO, komplet-no, s peresnicam, dobro ohranjeno, poceni prodam. Vodovodna cesta 45. 4531-4 OTROŠKI kombiniran voziček, , prodam. Holzaplova 13 (Kramar). Ogled od 11. ure dalje. 4530-4 ZARADI SELITVE ugodno prodam samsko pohištvo, prenosno šamotno peč ln kuhalnik. Naslov v ogl odd 4526-4 PODZEMNI KABEL, NKBA 2x2/5. 20 m. z glavama, prodam za 5 000.— din. Andlovič Gregorčičeva 3 Ljubljana. 4525-4 KO GRESTE V TRST, ne pozabite na zelo koristen naslov: »MA? GAZZINI ALLA STAZIONE«. Via Cellinl 2. kjer dobite po najugodnejših cenah veliko izbiro vsakovrstnega blaga, konfekcij, perila, ameriških bund, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, dežnikov. nogavic, šalov itd. Nabavljeno blago odpremljamo na željo na vsak naslov v Jugoslaviji. Ker Je naša trgovina le nekaj korakov od glavne postaje, vam bo najzanesljivejšt spremljevalec ta oglas, na podlagi katerega vam priznamo posebeD popust 1004-4 OTROŠKO POSTELJICO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Sak-Ilc Vide Pregarčeve 11. 4444-4 SINGER šivalni stroj ln divan odlično ohranjeno, prodam Naslov v ogl odd. 4443-4 LAMBRETO 150 ccm, skoraj novo prodam. Rimska 23 /H. Ljubljana. 4441-4 Radio-Televizija Ljubljana, Tavčarjeva 17, proda na javni licitaciji 5. 3. 1959 telefonsko centralo 5/50 Tesla (neha) s posredovalnim aparatom In glavnim delilcem — brez usmernika ln akumulatorjev. Cena ugodna. 1319 senioe, ul. Brata Rupar 9. P 203-4 KOMBINIRAN otroški voziček, skoraj nov, ugodno prodam. Ogled: Ljubeljska 13a. Šiška, pri Beguš. 4659-4 MOTORNO KOLO »Bianchi« 500 ccm. z amortizerji in radio Telefunken z magičnim očesom prodam. Gornji trg 30, Kosec. 4658-4 DOBRO ohranjena poltovorni in osebni avto, vozna, registrirana, prodamo. Agroindus, Zalog. 4656-4 SAMSKO spalnico in drugo pohištvo — trd les, prodam. Omahen, Poljanska 1-1. 4655-4 CE ŽELITE za katerikoli predmet prospekte, cenike, pojasnila, pišite tvrdki »LUSTRA«, Trst, via Crispl 41. Priložite 100 din za odgovor. 591-4 DOBRO ohranjen motor TWN, 250 ccm, prodam. Čadež. Šentvid 108-1. '»631-4 DESKE, 50 in 25 mm, smrekove, oreh, 60 mm, prodam. Naslov v ogl. Odd. 4629-4 ITALIJANSKO moško novo kolo ln radio prodam. Kofol. Močnikova 1. 4626-4 MOTOR 300 ccm, prodam za 70.000 din, dobro ohranjen Z N Mas ali zamenjam za moped zaradi bolezni. Steržaj, Cušperk pri Gro-suplju. 4624-4 DROBRO ohranjeno barako prodam. Naslov v ogl. odd. 4623-4 AVTO Fiat topollno prodam. Titova 37. 4438-4 HIŠNO GOBO unlčujtel Navodila in razkužila pri ing. PFezelj — Ljubljana, VVolfova 3. 4678-4 ČRPALKO »Mta« Gorvens, kompletno. dobro ohranjeno, prodam. Poizvedbe: Knific Matija, Sp. Senice 4 pri Medvodah. 4541-4 DOBRO ohranjen avto Ford-Eifel, prodam. Naslov v ogl. odd. 4617-4 VINOGRAD, lepa, dobra lega na Tinskem pri Zibiki, prodam. — Goričar Jože — Šmartno ob Paki 1348-4 KMETIJSKO gospodarstvo Beltinci, proda dobro ohranjen trak-tor Zadrugar, popolnoma popravljen. Ogled možen na upravi posestva. 1347-4 RENAULT jn Lancia, osebni, prodamo. Ogled pri avtomehaniku Oblak Janezu, Logatec. 1344-4 DOBRO OHRANJENO belo ple-skano omaro, počen; prodam. Javornik, Triglavska 7. 4738-4 ZENSKI šivalni stroj »Adler«, po grezljiv, brzošivalni stroj »Zeti-na«, primeren tudi za krojače, in novo italijansko kolo rdeče barve »Cotur«, prodam. Za Kra-lem 14-1., Dravlje, nasproti Vodnikove 256. 4451-4 KRMILNO PESO prodam. Studenec 2. Polje. 4450-4 NOVO moško kolo Waffenrad Steyr prodam. Dovjak. Kolarjeva 26, Bežigrad. 4449-4 OJAČEVALEC 20 W z zvočnikom prodam. Naslov v ogl. odd. 4279-4 AMERIKANSKO ZENSKO KOLO, primerno za vgradnjo pomožnega motorja, prodam. — Zavrl, Ljubljana. Pod turnom 3 (Grad Tivoli). 4390-4 MOŠKO KOLO, malo rabljeno, s prestavami, znamke »Julija«, prodam. Mala čolnarska 10. 4388-4 OPEL OLYMPIA 52. odlično ohranjen, prodam. Pri Gencelj. ple-tiljstvo. Poljanska c. 45. Ljubljana. 4430-4 DVA AVTOMOBILA Opel 01ym-pia, eden vozen, drugi razdrt, prodamo; kupijo lahko tudi privatniki. Ogled pri Avbo-moto krožku »POLJANE« na Poljanski cesti 46. 4428-4 ZIDAN ŠTEDILNIK s češkimi ploščicami in okovjem poceni prodam. Devetak, Smrekarjeva Št. 37. šiška. 4427-4 KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, po nizki ugodni ceni prodam. Vižmarje 193 (lesene hiše), ogled v nedeljo. 4425-4 OTROŠKI športni voziček prodam Podlimbarskega 23, šiška. . 4421-4 RABLJENE avtomobilske plašče raznih dimenzij, uporabne za di-re prodamo. Naslov v ogl. odd. 4420-4 GUMI VOZ, 20 coL nov. prodam. Hrome. Ljubljana. Šmartno 58. 4419-4 NOVO. nemško štrapacno žensko kolo »Junior« prodam. Gostilničarska 17, Vič. 4417-4 NEMŠKI RADIO Lorenz poceni prodam. — Vidmar. Verovškova 56-H. 4411-4 ZENSKO KOLO, italijansko, prodam. Knezova II. 4410-4 Zensko italijansko novo kolo »Julija« prodam. Prešernova 7, Vidic. 4407-4 AVTOMOBILSKE GUME. inozemske. rabljene, 6.40X13. naprodaj. Poizvedbe: Lovec. Titova 31. 4332-4 DIRKALNO KOLO* »BIANCHI«, malo rabljeno, ugodno prodam. Celovška 96. pritličje levo. 4327-4 MOTORČEK s kolesom ali brez, pripraven za tricikel, prodam. Aleiavčarva ul. 7, Šiška. «162*4 LEPO. dobro ohranjeno železna ograjo (ca. 15 m), skoraj novo lončeno peč, sune smrekove plohe. trame in hrastove lege prodam. Naslov v ogl. odd. 4405-* KOLO, moško. »Puch«, na prestave, skoraj novo. prodam. — Vodmatska 31, Moste. 4386-4 2 KLETNI OKNI V svetlobi 80a50, balkonska vrata v sveti. 80X190 s steklom, kompletno okovana, dvokrilna vrata 130{X230, brez podboja. 50 kosov ključavnic 8 cm, 6 kosov \vertheim ključavnic 8 cm, 4 kose werthe;m ključavnic 10 cm, 50 kosov nasadil 7 in 9 cm, 6 kosov sponov 60—70 centimetrov dolgih za vrata barake, 100 kosov baskil zapira 14 cm prodam. Naslov v ogl« odd. 4382-4 KOLESA od 7.000 Lit. motorna kolesa od 44.000 Lit. novi in stari motorji. Velika izbira prit Marcon. Trst ulica Pleta 3. 26840-4 MERCEDES 170-Sb, mode! 1953, kurjava, radio, prevožen 108 tisoč km. odlično ohranjen prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe pod »Cm« v ogl. odd. 4209-4 KOMPRESOR, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 4222-4 KOLESA, mopede »CHIORDA«, lambrete, vespe in motorje (rabljene) dobite pri firm: TOKlC, ulica Via GalatU 8. Trst. nasproti postaje. 30,8-4 EKSCENTEK stiskalnico 15 ton, novo. prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stiskalnica«. 3SS4-4 OSEBNI AVTO, dobro ohranjen in vozen, zelo primeren za začetnika, mala poraba goriva, z rezervnim motorjem ln menjalnikom, ugodno prodam: delavnica, Tržaška 15, Ljubljana. 4378-4 POSTELJO z mrežo in žimnico prodam za 4000 din. dve omari pa za 2000 din. Plevnik Alojzija, Vodmatska 16. 4377-4 OSEBNI AVTO FIAT 1400. dobro ohranjen, z osemcevnim radijskim aparatom. prodam. Naslov v ogl odd. 43,6-4 DOBRO OHRANJENO moško kolo prodam za 15.000 din. Jarni-kova 5, Bežigrad. 4373-4 OTROŠKI VOZIČEK, polglobok, prodam. Puhar, Titova 29-1. 4372-4 LEPOTNO GRMIČEVJE za živo mejo prodam. Babnik. Vodnikova 123. Ljubljana. 4369-4 MOPED NSU prodam. Kamnogo-riška 31. Ljubljana. 4368-4 ZENSKO italijansko novo koio 3 prestavami prodam. — Panjan, Gregorčičeva 10-1. 43,76-4 UVOŽENO pregrinjalo za 2 postelji in blago za kostim ter motor, izmenični, 1 KM. 110 V, prodam Počkaj. Parmova 34. 4363-4 6ADNA DREVESCA vseh vrst za spomladansko saditev prodam. Hafner Kocijan. Dorfarje 22 p. Zabnica. 4362-4 NOVO nahrbtno »Motoblo« škropilnico m dobro ohranjeno prevozno motorno škropilnico prodamo. »Sadjar in vrtnar«, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. 4359-4 HARMONIKA, 32-basna, odlične kakovosti in zunanjosti, naprodaj. Ogled od 13.—19. ure. Gračner. Trg mladinskih delovnih brigad 8-H.. levo. 4358-4 AVTO Opel 01ymp:a. takoj prodam. Naslov v ogl. odd. 4356-4 PO UGODNI CENI prodam štrapacno žensko in športno moško kolo, obe dobro ohranjeni, ter radijski aparat »Hornyphon« starejši tip. Nosan, Crtomirova 19, Bežigrad, Ljubljana. 4355-4 NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom. športno dresiranega, prodamo v dobre roke. Ogled: Mazi. Mestni trg 17-1. 4353-4 MOPED PUCH MS 50. prevožen h 7000 km, in moško športno kolo prodam ali zamenjam za opeko alt deske. Ogled v nedeljo od 10.—12. ure na Vodnikov; 89 — Ljubljana. 4348-4 TMZ moped ln radio na baterijo in tok prodam za 15.000 dinarjev. Cesta na Brdo 33 4341-4 MOPED s ščitniki prodam Černivec Jernej, Koseze 14, p. Vodice. 4333-4 NAGROBNI SPOMENIK s čmo ploščo in robnike dobite že od 17.500 din dalje pri kamnoseku Franju Kunovarju, Tomačevska cesta 7. Ljubljana, tel. S1-982. 43(8-4 DKW MOTOR 250 ccm 1954. zelo ohranjen, prodam. Ogled vsak dan ob 14. uri. Branislav Ostojič, Stud naselje, bi. II. 4176-4 MOTOR PUCH ROLLER prodam poceni. Reteče 48. Škofja Loka. 4181-4 ZLATO ZA ZOBE. 22 g. prodam. Naslov v ogl. odd. 4188-4 ČEVLJARSKI levoročnl stroj, dobro ohranjen, ter 10 m električnega zemeljskega kabla prodam zelo ugodno. Vprašajte; Mekinje 22, Kamnik. 4198-4 3 PRAŠIČE, stare 5 mesecev, prodam. Kamnogoriška 8, Dravlje. 4199-4 FIAT 1100, odlično ohranjen, tip 1952. prodam. Verbič Ela. Suhadole 57 pri Komendi. 4204-4 STARINSKO rezljano pohištvo in nov radijski aparat Blaupunkt ugodno prodam. Dolžan Branko, Ljubljana. Titova 23-11. 4206-4 DOBRO OHRANJENO kopalno peč prodam. Markelj, Jamova 41. — 4211-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, 32- • basno. prodam. Aleševčeva 22. klet. «19-4 MOPED 8000 km prodam za 303.000 dinarjev. Sitar, Trata 8. Šentvid, Ljubljana. 4247-4 KOMBINIRANO jedilnico ugodno prodam. Informacije iz prijaznosti pri mizarstvu »Bor«, Kregar, St. Vld-Vižmarje. 4254-4 ŠTEDILNIK, aluminijast, dobro ohranjen. primeren za večjo družino ali gostilno, prodam. — Resinovič. Trubarjeva 37 4265-4 LAMBRETTO 125 in radio prodam. Jerovšek Franc. Rimska 2. Ogled od 8.—12. ure. 4269-4 ŠTEDILNIK na 2Vi plošči poceni prodam. Tomažič, Stožice, Robičeva 1, Ljubljana. 4272-4 MESARIJA IN KLAVNICA Slov. Konjice proda stroj za rezanje mesa znamke »Wolf«. ročni stroj za rezanje mesa štev. 32 in ročni stroj za polnjenje klo. bas. Tstotam naprodaj kobila, stara 9 let. P 189-4 MOPED PUCH, rabljen, prodam. V račun vzamem klavirsko harmoniko. Poizvedbe: Trafika Tabor. P 190-4 DIFERENCIAL za »Opel-Blitz« na 41 zobov, bfez nab. prodam. — Kecur Jože, Rogaška Slatina 163. P 162-4 ZIDNO ln stropno opeko prodam. Naslov v ogl odd 3976-4 PISALNI STROJ Continental star, raben. proda za 20.000 Partizan Narodni dom. Ogled pri Baraga. Miklošičeva 2 4324-4 LUTZOVO PEC štev. 2 in več d Cine garderobne omarice, stara, proda Partizan Narodni dom. un-t St. 46 — i marca i9se / SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 13 BBKSKO KOLO, rabljeno, poceni prodam. Nasl-ov v ogl. oad. 4J18-4 KEMSko deteljo, tisoč .kilogramov prodam. Podgoršek Anton. Srednje Gameljne. 4312-4 iENSKO dobro ohranjeno Ku.o »Standard« prodam. Vodovodna 15-1. 4311-4 VESPO, odlično, prodam. Petrovič. Kranj, Zlato polje 7. 4703-4 OARA20, prestavljivo, leseno, prodam. Jerala. Ptujska 9. 4703-4 MOPED COLIBRI, odlično ohranjeni, prodam. Rudnik št. 64. 4700-4 V TRSTU v veletrgovini »AL MERCATO«, Via Carducci 43 <20 metrov od avtobusne postaje, nasproti pokrite tržnice), vam nudijo izredno bogato izbiro moškega :n ženskega blaga iz najboljših domačih in angleških tovarn; razne vrste platna za rjuhe v vseh merah, razne vrste žameta svile, volnenih in bombažnih izdelkov — vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Torej: kadar pridete v Trst, obiščite veletrgovino »Al Mercato«. Via Carducci 43. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust. 1002-4 FIAT 600, 18.000 km, brezhiben, prodam. Naslov v ogl. odd. 4690-4 POLTOVORNI AVTO OPEL prodamo ali zamenjamo za motor do 175 ccm. Naslov v ogl. odd. 4687-4 PISALNI STROJ Remington por-table rabljen, prodam. Naslov v Ogl. Odd. 4686-4 MOTOR PUCH 125 s teleskopom prodam. Plestenjak, HraniLni-Ška 9. 4685-4 »ILCU 125 prodam. Mehanika. Tržaška 84. 4681-4 MOŠKO KOLO *Wanderer« ugodno prodam. Ogled vsak dan popoldne. Ljubljana, Na jami 8-1., stanovanje 7. 4653-4 K APR AVL JI VC EK z zadnjim: sedeži prodam. — Štrukelj Miha. Dravlje. Zapužka c. 8. 4652-4 VESPO 125 ccm. dobro ohranjeno, prodam, štrukelj Lojze. Ljubljana. Zapužka c. 8, Dravlje. 4651-4 FIAT 1400 prodam. Milič Rado, Ljubljana, Dolenjska c. 48 4650-4 GARNITURO batov za FIAT 1100 E. I. brušenje, prodam. Plekar Marijan. Ljubljana. Zrinjskega C. 7. 4649-4 PLETILNI STROJ št. 8 takoj kupim Naslov v ogl. odd 4646-4 POZOR! Tekače zamenjamo za vse vrste cunj ali cunje kupimo oziroma po kvaliteti. Delamo po naročilu. Veselova 3-A 4614-4 UGODNO PRODAM skoraj novo Lambretto 150 ccm. Ogled v nedeljo. 1. 3.. od 13.—17. ure. Žalec. Kolodvorska 35 (dvorišče). 4643-4 CEPTLNO SMOLO in preparate zoper voluharje, miši. bramorje, podgane, molje, ribice, mravlje, lesne črve itd. dobite z navodili pri: ing. Prezelj. Ljubljana, WolfOva 3. 4677-4 AVTO SKODA, zelo dobro ohranjen, prodam z rezervnim strojem. Cukj-at; Albin. Tabor 35. Savinjska dolina. 1390-4 GUMI VOZ, 20 col. nosilnost 5 do 6 ton. ugodno prodam. Mauser Črnuče 33!'a. 4516-4 NOVO TROKOLO prodam. Naslov v ogl odd. 4514-4 TELICO — ^montafonka 8 mesecev brejo! prodam. Fužine 11, Ljubljana. 4512-4 OTROŠKI VOZIČEK, globok, poceni naprodaj. Ogled od pone-dellka dalje. Prešernova 13'dvorišče. 4504-4 MOTOR Mosquito še dobro ohranjen. prodam. Dobnikar. Dolni-ce 30. p. Št. Vid. Ljubljana. 4501-4 STISKALNICO, vretenasto 10-12 ton pr;t;ska. prodam za 130.000 din. Gjud Boga, Trg Revolucije 6. 4622-4 KRAVO v 9 mesecu brejosti, prodam. Savlje 31. 4618-4 KMETIJSKA ZADRUGA v Borovnici proda po zelo ugodni ceni rabljen kovaški ventilator z motorjem. primeren za privatno •M večjo kovaško delavnico. 4616-4 POLTOVORNI AVTO Fiat 1100 z generalno popravljenim motorjem in skoraj novimi gumami po zelo ugodni ceni prodamo. Naslov v ogl. odd. 4615-4 KMETIJSKA ZADRUGA Borovnica proda po zelo ugodni ceni malo rabljen krojaški stroj Lada cik-cak. Ogled možen vsak dan na sedežu zadruge. 4614-4 AVTOMAT zvezda, trikot, bimetalni sprožilci 25 A. svetlobni signali, možno daljinsko upravljanje, primeren za črpalne naprave proda: GRAD, Dobrunje 84. Ljubljana. BUNDO, italijansko in usnjen plašč, ugodno prodam. Resljeva c. 35 II, desno (zvon. enkrat). 4612-4 STROJ za sekanje zamaškov s transmisijo (Stanzmaschme) prodam. Cunder Vinko. Ljubljana Zidovska ul. 8. 4611-4 2 AVTOGUMI &40H13. inozemski in tržaško bundo, prodam. Poizvedbe na bencinski črpalki Šentvid, tud: danes. 4610-4 20 kg SEMENSKE črne detelje prima, prodam. Camernik Ivan. Dragomer 41, p. Brezovica. 4609-4 DOBRO OHRANJENO kosilnico, srednje velikosti, znamke »Kor-mich, ugodno prodam. H. F. Bukovica 38. p. Vodice nad Ljubljano. 4605-4 KOLO, moško, prvovrstno, znamke Neumann, prodam. Mehanična delavnica Celovška 79. 4601-4 VOLK S W AGEN. popolnoma nov, zadnji tip. export model, z radio aparatom, prodam za gotovino. Naslov v ogl. odd. P216-1 RADIOAPARAT, 6-cevni Simens, dohro ohranjen z rezervnim zvočnikom prodam. Ljubljana. Stoženska 21. 4596-4 ZUNDAP 200 1953, teleskopi, poceni prodam zaradi vpoklica v JLA. Ponudbe v ogl. odd pod >165.000 takoj«. 4592-4 VESPO 125, odlično ohranjeno zaradi bolezni. nujno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »160.000« 4589-4 VESPO model 1956, 150 ccm, prodam. Naslov v ogl. odd. 4588-4 ZA 9.500 DINARJEV, prodam italijansko žensko kolo. potrebno popravil. Naslov v ogl. odd. 4584-4 PRODAM ALI ZAMENJAM za karamboliran FTAT 600 osebni avto »Skoda« 1200 — leto izdelave 3954, 5 sedežni, odlično ohranjen. Vera Spelec. Oglejska 9 Piran. p 213-4 KOKER Spanjelo, čmobelo. •taro 5 mesecev, zelo lepo (z rodovnikom), prodam. Simunac, Zupančičeva 30. Kranj. tel. 426. P 211-4 350 ccm, prednje vilice komplet z žarometom in stikalom prodam. Ogled je možen vsak delovni dan od 8-18 ure pri Razpor Ivanu, ključavničarstvo. Primskovo. Kranj. P 210-4 Krnsko dvokolo, nemško, xnamke Puch. solidno, rdeče barve, prodam. Miličinskega 8 4493-4 STARO KUHINJSKO pohištvo za 9,000.— din in pločevinasti umi-V*thiDc, prodam Jamova 12 (Mir- 4488-4 BkMILNO PESO. seno. prodam Litijska cesta 17. 4484-4 CCICO in dva mlad ča, 3 mesece ftmrm, nemški ovčar, prodam. U 4483-4 ŠPORTNI voziček za dvojčke, prodam. Ljubljana, Kamniška Ulica 13. 4482-4 MOTOR Metchles 350 ccm, prednji in zadnji teleskop, prodam. Ogled: Smartinska 15. 4469-4 STIRISEDEZNI AVTO 1100, prodam, Rudnik 112. Ljubljana. 4459-4 GILERA 500 s prikolico, naprodaj. Zupan, Fužine 9; Kamnik (Podjetje). 4456-4 MOTORNO KOLO JAWA, 89 ccm, ohranjeno, ugodno prodam — zamenjam za novo damsko nemško kolo z nekaj doplačila. Videmska 3, za novo cerkvijo v šiški. 4306-4 KOMPLETNO SOBNO in kuhinjsko pohištvo prodam za 20.000 dinarjev. Smrekar, cesta II Cesarjev 401/c, Vič Ljubljana. 4305-4 POCENI PRODAM glavo za sko-belni stroj. Naslov v ogl odd. 4301-4 JAWO, dirkalno, 500 ccm. dobro ohrajeno. prodam. Šansoni Marina. Grosuplje 135. 4300-4 UTICO ZA KURE in vrtno orodje prodam. Vprašati Kavškova 16. 4299-4 POSAMEZNE DELE za motorno kolo znamke MATSCHLES. kupim. Naslov v ogl. odd. 4298-4 OTROŠKI globok voziček in radio, prodam. Avsenik, Njegoševa 6. I. stopnišče. IV. nadstropje. 4287-4 GLOBOK otroški voziček, prodam dr. Jagodic. Ljubljana, Karunova 5. 4283-4 DVE AVTO GUMI 7.50x16, prodam. Naslov v ogl. odd. 4275-4 HOREX REGINA, 350 ccm, pro* dam. Ogled vsak dan. Ponudbe pod »Horex« v ogl. odd. 4185-4 KOMPLETNE brzine za osebni voz »TAUNUS« ter stabilni vrtalni stroj za železo do 25 mm, prodam. Naslov v ogl. odd. 4045-4 MALO rabljen ženski BRZOŠI-VALNI STROJ znamke (Veri-tas). prodam* Osretkar Nada, Vižmarje 180a. 4453-4 PIANINO, dobro ohranjen, prodam. GoruDOVa 5 4398-4 ENOSTANOVANJSKO hišo v Brežicah prodam. Primerna zs obrtnika. Naslov v ogl. odd 1302-4 DRUŽINSKO HISO na morju v Novem Vinodolu pri Crikveni-ci. prodam. Ima 4 sobe, kuhinjo. vse pritikline in teraso za sončenje. Pripravna za manjšo sindikalno podružnico za letni odd:h. Vprašajte: Petrič Ivan, Zagreb Pantovčak 94 b 1309-4 RADIO znamke Grundig. 8-cevnl mod. 1957-58. tipke 30 UKV moderne oblike prodam. Milatovič, Trnovska 29. vhod med št. 15 in 17. 4564-4 6 MESECEV staro nemško ovčarko z rodovnikom prodam. — Milatovič, Trnovska 29, vhod pri številki 15 in 17. 4563-4 UGODNO PRODAM ženski usnjeni plašč toplo jopico, škornje, vse za srednjo postavo. Samova 14, Bežigrad. 4557-4 RADIO »SAVICA 56«, nov z garancijo, prodam. Hamer, Masa-rvkova 13. Ljubljana. 4554-4 NOVO pleskano spalnico prodam. iGrošljeva 3, nasproti Remize. 4553-4 ITALIJANSKO DAMSKO kolo prodam. Trnovska št. 17. 4548-4 POLTOVORNI AVTO Balila do 500 kg nosilnosti prodam. Naslov v ogl odd. 4547-4 SPALNICO, kompletno, šperano, Imitacija orehove korenine, ugodno prodam ali zamenjam za les Ponudbe pod »Spalnica« v ogl odd. 4545-4 OTROŠKI VOZIČEK nov. kombiniran. italijanski prodam Telefon 32-617. 4543-4 HIIIIHHIMIII ELEKTRIČNI MOTOR 220-980 — 2800 obratov. 1.75 KS. zamenjam aii prodam za manjšega do 1 KS. Puntar Franc Sv. Duh 70, Skofla Loka. 4352-6 ZA MANJŠI AVTO zamenjam kovinsko stružnico dolžine 75 mm. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezhiben«. ~ 2857-1 REPO zamenjam za slamo ali kupim. Kavčič« 40, p. Smlednik. 4276-6 sHUPima -MOTOR do 250 ccm, no vejte Izdelave, brezhiben, kup.m. Opis m ceno javite nujno na naslov: Kozarič, Z.agreD, Baškovičev« St. 40. 1310-5 VRETENASTO STISKALNICO 5 do 10 ton kupim ali vzamem v najem. Naslov v ogl. odd. pod »Prednost avostebrna«. 4562-5 STEKLENO STENO kupim, prav tako steklena vrata, primerna za vhodna ali za verando. Naslov v ogl. odd. 4559-5 SOCIALISTIČNI SEKTOR kupi osebni avto Opel Record, Fiat UOO ai; DKW. Ponudbe pod »Novejše tipe« v ogl. odd. 4537-5 BOROV E DESKE debeline 5 cm kupim. Prebil, mizar. Tržaška cesta 58. 4529-5 PIANINO, dobro ohranjen, kupim. »Ponudbe pod »Pianino« v ogl. odd. 4433-5 STROJ za Izdelovanje cementna strešne opeke kupim. Naslov v ogl. odd. 4518-5 FOTOAPARAT Zorkij 4 kupim. Gotovina takoj. Kočevar Rado, Kranjska gora 21. 4594-5 AVTO. povojni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mala poraba bencina«. 4583-5 OTROŠKI VOZIČEK, nov ali dobro ohranjen, inozemski, kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Inozemski«. 4576-5 NUJNO POTREBUJEM zlato za zobe. Plačam takoj. Abramova št. 15. 4496-5 ZLATO za zobe kupim. Ponudbe pod »18 gr.« v ogl. odd. 4452-5 kontrabas, nov ali rabljen. kupim. Ponudbe pod »Oktava« v ogl. odd. 4448-5 STOJALO za šivalni stroj kupim Dermaša, Krakovski nasip 10-1. 4381-5 RADIO, UKV, zahodnonemški. ®—ll-cevni, zadnji model, ku-p m. (Plačam dobro.) Ponudbe pod »Prvovrstni« v ogl. odd 4416-5 DOBRO OHRANJEN stroj za B Topolinčka ali bate 53 mm kupim. Oven Franci, G-oričane 2. Medvode. 4429-5 NOSILEC I NP 18 ali 28. dolžine 8 ra. kupim. Telefon 22-885. 4150-5 PRETOČNI BOJLER »Vaillant Geyser» na butan kupim. Plive-rič Čopova 42-11. 4152-5 ZENSKO KOLO italijansko, novo. kupim Ponudbe z navedbo cene v ogl. odd pod »Novo«. 4224-5 STISKALNICO (prešo) od 2 t do 5 t kupim. Naslov v ogl. odd. 4344-5 VETROBRAN za motor (uvožen) kupim. Naslov v ogl. odd 4329-5 ZLATO za zobe kupim. Naslov v ogl. odd 4167-5 oor tc-ev KLAVIR z aneleško mehan-ko kunim Senica Hedvi ka. Zaloška 40. 4213-5 KOSILNICO, vprežno Lanz aii Perne kup*m Tieršič Cerknica 37 pri Rakeku 4215-5 ZIDAN ŠTEDILNIK. desni. kupim Pismene ponudbe. Naslov v ogl. odd. 406-6 OSEBNI AVTO, dobro ohranjen, znamke »Fiat 1100«, kupim. Naslov SP Celje. P 184-5 LAHKI GUMI VOZ kupim. Naslov v ogl. odd. 3715-5 DOBRO ohranjen krojaški šivalni stroj kupim. Naslov: Urbančič Francka. St. Vid nad Ljubljano št. 108 . 3952-5 ŠIVALNI STROJ »Singer« ali »Pffaf«, zelo dobro ohranjen, kupim. Jugovič. Stara Loka 41, Škofja Loka. 4005-5 LINOLEJ, rabljen, kupim. Ponudbe v ogL odd. pod »Linolej«. 4302-5 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Inozemski«. 4277-5 DIFERENCIAL motor BMW — 350 ccm. tipa 1939. kupim. Ponudbe pošljite: Kajfeš Milan, Senj. 4698-5 ZA OSEBNI AVTO kupim kilometrski števee, najmanj 130 km na uro, manometer za merjenje olja in zaganjač za osebni avto BMW. Delavnica. Tržaška 15 4683-5 DOBRO ohranjeno Lambretto (Galeb) kupim. Gracar Ivan. Opekarna 19, Trbovlje. P 199-5 4-SEDEZNI AVTO DKW 01ym-pia itd., brezhiben, majhna poraba goriva, tipe 1940 — ne starejšega — kupim. Plačam v gotovini. Sabo I., Čakovec. Maršala Tita ul. 27. P 202-5 AVTO katerekoli znamke kupim. Naslov v ogl. odd. 4654-5 KLAVIRSKO harmoniko kupim. Ponudbe, opis. cena. Naslov v ogl. odd. 4648-5 AVTO Volkstvagen. Fiat 1100 ali Fiat 600, prevožen največ 10.000 km. kupim. Plačam takoj. Za nagrado nudim vseljivo sobo takoj, a kasneje dvosobno komfortno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd pod »Ugodna prilika«. 4457-5 BOROVE PLOHE, 5 cm, kupim. — Peklenk. mizar. Kozarje 33 4741.5 PAPIGE in kletko kunim Naslov 291) D vodružinska hiša. cela vseljiva, sadni in zelenjavni vrt. Stična, Dolenjsko, 2,300.000 din; 350) Zemljišče, primerno za postavitev »weekend« hišice bl:zu Sentvida-Stične in gozdno parcelo prodamo zelo ugodno; 504) Dvosobna stanovanja, komfortna. v novejši hiši Ljubljana-Siška, od 850.000 do 1,000.000. Prodajalce in kupce opozarjamo, da posredujemo prodajo in nakup vseh nepremičnin, ki ne spadajo pod zakon o nacionalizaciji. Posredujemo tudi zamenjavo stanovanj in lokalov. 4539-7 DVODRUZINSKO vilo v Ljubljani z vseljivim stanovanjem, prodam. Ponudbe pod »Ugodna prilika« v ogl. odd. 4639-7 HISO, enostanovanjsko. aii del hiše. vselji-va takoj vsaj ena soba. kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj gotovino« v ogl odd. 4742-7 .ZlllCl, luti U,-, zidijivo z odločDO enodruzuisice hiše v Stožicah, prodam. Naslov v ogl. odd- 4688-7 STANOVANJE, kompletno, v centru Domžal, prodam. Resni interesenti dobijo naslov v ogl. odd. 4561-7 ENODRUŽINSKO vseljivo novejšo hišo kupim. Naslov SP Celje. P 198-7 VINOGRAD z zidanico in stanovanjem ter vso premičnino prodam. Lepa sončna lega. blizu avtomobilske ceste v Grčevju pri Trški gori. Starič Angelca, Rožni vrh št. 14. Trebnje. P 168-7 NJIVO in gozd prodam. Poizvedbe: Zevnik. Križ 61 pri Komendi. 4303-7 UGODNO takoj prodam lepo parcelo v Dobrunjah, okolica Ljubljane. Naslov v ogl. odd. 4315-7 ENOSTANOVANJSKO HISO. tri do štirisobno komfortno, kupim v Ljubljani Ljubljana-okolica', Nova Gorica, Šempeter pri N. Gorici, Sežana. Postojna. Naslov v ogl. odd. 4316-7 VISOKOPRITLICNO enodružinsko hišo v bližini Ljubljane prodam. Naslov v oel. odd. 4325-7 ENOSTANOVANJSKO vseljivo hišo, novo. 5 km iz Celja, ob glavni cesti, prodam. Naslov SP Celje. P 187-7 POSESTVO 9 ha, 20 minut od železniške postaje Lipoglav, z vsem inventarjem, zaradi bolezni prodam. Marija Ovčar. Bobovo 6, Ponikva. Grobelno. P 186-7 VTLO, enostanovanjsko, prodam. Ponudbe pod »Udobna« v ogl. Odd. 4375-7 NEDOGRAJENO eno ali dvodru-žinsko hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe s potrebnim opisom v Ogl. Odd. pod »4.000.000«. 4334-7 MANJŠE POSESTVO, nova hiša. z vinogradom, sadovnjak, nekaj gozda, primerno za upokojenca. prodam. Poizvedbe pri Kle-menšek. Celle. Aškerčeva 16. — Cena 1,000.000. P 185-7 MANJŠO HISO ali vilo z malo vrta kupim v občini Vič. Rudnik ali na Gorenjskem. Ponudbe pod »Sončno« v ogl. odd. 4409-7 POLOVICO HlSE. ki ni v skupnosti. v Ljubljani prodam. Z adaptacijo takoj vseljivi 2 sobi ln kuhinja, sčasoma tudi poslovni prostor za majhno obrt. Potrebna gotovina 2,500.OflO. Ponudbe v ogl. odd. pod »Idealna leiga«. 4426-7 HISO v okolici Ljubljane kupim. Ponudbe pod »Denar« v ogl. od-delek. 4474-7 HISA, enostanovanjska, z vrtom, takoj vseljiva, naprodaj v Krškem. Naslov v SP Krško pod »Ugodno«. P 205-7 ENOSTANOVANJSKO HISO. dobro ohranjeno (garaža), z lepim vrtom, v industrijskem kraju Sav. doline, prodam. Z manjšo prezidavo primemo zlasti za obrtnika. Ponudbe na podružnico SP Celje pod »Gotovina« P 207-7 POSESTVO 2 ha s hišo ob glavni cesti, vse v ravnini na Prose-niškem pri Šentjurju, prodam. Naslov SP Celje. P 209-7 NEDOGRAJENO enostanovanjsko hišo z mladim drevjem in 980 m2 zemljišča na Brinju — Bežigrad, zamenjam za osebni avtomobil novejše izdelave ali Jo prodam. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. 4593-7 GOSPODARSKO POSLOPJE v bližini Ljubljane, primemo za stanovanje obrtnika ali za lastnika tovornega avtomobila, prodam. Ogled v nedeljo. Brezovica 1. 4598-7 HIŠA z manjšim posestvom, lepa sončna lega. v bližini Bleda, naprodaj. Naslov v ogl. odd. P 220-7 GARSONJERO ali stanovanje v Ljubljani, vseljivo, kupim takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina takoj«. 4603-7 VSELJIV’O komfortno dvosobno stanovanje ali hišo. lahko nedograjeno. v Ljubljani, kupim. Naslov v ogl. odd. 4500-7 ZA BEŽIGRADOM zamenjam pol hiše z vrtom, lahko tudi manjše v okolici Ljubljane. Ponudbe v ogl odd. pod »Zamenjava«. 4515-7 UGODNO PRODAM 1.5 ha gozda, mešan les, v bližini Perovega pri Grosupljem Brian Tone. Gatina 17. 4521-7 STANOVANJE ali hišo kupim, vzamem tudi s prevžitkom. Ponudbe pod »Zadovoljstvo« v ogl odd. 4334-7 REALTTFTNA PISARNA v Llub-ljan' Tavčarjeva ul. 8. telefon 21-011 proda naslednje nepremičnine: 400) Polovico hiše v sredini Celja. enosobno stanovanje takol vseljivo. 900.000: 489) Trije travniki med Rudni-kom in Lavrico v skupni izmeri 4 736 m*, po 40 din meter; 345) Novejša enodružinska hiša z vrtom, cela vseljiva n« Rakeku. 800 000 din: 500) Zazidljiva parcela 1.713 m1 Zg. Šiška Ljubljana, cena ugodna. 481) Enodružinska hiša gospo darsko ooslopje z ve!»ko mizarsko d<-!avn’co in dvor:šč«>m takoj vseljivo. pri Domžalah. 7.000.000 din. proda ae tudi polo- mi DOSTAVNI VOZ (Lielervvagen) v najem za prevoz po Ljubljani in bližnji okolici. Ponudbe v ogl. odd. pod »Avtoprevoz«. 4570-8 VRT oddam v najem. Trnovska 4. 4524-8 TRGOVSKO PODJETJE išče suho in zračno skladišče, ca. 300 m2. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zračno skladišče 1959«. 4492-8 PISARNIŠKI PROSTORI Iščemo en ali dva pisarniška prostora za predstavništvo velike tovarne iz Srbije. Prostori so lahko tudi v širšem centru. Ponudbe pod »Dobro plačamo« v ogl. odd. 4577-8 HlililillJiliHil OPREMLJENO SOBO z nekaj oskrbe v kakem mestu ali ob morju išče upokojen intelektualec. Pišite: »Jugoreklam«, Rogaška Slatina. 4697-9 SOBO, po možnosti v bližini centra. iščem, najraje neopremljeno, eventualno s souporabo kopalnice. potrebujem nujno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirje«. 4696-9 HRANO IN STANOVANJE nudim upokojenki ali ženski, ki dela izmenično. za varstvo dveh otrok, starost 2—4 leta. Naslov v ogl. odd. 4689-9 MARIBOR—LJUBLJANA. Veliko enosobno kompletno stanovanje, strogi center, zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje v Ljubljani ali dam in sprejmem v najem v opremljenem stanju za leto ali dve. Ponudbe pod »Jesen 1959« v ogl. odd. 4487-9 VELIKO enosobno stanovanje prodam za 10 let. 7 minut od trolejbusne postaje, takoj vseljivo, ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 4191-9 DEKLE vzamem na stanovanje. Naslov v ogl. odd. 4495-9 SOSTANOVALKO, študentko ekonomije aii absolventko IV. let. ESS. sprejmem. Naslov v ogl. odd. 4574-9 ZA SVOJEGA SINA ŠTUDENTA iščem sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kemik«. 4585-9 KDO odstopi prazno sobo, po možnosti s posebnim vhodom, materi z enim otrokom proti nagradi ali jo eventualno odkupim. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 4590-9 KOMFORTNO stanovanje z manjšim kabinetom zamenjam za komfortno enoinpolsobno. Ponudbe v Ogl. odd. pod »Spomladi«. 4591-9 VELIKO enosobno stanovanje v centru zamenjam za dvosobno stanovanje s komfortom prav tako v centru (ali Bežigrad. Šiška). Ponudbe pod »Prilika« v ogl. odd. 4619-9 SOBO z dvema posteljama oddam proti plačilu ali za pomoč na malem posestvu. Ponudbe pod »Prilika« v ogl. odd. 4599-9 SOBO IN KABINET z vrtom in drvarnico in souporabo kopalnice v okviru večjega stanovanja pri gorenjskem kolodvoru zamenjam za enoinpolsobno stanovanje. Ponudbe pod »Spomladi« v ogl. odd. 4601-9 OPREMLJENO SOBO oddam pošteni osebi za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Naslov v ogl. odd. 4497-9 NA STANOVANJE jn hrano sprejmem pošteno dekle za dopoldansko ali popoldansko pomoč v gospodinjstvu. Zglasite se od 13.—15.ure vsak dan. I. T.. Erjavčeva ulica 4. pritličje desno. 4502-9 VELIKO enosobno stanovanje z vrtom in pritiklinami blizu Ljubljane, poleg žel. postaje, zamenjam za večje v mestu. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Do jeseni«. 4503-9 MARIBOR—LJUBLJANA. — Lepo komfortno triinpolsobno stanovanje blizu kolodvora, v mirnem centru Maribora, zamenjam tudi za manjše v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 4505-9 STAREJŠE DEKLE išče prazno ali opremljeno sobico. Ponudbe pod »Zanesljiva« v ogl. odd. 4509-9 SOLIDEN absolvent išče opremljeno ali neopremljeno sobo. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez strehe«. 4523-9 NAJNUJNEJŠI stanovanjski prostor iščem za mater z otrokom. Ponudbe pod »Zelo visoka nagrada« v ogl. odd. 4549-9 ŠTUDENT psihologije plača, kolikor Je treba, za opremljeno ali neopremljeno sobo ali kabinet. Nudi dobro nagrado. Ponudb« pod »Mir in solidnost garantirana« v ogl. odd. 4445-9 2-SOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enako ali enosobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Maribor 1959« v ogl. odd. 4565-9 NUJNO ISCEM opremljeno, še rajši prazno sobo. Ponudbe pod »Cena ni važna« v ogl. odd. 4567-9 ŠIVILJA išče skromen kabinet ali gre za sostanovalko. Ponudbe v ogl. odd. Dod »Mirna«. 4571-9 ZAMENJAVA MARIBOR—LJUBLJANA! Dvoinpolsobno stanovanje v Mariboru — »center« — zamenjam za kakršnokoli v Ljubljani. Stari trg 19 Paradiž. Llubljana. P 291-9 HISNISKO STANOVANJE, novo. s centralno in toplo vodo. zar menjam za nehišniško Simonič Stefan. Djakovičeva 10. 4285-9 MLAD FANT išče opremljeno sobo. gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod »Elektrotehnik« v ogi. odd. * 4291-9 KOMFORTNO stanovanje, trisobno. kabinet, zamenjam za večje. Ponudb« v ogl. odd. pod »Center«. 4292-9 SOSTANOVALCA dobita hrano In stanovanje, plačilo mesec vnaprej. posteljnina zaželena. Zadravec. Galjevica 88. 4308-9 LEPO opremljeno sobo. center, orid»m dvema visokošolkama z lastno posteljnino. Ponudbe pod »Najboljši plačnik« v ogl. odd 4914-9 REKA—LJUBI JANA. — Trisobno komfortno stanovanje v vili na Sušaku zamenjam za ustrezno. Ponudb« v ogl. odd. pod »Mor- ZA SKROMNO sobico v Ljubija ni nudim visoko nagrado Naslov v ogl. odd. 3997-9 STANOVANJE ali vsaj sobo iscem proti nagradi v Ljubljah;. Naslov v ogl. odd. 3971-9 ZA PRAZNO SOBO nudita mlada zakonca brez otrok vso oskrbo starejši osebi. V Ljubljani ali na periferiji. Naslov v Ogl. odd. 3950-9 DVA NOVOPOROCENCA nudita nagrado in plačata vnaprej za sobo v Ljubljani ali okolici Ljubljane za 7 mesecev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj« 3946-9 STAREJŠO ZENSKO za gospodinjstvo sprejmemo za vsak aan od 6. do 8. ure dopoldne Oglasite se med IS. in 16 uro v Vošnjakovi 8a, 4 nadstr.. 12. sta. novanje. Ljubljana. 4182-9 OPREMLJENO SOBO v Ljubljani išče tehnični risar. Za uslugo nudi brezplačno sobo za tri tedne poleti v Rog. Slatini Ponudbe v ogl. odd pod »Takoj«. 191-9 DVA BRATA, študenta tehnike, iščeta stanovanje, dobro plača-ta. tudi inštruirata. Ponudbe v ogl. odd pod »Plača dobro« 4261-9 ENOSOBNO, visokopritlično. sonč no, lepo stanovanje s prit klinami in vrtom v Rožni dolini zamenjam. Plačam selitev Ponudbe pod »Enako« v ogl. odd. 4253-9 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Celja zamenjam za podobno v Ljubljani. Nudim visoko nagrado. Naslov v ogl odd. 4252-9 ŠIVILJI nudim hrano in stanovanje za pomoč. Ulica Jana Husa 15-d. 4243-9 ENOSOBNO, krasno, komfortno stanovanje zamenjam za dvo ali trisobno. Nudim visoko nagrado. Ponudbe v ogl- odd. pod »Takoj V gotovini«. 4239-9 NA STANOVANJE »prejmem starejšo upokojenko. Ponudbe v ogi. odd. pod »Vdova«. 4234-9 ENOINPOLSOBNO KOMFORTNO sončno stanovanje za Bežigradom zamenjam za dvosobno komfortno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačamo selitev«. 4228-9 UPOKOJENKA, ki ima sina srednješolca, išče prazno sobo. V dopoldanskih urah pomaga v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 4214-9 DVOSOBNO STANOVANJE v bližini Vodnikovega trga zamenjam za komfortno enosobno s kabinetom. Nudim nagrado. — Naslov v ogl. odd. 4210-9 ABSOLVENT TEHNIKE išče stanovanje. g«-e tudi za sostanovalca. Plača visoko najemnino. Ponudbe pod »Gradbenik« v ogl. odd. 4186-9 DVE MIRNI, pošteni študentki iščeta sobo, po možnosti v centru Ljubljane. Plačata po dogovoru. Ponudbe pod »Inštrukcj-je« v ogl. odd. 4153-9 SOBO iščem, grem tudi za hišnika. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. 4328-9 PROSTORNO enosobno stanovanje v centru zamenjam za dvoinpolsobno ali trosobno stanovanje. Ponudbe pod »Ugodno 22« v ogl. odd. 4737-9 ZA SKROMNO sobico pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 4627-9 DVOSOBNO stanovanje s pritiklinami (kuhinja bolj majhna), vila. strogi center, mir. zamenjam za preprosto, večje dvosobno tudi v centru. Ponudbe pod »Razgled« v ogl. odd. 4676-9 VISOKO NAGRADO nudi uslužbenka srednjih let tistemu, ki Ji nudi prazno sobo. Ponudbe v ogi. odd. pod »Nujno«. 4674-9 VSELJIVO stanovanje oddam. — Vprašajte pri Skušek, Dolenjska 35. v nedeljo od 10. do 12. 4673-9 ENOSOBNO stanovanje. lepo, sončno, s kletnimi prostori in z uporabo vrta. zamenjam za dvosobno — oboje v Ljubljani. Plačam stroške preselitve. Ponudbe pod »Zamenjam« v ogl. odd. 1672-9 SOBO v bližini centra išče šofer pri SAP. Plača dobro. Naslov v ogl. odd. 4669-9 NUDIM hrano In stanovanje pošteni kmečki ženski za pomoč v gospodinjstvu v proetem času. Naslov v ogl. odd. 4660-9 MIREN, samski uslužbenec, srednjih let, nujno išče prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani ali okolici do 50 km oddaljenosti. Plačam dobro oz. pomagam v prostem času na kmetiji ali podobno. — Ponudbe pod »Dober plačnik« v ogl. odd. 4641-9 SOBO iščem. Pomoč v gospodinjstvu In šivanju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubiteljica otrok«. 4638-9 POŠTENEMU FANTU, ki je voljan po službi pomagati na mali kmetiji, nudim vso oskrbo. — Ljubljana. Rudnik 1. 4635-9 ZA PRAZNO sobo nudim visoko nagrado. Ponudb« pod »Gotovina« v ogl. odd. 4634-9 PLAČAM visoko najemnino za opremljeno sobo s posebnim vhodom. Sporočite v časopisni kiosk »Tromostovje«. 4630-9 NUDIM hrano in stanovanje za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Burgar, Trnovski pristan 14. 4337-9 PRAZNO SOBO potrebujem za največ eno leto. Nudim izredno visoko nagrado (tudi posojilo). Ponudbe pod »Denar« v ogl. oddelek. 4347-9 SAMEC išče opremljeno sobo v centru Ljubljane. Plača visoko. Ponudbe pod »Reka« v ogl. odd 4379-9 ZAKONCA brez otrok iščeta prazno sobo. Plačata najemnino dve leti vnaprej, nudita posojilo ter nagrado Naslov v ogl. odd 4386-9 ENOSOBNO komfortno stanovanje v So. Šiški zamenjam za dvo ali dvoinpolsobno komfortno. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd. 4278-9 HIŠNI SVETI — POZOR! Večje trgovsko podjetje v Ljubljani išče primerne prostore, katere bi na svoje stroške predelalo ali dogradilo v samske sobe za svo. Je uslužbence. V poštev pridejo tudi primerna podstrešja. Naslov v ogl. odd. 4208-9 MLADA KROJAClCA išče skromno sobo. gre tudi za sostanovalko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Skromna«. 4354-9 rtu (jrKAh.NJl vrstnih mšic sprejmemo čiana z gotovino. Fonud be pod »Zadruga« v ogl. odd 4399-9 KRASNO enosobno stanovanje s kab.netom zamenjam za lepo garsonjero. PonudDe v ogl. odd. pod »selitev kasneje. 44U3-9 MiR.NU DEKLE išče prazno sobo v Ljubljani ali okolici. Pomaga nekaj ur tedensko v gospodinjstvu ali pazi otroke. Ponudbe pod »Mirna« v ogl. odd. 4404-9 STANOVANJE in hrano nudim poštenemu dekletu za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 4408-9 KROJAClCA ln šivilja Iščeta šobo. ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 4418-9 LASTNO dvoinpolsobno komfortno stanovanje v Jesenkovi ulic! zamenjam za večje triinpolsobno ali štirisobno komfortno stanovanje v centru ali bližini centra Razliko plačam. Naslov v ogl. odd. 4471-9 VELIKO enosobno polkomfortno stanovanje v strogem centru Maribora zamenjam za sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd 4472-9 3Bšm: a IZMffiffllifil RDEC ČEVELJ sem izgubila v petek zjutraj od kolodvora do Zg. Šiške. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne v Beethovnovo 9-II.. levo. 4693-10 PSIČEK, črno-bel, skodran, se je izgubil. Prosim poštenega najditelja. da ga prinese na naslov: Catič Celovška 50 (tel. 32-424). Najditelju nudim nagrado. 4681-10 V SOBOTO zvečer, dne 21. H., sem v ali pred kinom Sloga izgubila broško. Poštenega najditelja naprošam, da mi jo proti nagradi vrne. ker mi Je drag spomin, na naslov v ogl. odd. 4455-10 UHAN Je bil najden pred mesecem dni v laboratoriju železniškega zdravstvenega doma — Ljubljana, Celovška c. 4. kjer ga lastnik lahko dobi. 4262-10 NAJDENA JE BILA moška zapestna ura; po natančnem opisu Jo lahko dvignete pri Miri Kar ba. blagajničarki restavracije »Sestica«. Ljubljana. 4258-10 SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v dveh urah izdela FOTO GRAD, Miklošičeva 36. 749-11 OSAMLJEN, prileten samski upok. in posestnik želi resnega znanja z osamljeno, neodvisno, dobrosrčno izobraženko iz mesta ali s podeželja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prijetnejša bodoč nost«. 4307-11 SITUIRANA z domom želi spoznati solidnega intelektualca, ne-vezanega, od 35—48 let. Vdovec z otrokom ni Izključen. Ponudbe pod »Harmonija« v ogl. odd 4498-11 KATERI GOSPOD od 50—60 let. ki ima lep dom. bi želel Imeti zvesto in pridno ženo, odlično gospodinjo. prijetne pojave, z gotovino 400.000 din in drugo. Sa-mo resne ponudbe pod »Jelena« v ogl. odd 4415-11 ZA TRI MESECE potrebujem 130.000, vrnem 150.000. Zastavim avto. Ponudbe pod »Sigurno« v ogl. odd. 4661-11 POZOR! Ce vam radijski aparat »labo sprejema zaradi slabe električne napetosti. Izdelujem po nizki ceni okusno izdelane aparature, ki vam omogočajo vedno 100-odstotno električno napetost v radijski aparaturi. Ce ste resen interesent, pišite za prospekt in ostale Informacije ter priložite znamko za odgovor. — Avbelj, vila Vesna, Bled. 4395-11 ZA POTNE LISTE in legitimacije vam naredimo fotografije takoj. Foto Hudnik, Celovška 43. 4431-11 24 LET STAR SLOVENEC v Kanadi želi spoznati slovensko dekle zaradi ženitve, od 19—24 let , starosti, po možnosti šiviljo. — ' Slika zaželena. Stephan Go-shpir, 55. Frances. st.. Winni-peg. Man. Canada. 1307-11 DVA DOBRA mehanika za popravila motorjev sprejme takoj: »Tomos« servis, mehanična delavnica, Domžale. 1303-11 VDOVA, neodvisna, iskrena, značajna. želi bodočega spremljevalca enakih lastnosti do 65 let. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Lep značaj«. 4604-11 KATERA bi se hotela spoznati z 29-letnim fantom? Je kvalificiran z dobro plačo, inteligenten in dobrih lastnosti. Ponudbe pod »Maj 1959« na podružnico SP Novo mesto. P 217-11 POTREBUJEM 100.000 din posojila za pomoč pri gradnji. Ponudbe v ogl- odd. pod »Garancija hiša«. 4586-11 SRB. medicfnec Stamenko se Je vrnil iz Nemčije, iskal me Je v odsotnosti. Zglasi naj se nujno. Tončka. Naslov v ogl. odd. 4387-11 DOMAČO HRANO v zasebnem gospodinlstvu sredi mesta iščeta dva moška. Naslov pustite v ogl odd. pod »Hrana«. 4397-11 JOŽE U. prepozno dvignjena, naj ponovi pod »Blizu Ljubljane«. 4359-11 DVE PRIJATELJICI, resni, želita spoznati sebi primerna življenjska tovariša od 30 do 40 let. Slika zaželena. Tajnost zajamčena Ponudbe v ogl odd pod »Lepa pomlad«. 4043-11 DVAINDVAJSETLETNI fant. srednješolsko izobražen, želi spoznati dekle do 24 let. Pismene ponudbe, po možnosti s sliko, v ogl. odd. pod »Iskren prijatelj«. 4280-11 VISOK, čeden, dobro situiran izobraženec želi spoznati sebi primerno, do 28 let staro prijateljico prijetne zunanjosti za skupne izlete po državi in v Inozemstvo Možnost kasnejše poroke. — Samo resne ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Lepote narave«. 4319-11 OBVESTILO Uprava Poliklinike v Ljubljani sporoča, da bodo ordinacije na urološkem oddelku od 1. 3. do 30. 4. t. 1. le v zelo skrajšanem obsegu. Prosimo, da bi prihajali v tem času le bolniki z nujnimi urološkimi obolenji. TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA sporoča vsem interesentom Izleta v Italijo, da pohitijo s prijavami, ker je samo še nekaj mest na razpolago in 5. marca prijave zaključimo. Na zgodovini Je s pravdobrim uspehom diplomiral Nemanič Ivan lz Metlike. Prisrčno čestitamo prijatelji! Govorne, glasovne ln dihalna motnje: Jama Madeleine, dipl. logopedinja, Ulica na Grad 9. TeL 22-894. Občni zbor Prirodoslovnega društva bo v ponedeljek, 2. marca 1959 ob 17. uri v balkonski dvorani na univerzi. Trg revolucije U-I. Vabljeni! Prikrojevalnj ln šivalni tečaj nudi salon »Kucler«. Tomšičeva 4. ZA 100 DINARJEV * DOBITE ‘ v;.«: POL MILIJONA DINARJEV KUPUJTE .SREČKE DENARNE. L OT ER IJ E 2 SD LJUBLJANE. Vojna pošta 8569/9 Šmarje pri Jelšah — bo Imela JAVNO LICITACIJO za elektroinštalaclje v objektih železniške postaje Imeno (notranja ln zunanja elektroinštalacija) na novi progi Kumrovac — Stranje. Predračunska vsota je 1,673.030 din. Licitacija bo ustna v Šmarju pri Jelšah dne 27. III. 1959 ob U. uri. Tehnični elaborat in tehnične pogoje lahko prejmete pri Vojni pošti 8569/9 Šmarje pri Jelšah v poslopju »Jelšlngrad«. O OBVESTILO Z odredbo Sveta za industrijo ObLO Ljubljana Center št. 1222-1 od 23.-2 1959, se odreja obvezno cepljenje kokoši proti kokošji kugi na območju ObLO Ljubljana Center. V zvezi s to odredbo obveščamo lastnike kokoši, da v času od 2. marca do vključno 5. marca 1959, prijavijo točno število kokoši in piščancev starih nad 2 meseca Gospodarskemu oddelku ObLO Ljubljana Center, Cankarjeva št. 5, soba št. 29. Cepilo se bo po domovih v poznih popoldanskih urah na podlagi prijav lastnikov kokoši in sicer takoj po Izteku roka za prijavljanje. Stroške preventivnega cepljenja trpijo lastniki sami, znašajo pa 15 din od kokoši. Za kršenje teh predpisov se bodo uporabljale kazni po čl. 69, 70, 71 ln 72 Temeljnega zakona o varstvu živali pred živalskimi kužnimi boleznimi in sicer: — za fizične osebe do 50.000 din, — za pravne osebe do 200.000 din- O ALI 2E IMATE •. -SirS SREČKO DENARNE LOT|R;lJE ; 2S0 LJUBLJANE 2REBANJE BO 4, M^RCA ■ OBVEZNO CEPLJENJE Zdravstveni dom Ljubljana Center obvešča starše, da bo obvezno cepljenje predšolskih otrok roj. Od 1. I. 1952 do 31. XII. 1957, ki bivajo na območju Ob LO Center, v Centralnem otroškem dispanzerju, Ulica stare pravde 2, v naslednjih dneh: Otroci rojeni v letu 1952 in 1953 dne 2. marca 1959 od 15 do 13 ure, otroci rojeni v letu 1954 dne 3. marca 1959 od 15 do 18 ure, otroci rojeni v letu 1955 dne 4. marca 1959 od 15 do 18 ure, otroci rojeni v letu 1956 dne 5. marca 1959 od 15 do 16 ure, otroci rojeni v letu 1957 dne 6. marca 1959 od 15 do 18 ure. Otroci rojeni v letu 1958 bodo cepljeni proti davici v jeseni. Cepljenje je obvezno. Posebnih vabil za cepljenje ne bo. Cepljeni morajo biti vsi predšolski otro-oi z enkratno injekcijo, čeprav so že bili cepljeni v preteklih letih. Starši, prinesite s seboj potrdilo o dosedanjih cepljenjih. Proti staršem, ki ne bi privedli svojih otrok na cepljenje bo uveden pravno kazenski postopek na podlagi Temeljnega zakona o prekrških Tehnologa, strojnega tehnika - konstruktorja, pomožnega kontrolorja, pomožnega avtoličarja, ključavničarje, kalkulanta ter ’ navadne delavce - delavke, sprejme takoj Elektro strojno podjetje »TIKI«, Ljubljana, Trata 12. ADMINISTRATORKO veščo STROJEPISJA, BLAGAJNE in splošne ADMINISTRACIJE iščemo ■ takojšnjim nastopom. Pismene ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Večje obrtno podjetje 15.000«. , 1312 KOLEKTIV in SINDIKALNA PODRUŽNICA ^OSLOVNE ZVEZE ZA GOZDARSTVO ln KMETIJSTVO v KOČEVJU sporočata žalostno vest, da je nenadoma preminil naš sodelavec Franc Trpin član D3, UO, ZKS, ZB in ostalih terenskih organizacij Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 2. marca 1959 ob 15. url iz Slovenske vasi na pokopališče v Stari cerkvi pri Kočevju. KOLEKTIV in UPRAVA POSLOVNE ZVEZE KOČEVJE Razpis V smislu čL 8 Pravilnika o delovnih razmerjih razpisujemo službeno mesto KMETIJSKEGA TEHNIKA Pogoji: višja ali srednja kmetijska šola s Drakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbo pošljite čimpreje, po možnosti do 15. III. 1959. komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. ^ Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. J- Prebold. 1135 Remontno podjetje Cerknica obvešča svoje poslovne dobavitelje in odjemalce, da se Je z dnem lL februarja 1959 preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje »Gradišče« Cerknica s poslovnim predmetom: izvrševanje vseh vrst nizkih in visokih gradenj, cementninarstvo in tesarstvo. — Priporočamo se za nadaljnje dobre poslovne zveze in naročila. 1221 UPRAVA SGP »SLOVENIJA CESTE« — LJUBLJANA T I T 0 V a 44 razpisuje naslednja mesta: ADMINISTRATORJA OBRAČUNSKEGA USLUŽBENCA PROIZVODNJE UPRAVNIKA DELAVSKEGA NASELJA ELEKTRIČARJA ZA GRADILlSCE PLESKARJA ZA MEHANIČNE OBRATE Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: SGP »Slovenija ceste« Ljubljana, Titova cesta 44. 1277 TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN LJUBLJANA sprejme: OBRATOVODJO BARVARNE, naj si bo inž. kemije ali absolvent Srednje tehnične tekstilne tole s primemo prakso, TEKSTILNEGA TEHNIKA za medfazno kontrolo, KURIRJA, KVALIFICIRANEGA KURJAČA in TRANSPORTNE DELAVCE Pismene ponudbe ali osebne prijave sprejme uprava podjetja Celovška cesta 280. ELEKTRARNA VELENJE v VELENJU razpisuje mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE(-KINJE) Pogoj: dovršena ekonomska srednja šola z daljšo prakso. Pismene ponudbe pošljite do 15. marca 1959 tajništvu elektrarne. 1281 Komisija za sklenitev in odpovedovanje delovnih razmerij v \ TOVARNI KOVINSKE EMBALAŽE SATURNUS L J UBLJ A N A-M0 S TE razpisuje naslednja mesta: nabavnega referenta z ustrezno prakso in visokokvalificirane in kvalificirane ključavničarje za obrat. TOVARNA KOLES »ROG« LJUBLJANA TRUBABJETA GESTA 72 zaposli takoj šefa odseka za študij dela — strojni inženir s prakso referenta za študij dela — strojni tehnik s prakso referenta za organizacijski oddelek delavce kvalificirane strojne ključavničarje — reglarje ' obratne električarje vodovodnega inštalaterja orodjarja, mizarja, ličarja, pleskarja delavce nekvalificirane 2 nekvalificirana delavca Interesent; naj se oglasijo vsak dan osebno v sekretariatu podjetja. S stanovanjskimi prostori podjetje ne razpolaga. 1274 SPREJMEMO TAKOJ kvalificiranega S 0 D 1 S J A Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. n VINO GORENJKA« JESENICE ŠOFERJA treznega, vojaščine prostega za tovorni avto do 3 tone, ki ima veselje za nabavo materiala, prednost imajo izučeni ključavničarji in avtomehaniki in VARILCA za avtogeno in elektro varjenje sprejmemo KLJUČAVNIČARSTVO KAMNIK Industrijsko podjetje »A G R 0 IN D U S« LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4-L sprejme: administratorja za obrat v Zalogu strojepisko stenodaktilografko nočnega čuvaja za obrat v Zalogu (upokojenca) Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja Miklošičeva 4-1 do 14. marca 1959. »JAMBOR« Industrija elektrostrojnib konstrukcij ČRNUČE 8 p r e j m e : normirca — absolventa TSS ali delovodske šole — strojni oddelek, absolventa TSS — elektro oddelek za električne meritve, mlajšega tehničnega risarja (lahko začetnik), absolventa Ekonomske srednje šole z znanjem srbohrvatskega jezika za komercialni oddelek. Osebne ali pismene ponudbe na upravo podjetja. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »OLJARNA« tovarna tehničnih olj, LJUBLJANA TOVARNIŠKA UL. 41 razpisuje mesta: Izprašanega KURJAČA dveh strojnih KLJUČAVNIČARJEV več nekvalificiranih DELAVCEV za delo v obratu in transportu. Pismene ali ustne ponudbe za razpisana delovna mesta pošljite tajništvu podjetja. 1293 Upravni odbor trgovskega podjetja »KOČNA«, Kamnik razpisuje naslednja mesta: Komercialista — pogoji: višja šolska Izobrazba s 3-letno prakso ali srednje šolska Izobrazba z 10-letno prakso. Blagajnika — pogoji: srednja šolska izobrazba s 3-letno prakso. — Pisarniške moči — pogoji: srednja šolska izobrazba z znanjem strojepisja. — Dveh prodajalcev delikatesne stroke. — Dveh prodajalcev mešane stroke. — Pogoji za prodajalce: kvalificiran delavec v trgovini. — Ponudbe pošljite takoj na naslov: Upravni odbor trg. podjetja »KOČNA« Kamnik v Kamniku. 1222 Ortopedsko podjetje »SOČA«, Ljubljana, Linhartova cesta It. 47-a razpisuje nasl. mesti: vodjo gospodar, ra&un. sektorja podjetja. — Pogoji: ekonomska fakulteta s petletno prakso aU popolna srednja šola z 10-letno prakso; konstruktorja ■trojnega tehnika. - Pogoji: diploma srednje tehnične šole. Ponudbe z opisom dosedanje prakse in življenjepisom pošljite na upravo podjetja. 1211 Komisija za razpis mesta direktorja Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Videm-Krško, pri občinskem ljudskem' odboru Videm-Krško — razpisuje I t mesto direktorja Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm - Krško Kandidati za razpisano mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. imeti morajo fakultetno izobrazbo z najmanj pet let prakse vodenja večjih gospodarskih podjetij ali 2. višjo strokovno izobrazbo z najmanj 10 let prakse pri vodenju podjetij za izdelavo celuloze in papirja. Pravilno kolkovane prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi In praksi ter kratkim življenjepisom vložite pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško do 15. III. 1959- Gradbeno podietje TEHNIKA Vošnjakova 8a sprejme gradbene delovodje gradbene tehnike komercfalno-administrativne uslužbence NASTOP TAKOJ ALI PO DOGOVORU. 1342 KOLINSKA TOVARNA HBAN1L v Ljubljani, Smartinska cesta sprejme takoj v službo: VERZ1RAN0 ADMINISTRATIVNO tyOC za personalne zadeve in KNJIGOVODSKO MOČ za saldakonto. Pismene ponudbe na gornji naslov. 1322 Večje elektropodjetje ▼ Ljubljani takoj sprejme: Sefa organizacijskega biroja vodjo normirske službe tehnologa za montažo tehnologa za pripravo dela z daljšo prakso na tem delu stenodaktilografko Ponudbe pošljite v oglasni oddelek SP pod št. 1321-49 Upravni odbor Obratne ambulante Tovorne celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško razpisuje mesto OBRATNEGA ZDRAVNIKA Pogoji: zdravnik splošne prakse s večletno prakso v industrijskem podjetju, opravljenim strokovnim Izpitom ali zdravnik a strokovnim Izpitom, ki je usposobljen s kurzom za obratnega zdravnika. Ponudbe pošljite na upravni odbor Obratne ambulante tovarne celuloz« in papirja »Djuro Salaj«, Videm-Krško. 1*8« ZAHVALA. — Ob smrti našega ljubega moža in očeta dr. MATIJE ČAMPA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in spremili dragega pokojnika na njegovo zadnjo pot ter darovali vence in nam nudili vsestransko pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Vrančiču za lepe poslovilne beeede, duhovščini, • vsem sorodnikom in prijateljem, stanovskim tovarišem z RZ SZ in stanovalcem Fondovih hiš. Žalujoča šena in otroka. ZAHVALA. — Vsem prijateljem in znancem ter stanovalcem Bloka 5 v Savskem naselju, ki so spremili na zadnjo pot našo drago sestro, teto in svakinjo REZO MOLAN ter vsem tistim, ki so Izrekli sožalje, se najprisrčneje zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo prot. Francu Glinšku za poslovilne besede in pevskemu zboru. v Sorodniki Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »21C NIC A« LJUBLJANA razpisuje prosta mesta: referenta za norme in več kvalificiranih kovinostrugarjev Osebne ali pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse pošljite na naslov: »2ICNICA«, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 49. 1838 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih merij pri ELEKTROTEHNIČNEM PODJETJU »ELEKTROTEHNA«, Ljubljana, Parmova 33 razpisuje naslednja delovna mesta: STROJEPISKE, SALDAKONTISTKE, BLAGOVNE KNJIGOVODKINJE, NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo šolske izobrazbe ln dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja. ELEKTROTEHNA 1340 Upravni odbor podjetja AUTOTEHN A, ZAGREB, Morilčeva 51 razpisuje natečaj za izpopolnitev delovnega mesta KOMERCIALISTA v predstavništvu našega podjetja AUTOTRG v Ljubljani. Pogoji: komercialist v trgovini z dokončano ekonomsko ali tehnično fakulteto ali z dokončano višjo trgovsko ali njej podobno šolo in s pet let prakse ali pa z dokončano srednjo ali podobno šolo in z deset let prakse. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Prijave z obširnim življenjepisom dostavite na naše predstavništvo »AUTOTRG« v Ljubljani, Djakovičeva štev. 4, do dne 10. marca 1959. 1341 TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI Išče stenodaktilogralin j o - administratorko, saldokonfista Nastop možen takoj. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Ponudbe pod »Samostojen« z navedbo dosedanjih zaposlitev. 1337 Upravni odbor podjetja TR2ISKE TOVARNE KOS IN SRPOV, TRŽIČ razpisuje mesto za: tehničnega vodjo podjetja Pogoji: strojni inženir z nekaj prakse ali višjj strojni tehnik z več let prakse v tej stroki. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku, ostalo po dogovoru. — Podatke o dosedanjem službovanju s kratkim življenjepisom sprejema tajništvo podjetja. 1326 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju Industrijski biro Ljubljana, Parmova 33 razpisuje naslednja prosta mesta: TEČ TEHN0L0G0V-KEMIK0V v oddelku za projektiranje kemične industrije. — Pogoji: inženir kemije z večletno prakso v industriji ali VEČ KEM0-TEHNIK0V z daljšo prakso v industriji; VEČ TEHNIKOV kemične ali strojne stroke. — Pogoji: srednja tehnična šola (kemična ali strojna); TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem daktilogra-flje ali nižja strokovna izobrazba z znanjem daktilo-grafije. Pismene ponudbe pošljite na »Industrijski biro«, Parmova štev. 33 ali pa se v podjetju osebno zglasite. 1317 \ St. 49 — 1 marca 1959 / SLOVENSKI P0R0CEV1LE” < acts. 15 KMALU BODO IZŠLE IZ TISKA NAŠE NAJNOVEJŠE IZDAJE: OSNOVNI ZAKON 0 PREKRSAJIMA s komentarjem dr. Milan Brkič In Jovo Crnogorčevič, namestnik zveznega javnega tožilca Izdaja v latinici. Cena trde vezave 800 din ZBIRKA POSEBNIH PROPISA 0 PREKRŠAJIMA s pojasnili v redakciji prof. dr. Nikole Stjepanoviča Zbirka bo izšla v dveh zvezkih. Prvi zvezek obsega vse zvezne posebne predpise o prekrških, urejenih po gradivu. Na koncu te zbirke je dodano še popravljeno besedilo osnovnega zakona o prekrških po najnovejših spremembah. Drugi zvezek obsega vse posebne predpise ljudskih republik o prekrških, podani pa so za vsako republiko ločeno in urejeni po gradivu. V zbirki so teksti veljavnih določb o prekrških do zaključno z 1958. letom z izčrpnimi pojasnili. -Pojasnila so podana s stališča uredb o prekrških v zvezi z gradivom, na katerega se nanašajo in v povezavi z drugimi kazenskimi določbami. Za vsak prekršek so podana pojasnila, na katere fizične in pravne osebe se nanašajo, kakor tudi organ, ki je pristojen za administrativno - kazenski postopek po dosedanjih predpisih, spremembah in dopolnitvah v najnovejšem popravljenem tekstu osnovnega zakona o prekrških. Poleg tega obsegajo pojasnila tudi dobesedne tekste določb materialnih predpisov, na katere se sklicujejo posamezne določbe o prekrških, kakor tudi druga določila, ki so neizogibna za določevanje pojma prekrška in odgovornosti, s čimer bo znatno olajšano delo organa za kaznovanje pri iskanju in uporabi predpisov v zvezi s konkretnim delom. Zbirko posebnih zveznih predpisov o prekrških (1. zvezek) sta uredila in pojasnila: JANKO SRNIC in VLADIMIR CAKlC. Zbirko posebnih republiških predpisov (II. zvezek) so uredili in- dali pojasnila predsedniki svetov za prekrške ustreznih ljudskih republik: za LR Srbijo: VLADIMIR CAKlC, za LR Hrvatsko: STJEPAN POTOČKI, za LR Slovenijo: ERMIN FERFOLJA, za LR Bosno in Hercegovino: RADOMIR SKAKlC, za LR Makedonijo: DIMITAR STOJCEV, za LR Crno goro: KATA BABIC. Predpise avtonomne enote in ljudske odbore, ki so vneseni v del zbirke predpisov za LR Srbijo, so uredili in pojasnili: za APV OLGA ERDE^MANOV, predsednica oddelka sveta za prekrške v APV, za AKMO VLADIMIR CAKlC in ljudski odbor mesta Beograd in občinskih ljudskih odborov Barajeva in Umke DANILO JOVANOVIČ, predsednik okrajnega sveta za prekrške za mesto Beograd. * To ie prva zbirka, v kateri so vsi veljavni zvezni in republiški predpisi, kakor tudi predpisi za avtonomne enote, ki »e nanašajo na isto gradivo. Vrednost take izpopolnjene zbirke je v tem, da so podani tudi predpisi naibolj razvitega občinskega ljudskega odbora (mesta Beograda), kakor tudi ljudskih odborov dveh Oibčin (Baraievo in Umka), kar omogoča vertikalno presojanje celotnega sistema in uporabo določb o prekrških začenši od zveze do občinskega ljudskega odbora. Zbirka ni samo pomembna pomoč pri praktični uporabi, ampak tudi znatna možnost za primerjanje predpisov ljudskih republik in proučevanje sistema administrativnega kaznovanja v celoti. Zbirka obsega tudi izčrpne registre pojmov, tako za zvezne, kakor tudi za predpise vsake republike. Glede na to. da je zbirka izdelana za praktično uporabo, bo koristno ■ služila' predvsem 'sodnikom za prekrške in drugim organom administrativnega kaznovanja. inšpekcijskim organom, uslužbencem ljudske milice, tožilcem in drugim organom uprave, posebno zato, ker so ti po novih spremembah OZP pooblaščeni, da vlagajo zahteve za začetek postopka. Zbirka bo koristila tudi gospodarskim in drugim organizacijam, kakor tudi advokatom in vsem drugim osebam, ker pomenijo prekrški kršitev predpisov, ki urejajo razna življenjska in delovna področja posameznikov in pravnih oseb ter določajo pravice in obveznosti državljanov, ustanov in organizacij. Zbirka je tiskana v latinici v srbsko-hrvatskem jeziku, razen dela zbirke predpisov LR Slovenije, ki je tiskan v slovenščini oziroma LR Makedonije, ki je tiskan v cirilici in v makedonščini. Cena zbirke (oba zvezka) v trdi vezavi je v predplačilu 2500 dinarjev. PRIRUCNIK SUDSKE PRAKSE, PRAVNE LITERATURE I PROPISA IZ OBLASTI IMGVINSKOPRAVNIH ODNOSA z odgovarjajočimi obrazci v obdelavi ožjega strokovnega kolektiva javnega pravobranilstva LR Srbije Priročnik obsega večino najvažnejših inštitutov in vprašanja tako materialno-pravnih s področja držav-ljansko-pravnm. gospodarsko-pravnih. in delovnopravnih odnošajev. kakor tudi formalno-pravnih za ustvarjanje teh odnošajev v pravdnem, adhezijskem, izvršnem, upravnem in upravno-sodnem postopku, ki jih obravnavajo v sodni praksi, v učnih knjigah, pravnih časopisih, strokovnih publikacijah in tudi v zakonodaji — vse do zaključno druge polovice 1.1958. Drugi del priročnika obsega 140 obrazcev — for-rriularjev, ki so obdelani tako, da vsebujejo vse, kar je splošno in tipično in kar je bistveno za konkretno uporabo v ustreznih pravnih inštitutih. Na ta način je zbrano veliko število raznovrstnih obrazcev z največjim številom- pogodb, enostranskih izjav, vlog, tožb, odgovorov na tožbe, pritožb, predlogov, prošenj za vknjiženje zemljiškoknjižnih pravic in drugih obrazcev iz izvenpravnega postopka. Priročnik predstavlja nov in zelo ugoden način pojasnjevanja in obdelovanja gradiva iz področja imo-vinsko-pravnih odnošajev. Potreba in koristnost takega priročnika je za vsakega pravnika, posebno praktika povsem očitna. Zbrani in urejeni material na enem mestu mu omogoča, da se hitro znajde in lažje orientira glede vsakega vprašanja, ki ga zanima. Izdaja v latinici. Cena trde vezave 900 din. Priporočamo naše izdaje, ki so dotlskane: »Priročnik za rad narodnog odbora opštine i njegovih organa«, velika izdaja v latinici v trdi vezavi, cena 2000 dinarjev. »Zbirka zakona o sudovima, tužioštvima, javnom pravobranioštvu i advokaturi«, žepna izdaja v latinici, usnjena imitacija, cena 350 dinarjev. »Zbirka saveznih propisa o uredjenju i nadležnostl narodnih odbora«, žepna izdaja v latinici, usnjena imitacija, cena 500 dinarjev. »Zakon o opštem upravnom postupku« z zveznimi in republiškimi predpisi, prof. dr. Ivo Krbek, izdaja ^ latinici, cena 700 dinarjev. »Zbirka obrazaca za primenu zakonika o krivičnem postupku«, V. Stepanovič in B. Petrič, izdaja v 1 a t: -: i c i. cena 800 dinarjev. imi založniško tiskarsko podjetje — BEOGRAD, p. p. 479 Komercialni oddelek: Črnogorska štev. 1. Telefo-ni: 27-953 in 21-314 Tekoči račun 101-11 1279 1—972 Svet za urbanizem Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje NATEČAJ za Idejno projektno rešitev preureditve križanj Titove, Celovške in Resljeve ceste z železnico in za urbanistično uredite*- območij križanj v zvezi z rekonstrukcijo železniškega vozlišča v Ljubljani. Natečaj je anonimen. Pravico do udeležbe Imajo strokovne organizacije in grupe strokovnjakov državljanov FLRJ in poedini strokovnjaki — državljani FLRJ. Predmet ideine projektne rešitve je: 1. rešitev izven nivojskih križanj Titove, Celovške in Resljeve ceste z železniškimi progami, pri čemer se ne izključuje tudi rešitev z enim samim izven nivojskim križanjem, ki bi zajelo ves cestni promet Titove in Celovške ceste in s tem, da lahko v tem primeru ostanejo križanje Titove in Celovške ceste v sedanjih niveletah; 2. rešitev bodoče povezave Vošnjakove in Parmove ceste, kakor tudi ostalih prizadetih cest na tem področju z rekonstruirano Titovo in Celovško cesto; 3. idejne projektne rešitve vseh potrebnih premostitev; 4. idejne projektne rešitve urbanistično-esteteke in zazidalne ureditve kompleksa ob novih križiščih in preloženih železniških progah. Nagrade za rešitev na tem natečaju so sledeče: 1.250.000.— din 900.000.— din 600.000.— din 400.000.— din 300.000.— din 3.450.000.— din Vsi udeleženci natečaja, ki bodo predložili elaborate po pogojih razpisa, njihovi elaborati pa ne bodo nagrajeni, imajo pravico do povračila stroškov za svoje delo in porabljeni material v znesku po 150.000 dinarjev. Predloge in pogoje natečaja morejo udeleženci dobiti pri tajništvu za urbanizem Okrajnega ljudskega -odbora Ljubljana od 1. marca 1959 dalje neposredno ali na pismeno zahtevo in to proti plačilu zneska 2000 din, ki se vrne onim udeležencem, ki so predložili elaborate po splošnih pogojih natečaja. Rok za predložitev natečajnih elaboratov je 1.. avgust 1959. Iz 4 lištva za urbanizem Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 1283 Prva nagrada ...... Druga nagraga ? < « . » Tretja nagrada . . * . . » Četrta nagrada . * * . * Peta nagrada . * * * . i Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju „Hektro-Maribor okolica44 v Maribora razpisuje naslednja mesta: L 5 ELEKTROTEHNIKOV 2. VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH ELEKTROMONTERJEV 3. VEČJE STEVILP VISOKOKVALIFICIRANJCB^, ELEKTROMONTERJEV Pogoj za sprejem pod 1: diplomiran elektrotehnik; pod 2: kvalificiran elektromonter; pod 3: delovodska ali mojstrska šola. Prošnje dostavite upravi podjetja do 20. marca 1959. 1179 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja pri TITOVIH ZAVODIH »LITOSTROJ« razpisuje naslednje pros-ta mesta: DVEH PREVAJALCEV za angleški Jezik. — V poštev pride en kandidat z daljšo prakso, eden pa kot začetnik. STENODAKTILOGRAFINJE z znanjem angleškega jezika. STENODAKTILOGRAFINJE z znanjem nemškega jezika. VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH STRUGARJEV, KONSTRUKCIJSKIH STROJNIH IN SPLOŠNIH KLJUČAVNIČARJEV Oglasite se lahko tudi osebno v tovarni v Kadrovskem sektorju, kjer dobite vsa pojasnila o osebnem dohodku in ostalem. Ponudbe pošljite najkasneje do 15. marca 1959. 1297 Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij PIVOVARNE LASK0 v LAŠKEM razpisuje naslednja mesta: 1. ANALITIKA, 2. ŠEFA STROJNEGA PARKA, 3. SALDOKONTISTk. Pogoji: ad 1. ekonomska fakulteta z 2-letno prakso ali ekonomska srednja šola s 3-letno prakso v gospodarstvu; ad 2. strojni inženir, z 2-letno prakso ali strojni tehnik s 5-letno prakso; ad 3. primerna izobrazba z znanjem strojepisja. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Prijave »prejemamo do 15. marca 1959. 1275 Mezdnega knjigovodjo (-kinjo) in administrativno moč za tehnični oddelek, »prejme takoj ali po dogovoru podjetje »MINERAL« Ljubljana - Moste. Pismene ali ustmene ponudbe »prejema tajništvo podjetja, z navedbo Izobrazbe ln dosedanje zaposlitve. 1213 Komisija za razpis mesta direktorja »Konfekcije papirja* Videm-Krško razpisuje mesto DIREKTORJA »Konfekcije papirja« Videm-Krško Pogoji za razpisano mesto so: 1. višja strokovna izobrazba iz grafične ali,pa-pirno-predelovalne ali komercialne stroke z najmanj 3-letno prakso na vodilnem položaju..ali 2. nižja strokovna izobrazba z najmanj 10-let-no prakso na vodilnih položajih. Prošnje z dokumenti ln kratkim življenjepisom vložite pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško, do 15. marca 1959 in jih kolkujte s 180 din državne in 95 din občinske takse. 1273 ZMAJ tovarna baterij in ogljeno-grafitnih izdelkov LJUBLJANA SMARTINSKA 28 sprejme takoj ali po dogovoru; 1. SEFA LABORATORIJA 2. VODJO kontrolne službe 3. KONSTRUKTORJA strojnih naprav 4. TERMINOLOGA 5. tehničnega RISARJA 6. VODJO pločevinarne 7. VEC ORODJARJEV in 8. VEC ključavničarjev Pogoji pod: 1. ing. kemije ali tehnik kemije s prakso 2. strojni tehnik ali elektrotehnik, po možnosti s prakso v kontrolni službi 3. strojni tehnik, sposoben za samostojno delo 4. strojni tehnik 5. strojni tehnik 6. visokokvalificiran ključavničar, s prakso v vodenju oddelka 7. kvalificiran orodjar 8. kvalificiran ključavničar Ustne in pismene ponudbe sprejema sekretariat podjetja. 1314 UPRAVNI ODBOR lekarne SEVNICA OB SAVI razpiiuj« naslednji dve mesti: dipl. fonnace^tal-tke) oziroma farm. tehnika za upravnika lekar. podružnice v Senovem pri Brestanici farm. tehnika za lekarno Sevnica. Komfortno stanovanje na razpolago. Plača po uredbi in pravilniku! Nastop službe takoj ali po dogovoru 1 1088 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih mest pri ČEVLJARSKI * OBRTNI ZADRUGI LJUBLJANA-CENTER PREŠERNOVA C. 36 a razpisuje mesto računovodje V z nastopam službe takoj. Upokojenci, ki še niso zaposleni niso izključeni. Ponudbe pošljite osebno ali pismeno na podjetje. Plača po dogovoru. 1276 Komisija za razpis NATEČAJA ZA SPREMEMBO NASLOVA IN ZNAKA PODJETJA »AVT0PR0MET« KRANJ obvešča vse udeležence natečaja, da prva nagrada ni bila podeljena, druga nagrada je bila dbdeljena za znak pod šifro »R-Ema« Maribor, tretja nagrada pa za naslov firme pod' šifro »FP* Kranj. Osebi pod šifro »R-Ema« in »FP« naj se javita v upravi podjetja »Avtopromet« Kranj. TRGOVSKO PODJETJE SVILA — LJUBLJANA TBUBJUUEra 1 sprejme ADMINISTRATORKO in TRGOVSKE POMOČNIKE(-CE) Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po TP. - 1278 »KOTEK S«, Ljubljana razpisuje naslednja mesta: II ' REFERENTOV za komercialno službo, , , A KORESPONDENTA z znanjem nemškega jezika, USLUŽBENCEV finančne stroke. Pogoj: popolna srednja šola, zaželena je trgovska akademija ali praksa v kožar^ki, usnjarski ali mesarski stroki. Nadalje sprejme: POMOŽNEGA DELAVCA za skladišče embalaže ln pomožnega materiala, DELAVCE, ki bi se želeli priučili v kožarski stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja, Kidričeva 3. 1227 2ELEZARNA JESENICE razpisuj e na temelju člena 7, 11 in 27 Temeljnega zakona o štipendijah natečaj za naslednje ŠTIPENDIJE 3 na Medicinski fakulteti — stomatološki oddelek 3 na Srednji zobotelmiški šoli Prošnje za podelitev štipendije pošljite Železarni Jesenice, personalni oddelek — Komisija za štipendije, najkasneje do 15. marca 1959. Prošnji priložite naslednje: a) prepis zadnjega šolskega spričevala ali izkazila o opravljenih izpitih; b) potrdilo o vpisu na fakulteto oz. srednjo šolo; c) potrdilo o otroškem dodatku ali potrdilo o premoženjskem stanju; d) potrdilo, da ne prejemate štipendije in e) oceno mladinske organizacije ali študentovske zveze. Pri podeljevanju štipendij imajo prednost otroci padlih borcev NOV in otroci staršev, ki so zaposleni pri Železarni Jesenice, zlasti so zaželeni kandidati, ki so dovršili že nekaj letnikov šolanja. i KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE Železarne jesenice RAZPISNA KOMISIJA PRI MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI razpisuje » naslednja mesta: POMOČNIKA DIREKTORJA. Pogoj: ekonomska ali pravna fakulteta in bančna praksa na vodilnih delovnih mestih. NAČELNIKA ODDELKA za splošne zadeve. Pogoj: pravna fakulteta in praksa v tipravnih in pravnih poslih. SELA ODDELKA za stanovanjsko izgradnjo. Pogoj: višja izobrazba v gradbeni ali ekonomski stroki, ter usposobljenost za vodilna mesta. GLAVNEGA LIKVIDATORJA. Pogoj: ekonomska srednja šola in praksa v blagajniško trezorski službi. ANALITIKA. Pogoj: ekonomska fakulteta ali ekonomska srednja šola ter praksa v ekonomsko analitičnih poslih. PRAVNEGA REFERENTA. Pogoj: pravna fakulteta ter praksa v finanančno-pravnih poslih. DVEH BLAGAJNIKOV. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in praksa .v blagajniški službi. SEFA ODDELKA za propagando in organizacijo varčevanja. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in praksa v propagandnih in organizacijskih poslih. ARHIVARJA in KNJIŽNIČARJA. Pogoj: srednja strokovna izobrazba in praksa pri vodenju arhiva in knjižnice. OSMIH LIKVIDATORJEV za likvidacijo hranilnih vlog ln posojil. Pogoj: srednja strokovna izobrazba. ŠTIRIH VKNJIZEVALCEV. Pogoj: srednja strokovna izobrazba. TREH PISARNIŠKIH USLUŽBENCEV v kreditnem oddelku. Pogoj* srednja in nižja strokovna izobrazba. TREH ŠTEVCEV. Pogoj: nižja strokovna izobrazba in praksa v blagajniški službi. DVEH STRAŽARJEV. Pogoj: nižja strokovna izobrazba. VRATARJA. Pogoj: nižja strokovna izobrazba. SNAŽILKE. Pri delovnih mestih za katere se’ zahteva fakultetna izobrazba, zadošča tudi srednja strokovna izobrazba, če je kandidat na svojih dosedanjih delovnih mestih pokazal uspehe pri svojem delu. Plača po Uredbi o plačah uslužbencev bank in hranilnic in drugih zadevnih predpisih, ter položajna plača po Pravilniku o položajnih plačah uslužbencev Meetne hranilnice ljubljanske. Lastnoročno pisane ponudbe dostavite do 15. marca 1959 v tajništvo Mestne hranilnice ljubljanske, Ljubljana, Čopova ulica St. 3-II. 1296 1934 PLANK 25. marca 1934 je na novozgrajeni skakalnici v nepoznani Planici Norvežan Birger R urn d skočil na smučkah 92 metrov! Doskočil je, zanesljivo obstaL na samem doskočišču, nekaj trenutkov pozneje pa na koncu tateka skakalnice — ne rok, ne nog, niti smuči si ni polomil, nasmejan in srečen je vračal stiske rok svojih prijateljev in povsem neznanih ljudi, ki jih ni videl še nikoli in najbrže tudi nikdar več... Športni svet je začuden prisluhnil. Morda je to prvo začudenje najbolj jasno izraženo v besedah enega najvidnejših inozemskih skakalcev, ki je v prijateljskem razgovoru vzkliknil: »Kaj pa vendar mislite! To vendar ne gre, da bi Jugoslaviiia gradila tako velike skakalnice!« Gorenjska dolina pod Pon-cami je zaslovela po vsem svetu — Planica je postala pojm. Prvi »nezaslišani« dolžini 92 metrov so sledile na tekočem traku vse bolj in bolj nezaslišane — zlasti planiški znak z vgravirano dolžino skoka, ki ga je dobil sleherni smučar, ki je v Planici preskočil dolžino 100 metrov, je dobil visoko cenjeno športno odlikovanje. Več in več jih je bilo — najboljših med najboljšimi — ki so ga na častnem mestu uvrstili v zbirko svojih športnih trofej. Tudi REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH znana imena Sorica, 28. febr. (Od našega posebn.ega poročevalca). Danes je bilo na Soriški planini (tu popravljamo še neljubo zame-niavo, ki se je prikradla v včerajšnji naslov, v katerem je bila ta planina pomotoma označena kot Goriška) republiško prvenstvo v smučarskih tekih, ki so ee ga udeležili mnogi znani 6mučarji in favoriti tudi večl de] za najboljša mesta — razen Cveta Pavčiča. Medtem ko so Hani tekli ra 13 km dolgi progi, so imele članice in starejši mladine] '■•dm&rjeno traso na 6.5 km. mlajši mladinci in mladinke pa so tek: i 5 km. Snežne razmere so bile na tej planini za ta čas in siceršnje vremenske okoliščine po dolini še kar za-dovolj ive. Med 23 &ani, ki so šli na progo, je zmagal Zdravko Hlebanja, naslednji dve najboljši mesti pa sta zasedla Janez Pavčič in Roman Seljak. Proga je bila precej težka in je imela okrog 250 m višinske razlike. Dodatt je treba, da je Janez Pavčič v drugem krogu zlomil smučko in je moral preostanek poti (4 km) smučati z zlomljeno desko. IZIDI: Zdravko Hlebanja (Mojstrana) 44:18, Janez Pavčič (Enotnost) ^4:24, Roman Seljak (Triglav) 45:05, Matevž Jeršič 45:35, Bogdan Svet (oba E) 46:52 in tako dalje. Članice eo tekmovale samo štiri; dvoboj med Rekarjevo in Pelajevo se je ko-.čal z zmago Mojstrančanke. DRUGI DAN' DR2. PRVENSTVA V ALPSKIH DISCIPLINAH VSfl PRVJS. MESTA - SnET ZA SLOVENIJO IZIDI: Mara Rekar (M) 26:1«, Amalija Belaj (Celje) 28:05, Itd. Starejših mladincev je bilo vsega 18, zmagal pa je eden izmed Gorjancev, in sicer Bogdan Pogačnik (Gorje) 22:43- Drugi ja bil Kobentar (Jes.) 23:00, tretji pa Slavnik (Ihan) 24:06. Največja skupina tekmovalcev je bila med mlajšimi mladinci (in sicer 30). Zmagal je član. Fužtnarja Bavče s časom 18:58 pred Kobilico (Gorje) 19:17 in Petermanom (G.) 20:02. Med 13 mladinkami je bila najhitrejša Jožica Kristan as ljubljanske Enotnosti, ki je zmagala s časom 25:42 pred klubskima tovarišicama BerčičevO 27:51 in Glavanovo 28:07. Jutri bodo tekmovali v štafetah. Popoldne ob 17. uri bo prt »Transturistu« v Škofji Loki razglasitev rezultatov. L. Tetovo, 28. febr. V nadaljevanju državnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah rta Popovi Sapk: so danes tekmovali v veleslalomu. V konkurenc; članov je zma- Zu osrednje strelišče lic Gorenjskem P-osebrLa iiomisija ObLO Kranj gi je pred kratkim ogledala teren za zgraditev novega osrednjega fetreli-sča za Gorenjsko, k: naj bi biio v b. zin: Velikega hriba ob koncu ceste JLA v Kranju. Te-< ren je po oceni komisije zelo ugoden pos bno prednost za- radi tega, ker je blizu mesta in tx> tako vsak 6as dostopen. Kakor računajo, bo to strelišče že letos toUiko usj da ga bodo začel: uporabljati. Za zgrad.tev objekta je ObLO Kranj namenil pol milijona dinarjev, prav toliko pa tud: OLO Kranj. Pr. gradnji bodo strelcem pomagal: tudi pripadnik: JLA. saj bodo skupno s strele, uporabljali objekt tudi oni. S časom nameravajo na tem kraju zgrad t. sodoben strelski dom za vse družine iz Kranja in strelce iz vse Gorenjske ob raznih tekmovanjih. To bo mnogo pomagalo k razšir.tvi tega športa, za katerega je vse več zanimanja, sai deluje ta čas na Gorenjskem več kot 40 strelskih družin z nad 4500 aktivnimi člani. R. C. gal naš znani alpaki smučar Jamecz Štefe. Presmučal je 1200 metrov dolgo progo s 300 m višinske razlike v času 1:41,8. Na drugo mesto je prišel državni reprezentant Ludvik Dornik z 1:42,5, tretji pa je bil mladi Peter Lakota z 1:43,2. Presenetljivo dober je plasma Draga Fa-nedla iz Raven, ki je zasedel četrto mesto, peti pa je bil Branko Lebe. Zelo dobro se je na 6. mestu uveljavil makedonski zastopnik Jakja. Najboljši Hrvat Markuiin je štirinajsti, najboljši zastopnik BiH Gorjan in 22. in najboljši smučar Srbije na 28. mestu. Med ženskami je Slava Zu-, pančičeva tudi danes osvojila prvo mesto pred Ankeletovo. Med mladinkami si je zaslužila naslov državne prvakinje Barbka Jamnik, članica kranjskega Triglava. Tudi med mladinci je zmagal slovenski smučar, in sicer ponovno Andrej Klinar z Jesenic pred Medjo (Triglav) in Detlčkom (Kranjska gora). Jutri bodo tekmovali v slalomu. Hrastnišk:. Rudar v lanski sezoni SD Rudar iz Hrastnika je Imel lam štiri sekcije, in s cer nogometno, atletsko, odbojkarsko in namiznoteniško. Najdelavnejša je bila vsekakor nogometna, pa tudi atletska si je mnogo prizadevala za čimveč uspehov, ki pa Jih zaradi odhoda trenerja ni bilo toliko. Tudi namizni tenis je trpel iz podobnih razlogov, medtem ko so bili odbojkarji delavni samo v velikih počitnicah. Rudar 1z Hrastnika gradi že nekaj let stadion, na katerem je že zdaj v rabi nogometno igrišče. Treba bo še delno postaviti ograjo, dodelati atletsko stezo ter ori- praviti posebno igrišče za košarko in odbojko. Gradbeni odbor Je lani v ta namen storil že veliko in več kakor vsa prejšnja leta. Člani so opravili 360fl prostovolj. nih delovnih ur. finančno pa sta Jim priskočili na pomoč rudniški sindikat in KSS. Na občnem zboru so med drugim sklenili posebej. da bodo skušal' v društvo privabiti čimveč mladih rudarjev in skoraj dograditi ves stadion. L. H. NOGOMETNA TEKMA V RIMU Italija : Španija 1:1 (0:0) J ugoslovanov. Vzporedno z rastjo Planice v svetu je šla tudi rast jugoslovanskih skakalcev. Štiri leta je belo tiho, mrtvo pod Poncami. V novi svobodi pa so v Planici spet zavihrale zastave, pridne roke zgrabile za delo in že so zvočniki javljali v svet nova imena novih zmagovalcev, novih junakov. Nova 80-metrska skakalnica je d končno spopolnila sistem paniških skakalnih naprav in staro, iz stoletnih smrek zgrajeno velikanko, ki jo je že skoraij povsem uničil neizprosni zob časa. je zamenjala nova, večja, trajnejša: žele-zo betonska konstrukci ia na živi skali. Na njej ie vzhodnonemški skakalec Helmut Recknagel 1. 19f7 dosegel najdaljši skok 124 metrov. Strokovnjaki za skoke v mednarodni smučarski federaciji so potrebovali dolgo vrsto let, da so se končno le zedinili, da gre za novo smučarsko zvrst: za smučarske polete. Legalizirali so to novo. v naši Planici rojeno smučarsko disciplino, formulirali zanjo posebne predpise din ji odobrili v vsaki zimi po eno tekmovanje. Planici sta se pridružila Oberstdorf in Kulm — določili so turnus, po katerem naij bo v vsakem teh treh krajev vsako tretje leto velika mednarodna prireditev v smučarskih poletih. gl Na Planici Je spet vrsta leta 1960. Letos pa bo minilo že 25 let od tistega 25. marca 1934, ki Je rojstni dan smuških poletov, pa četudi novorojenček takrat še ni poznal svojega imena. m Planica želi svoj Cetrtstoletni jubilej proslaviti kar se da svečano. V samem Jubilejnem letu 1959 sicer bolj v ožjera krogu in na 80-metrski skakalnici, zato pa v olimpijskem letu lsso z vrsto jubilejnih prireditev in svečanosti velikega obsega. 4 Letošnja mednarodna skakalna prireditev na 80-metrski skakalnici je predvidena za nedeljo, 8. t. m. Prireditelji so povabili tekmovalce sedmih evropskih držav: Avstrije, Švice, Nemške Zvezne republike, Nemške Demokratične republike, Italije, Poljske in CSR ter razen vseh teh računajo še z udeležbo približno petnajstih domačih skakalcev, ki so na raznih nastopih v tuiini letos dokazali svojo sposobnost za nastop na veliki skakalni prireditvi. Nekateri izmed navedenih narodov so že prijavili svojo udeležbo, Avstrija pa je tudi že poimensko prijavila četvorico svojih najboljših: Alois I.eodolter, Wil!i Egger, Sch-vvein-berger in Planck. 63 Planiške skakalnice pa so — kot še premnoge v vsej Evropi — še vedno brez snega. Računali pa so prireditelji tudi s to možnostjo in že vnaprej določili »rezervni« datum .nedeljo, 29. marca. 2e v torek, 3. t. m., bo odločeno dokončno, kateri obeh datumov bo obveljal. ilg.Ini šahisti V Kočevju so se sestali delegati občinskega šahovskega odbora iz vse cone ter ugotovili, da so vse enote po številnih občinah dosegle zadovoljive uspehe. Najboljši društvi delujeta v Ribnici in Kočevju. Delegati so razpravljali o številnejšem vključevanju mladine v šahovske vrste in o ukrepih, ki bi utegnili te namere podpreti. Sahisti kočevske cone se bodo množično vključili v praznovanje 40-letnice ZK in skrbeli za ustanovitev če novih šahovskih enot v svojem okolišu. V. D. DOGODKI PO SVETU Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Squaw Valleyu je v smuku za moške zmagal Avstrijec Prawda s časom 2:34,6 pred rojakom Markom. Favorit tega teka Werner (ZDA) je zlomil smuči in se ns plasiral. Med ženskami ze — kljub prepovedi za start iz Avstrije — zmagala Avstrijka Frandlova s časom 2:09 pred Američankama Andersenovo in Dea-verjevo. Nogometno moštvo Vojvodine Je prispelo v Milan in se z lahkim treningom v soboto pripravilo za današnjo tekmo proti Intemazio-nalu. Zagrebška Lokomotiva Je včeraj odpotovala v Itaiijo, kjer bo igrala povratno tekmo s prvoligaško enajstorico Padovo. Z LETNE 8KUPSCINE NOGOMETNE ZVEZE JUGOSLAVIJE MNOŽIČNOST najpomembnejša naloga BEOGRAD, 28. febr. Danes dopoldne se je začela redna letna skupščina nogometne zveze Jugoslavije, na kateri je navzočih okrog 100 delegatov iz vseh republik. Predsednik upravnega odbora Djurdjič Je v referatu ugotovil, da je nogometna organizacija od zadnje skupščine (1. 1956) narasla najmanj dvakratno. Borba za množičnost je slej ko prej najpomembnejša naloga organizacije in bo treba zato ustanavljanje novih nogometnih aktivov za naprej posvetiti še več skrbi. Kljub temu velikemu številu aktivnih privržencev nogometne igre pa deluje relativno majhno število mladih moštev in igralcev, kar Je tudi eden od vzrokov za nekatere slabosti našega nogometa. Poročilo s poudarkom omenja probleme vzgojnega dela z nogo- metaši. Vsi nogometni forumi in aktivisti »e morajo boriti proti negativnim pojavom, potrebna pa J© glede tega tudi fcim Izdatnejša pomoč družbe«o-pol itičnih čin it e-lj©v. Pooebej kritizira uprav« nekaterih klubov, ki dovoljujejo, da posamezni vidnejši nogometaši ne deilajo ničesar niti se ne uče ter tako privajajo na brezdelje in lagodno življenje. Ker temelji naš nogometni šport na amaterskih načelih, za take športnike v naši organizaciji ni prostora. Za ustvarjanje boljših pogojev za napredek našega kvalitetnega nogometa, kar bi bilo tudi velikega pomena za vzpon tega športa nasploh, omenja ustanovitev fonda za strokovne kadre, obveznost klubov iz zvezne lige, da urerle travnata igrišča, izenačenje kriterijev pr) sojenju, sklepanje triletnih medsebcjn.h pogodb med klubi in igraJci, ustanavljanje fondov za pomoč nogometašem itd. Pri omembi izb:re boljših nogo metašev se je predsednik kritično dotaknil prehajanja igraicev iz kluba v klub v zvezni ligi in dodal, da se je to pogostoma dogajalo po nedopustni poti in v na-sprotju s pravilniki nogometne organizacije. Kaši zvezni ligaši se morajo poslej usmeriti na izbiranje igralcev iz lastnega naraščaja ali pa iz klubov nižjih razredov. Slednjič Je navajal še nezadostne strokovne kvalifikacije v trenerskem kadru in našel tudi pro-blem izenačenja sodniškega krite- rija pri sojenju na tekmaii. Težiti Je treba za tem, da se sicer dopušča ostra in moška igra, po vsej sili pa je treba zatirati grobi način igranja. V razpravi so pr šli na vrsto problemi registracije igralcev, ki je še zmerom močno zapletena in škoduje večjemu ni nožiču e m 11 razširjenju tega športa, zaradi česar je bilo predlagano, naj se poenostavi. Predsednik mednarodne komisije dr. Andrejevič se Je zavzemal. naj se na olimpijski turnir v Rimu pošlje ekipa čistih a-materjev, tc je nogometašev, ki na svoje klube niso vezani s pogodbami, marveč se ukvarjajo s to igro kot pravi amaterji. 73. Tiki Je sedel na veji In prestrašen lovil sapo. Src« mu Je tako divje bilo, kot da bi mu hotelo skočiti iz prsi. V zadnjem trenutku je rešil prijatelju življenje. Ze res, Magami bo jokal zaradi kozice, tudi prst ga bo malo bolel — vse to se pa še primerjati ne da z grozo, ki bi mu jo prinesli krvoločni kremplji hudobn« levinje. 74, Ko se je oddahnil, je zajel sapo, da bi Rumenooki povedal vse, kar ji gre. Toda levinja ni čakala na njegovo pridigo. Odvlekla je kozico v gozd in Tikiju ni preostalo drugega, kot da se vrne k materi Beli- Ko je odhajal domov, je slišal za seboj razburjeno vpitje vaščanov, ki so tekli na kraj napada in vihteli svoje lesene sulice. 75. »Prepozni ste!- si je mislil TikL »Ce ne bi bilo mene, se Magami ne bi več vrnil v vas!- Tako ponosen je bil, da je vso zgodbo takoj povedal materi. No, Bela in njene sosede so dobile novo snov za svoje pogovore in jo premlevale tako dolgo, da se je Tiki naveličal poslušati. Umaknil se je na samotno drevo in že se je začel oglašati dolgčas. , U »Strojepiska?* ga je smehljaje popravila. »Ne, nisem strojepiska, vseeno pa znam malo pisati na stroj.« Njegov glas je postal zamolkel, dokler ni bil skoraj nerazumljiv. »Pridite v mojo pisarno in imeli bomo največjo šalo. Si niste mislili, da sem šaljivec, kajneda? Sedeminsedemdeseto sem že dopolnil, gospodična. Pridite v mojo pisarno in nasmejali se boste!« Nenadoma se je zresnil. »Dobili me bodo, vem. Matildi nisem povedal, ker bi začela vreščati. Toda vem. In otrok!« Zdelo se je, da nudi pogovor mračnemu starcu največje veselje. Radostno se je gugal sem ter tja, dokler ga ni zgrabil napad kašlja. »To je vse, gospodična. Pridite v mojo pisarno. Starega Johnsona ni več v njej. Obiščite me. Niste prejeli mojega pisma, kaj ne da ne?« je nepričakovano vprašal, ko je vstal. »Ne, gospod Maitland,« je rekla osuplo. »Bilo je napisano,« je rekel. »Mogoče ga nisem oddal. Nemara sem pozabil. Ne vem.« Zdrznil se je in šinil nazaj, ko se je pojavila pred hišo postava. »Kdo je?« je vprašal. Začutila je, da se mu roka, a katero jo je zgrabil za komolec, trese. »Moj oče, gospod Maitland,« je rekla. »Najbrž se je vznemiril, ker sem že tako dolgo zunaj.« »Vaš oče, a?« Ni bil še videti čisto pomirjen. »Gospod John Bennett, kajneda? Nikar mu ne povejte, da sem bil v pobolj-ševalnici in luknji,« jo je prosil. »Res sem bil v luknji, gospodična. Videl sem vse velike tiče, pa tudi zunaj sem jih nekaj srečal. Stavim, da sem edini v vsej deželi videl Saula Morrisa, največjega sleparja vseh časov. Enkrat samkrat sem ga srečal, vendar ga ne bom nikoli pozabil.« John Bennett ju je videl, kako se mu bližata, in ni vedel, ali naj jima gre naproti ali pa bo spravil s tem Ello v zadrego. Pomagal mu je Maitland, ki je nerodno prišepal k njemu. »Dobro jutro, gospod,« je rekel. »Pravkar sem govoril z vašo punco. Precej zgodaj je še, a? Upam, da nimate nič proti temu, gospod Bennett.« ■ »Seveda ne,« je rekel John Bennett. »Bi hoteli v hišo, gospod Maitland?« »Ne, ne, ne,« je odgovoril oni prestrašeno. »Oditi moram. Matilda me čaka. Ne pozabite, gospodična, priti v mojo pisarno in nasmejali se boste!« Ni ponudil roke v pozdrav pa tudi odkril se ni — skratka, njegovo vedenje je bilo obžalovanja vredno. Kratko je pokimal dekletu. »No, na svidenje, gospod —« je začel, a v tem trenutku je John Bennett stopil iz sence hiše. »Zbogom, gospod Maitland,« je rekel. Maitland ni odgovoril. Njegove oči so bile široko odprte od groze, obraz pa mrliško bled. »Vi ... vi ... vi!« je zahropel. »O, moj bog!« Zdelo se je, da bo omahnil, in dekle je priskočilo, da ga ujame. Toda zbral se je, se obrnil in z naglico, ki je bila presenetljiva za njegova leta, odhitel po vrtni poti. Odprl je vrtna vrata in odhitel po cesti. Slišala sta njegovo suho stokanje. »Očka,« je dekle prestrašeno zašepetala, »ali te pozna?« »To bi tudi jaz rad vedel,« je rekel John Bennett iz Horshama. 34 Ko je prišel Dick Gordon na policijsko poveljstvo, mu je Elk pri priči povedal najvažnejše vesti. »Našli smo šest potnih torb,* je rekel. »Vse so opremljene natanko tako kot tista, ki smo jo našli na King s Crossu.« »Ste odkrili kakšno sled o možu, ki jih je oddal?« »Ne, niti najmanjše. Imamo sicer nekaj prstnih odtisov s torb, ker pa ae jih je dotaknilo vsaj pol ducata garderoberjev, dvomim, če nam bo to kaj koristilo. Toda poskusimo lahko.« »Elk, dal bi nekaj let življenja, ko bi prodrl v bistvo te skrivnostne organizacije. Sledil sem Loli, čeravno mislim, da s tem nima kdo ve koliko opraviti. Nikogar ne poznam, ki bi bil podoben klatežu manj kot Lola Bassano. Lew je izginil, a ko sem poslal danes svojega moža poizvedovat, kaj je z Ray-mondom Bennettom, se je pokazalo, da tudi njega ni nikjer več videti. Obiskovalce odklanja z izgovorom, da je zbolel, in po ves dan prečepi v svoji sobi. Kaj pravite, Elk, kdo vse bi utegnil biti 2aba?« Elk se je nekajkrat sprehodil po sobi, z rokami v žepih, pri čemer so mu njegovi z jeklom uokvirjeni naočniki polzeli čedalje niže po nosu. »Po mojem samo dva,« je rekel. »Eden je Harry Lyme, za katerega domnevajo, da je pred nekaj leti utonil pri nesreči parnika .Channel Queen\ Iz vseh poročil, ki jih imamo o njem, je razvidno, da je bil briljanten organizator in najspretnejši vlomilec. In on je eden izmed dvojice, ki sta sposobna takšnih dejanj, kot sta vlom v safe lorda Farmleya in snetje patentne ključavnice z Johnsonovega okna. In verjemite mi, stotnik Gordon, da je bil človek, ki je vlomil pri Johnsonu, pravcati umetnik !« »In kdo je drugi?« je vprašal Dick. »Tudi on je proglašen za mrtvega,« je rekel Elk čemerno. »Saul Morris je, najspretnejši izmed vseh. Pravijo, da je Lyma do golega odrl — to sem zvedel šele pred kratkim, stotnik. In Morris je Amerikanec. In čeprav nisem nič. manj rodoljuben 'rot sleherni Anglež, pripisujem odpiranje safov predvsem Amerikancem. Proučil sem dva tisoč poročil o najslavnejših vlomih in prišel do zaključka, da so malone vsi delo teh dveh tičev. In baje sta oba mrtva! Pravijo, da mrliči ne puščajo sledov; in če je Zaba Morris ali Lyme, potem to drži. Lyme je mrtev — baje je utonil. Morrisa so ubili pri napadu na vlak v Združenih državah. Vprašanje je sedaj, komu izmed teh dveh duhov lahko naprtimo krivdo.«