INTERVJU VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Veronika Rot Gabrovec | Otok zgodb | str. 52 - 56 | 52  SLIKA 1: Deborah Soria (Osebni arhiv) Deborah Soria sem prvi č sre čala na enem izmed kongresov, ki so v času epidemije potekali v hibridni obliki; predstavila je posebno knjižnico na otoku Lampedusa, kjer nebesedne sli- kanice z vsega sveta prebirajo lokalni otroci in – kadar je to le mogo če – be- gunci, ki jih morje prinese z afriških obal. Celo prek ekrana je bilo mogo če občutiti njeno posebno energijo in trdno prepri čanje, da je to, kar po čne, dobro. Julija 2022 sem jo povabila na pogovor, ki sva ga opravili s pomo čjo platforme Zoom; tudi kot sogovor- nica je živahna, govori s strastjo, pa naj bo to o Sredozemskem morju, močnem in razgibanem, o vetrovni in zelo posebni Lampedusi, ki leži tako rekoč na meji svetov, pa o knjigah, ki jih je treba držati v rokah in jih fizič- no občutiti. 1 Veseli me, da sva se takole našli, kot si rekla, vsaka na svojem kon- cu, a vendarle skupaj. Se lahko najprej kar sama predstaviš?  Moje ime je Deborah Soria, živim v Rimu v Italiji. Od leta 2006 imam svojo knjigarno za otroke, ki se imenuje Ottimomassimo: moja knjigarna je na majhnem avtobusu, potujemo po Italiji, specializirani smo za knjige za otroke. Že od usta- novitve italijanske sekcije dalje sem vključena tudi v IBBY; lahko bi rekli, da sem aktivistka. Kako pa je prišlo do zamisli, da bi na otoku Lampedusa zrasla knjižnica z zbirko nebesednih sli- kanic?  Tudi v Italiji imamo sekcijo IBBY, članico mednarodne zveze, ki se ukvarja s kakovostno literaturo za otroke in mladino. IBBY vključuje odlične strokovnjake, izvrstne go- vorce, ki nastopajo na simpozijih in razmišljajo o tem, kako kakovostne knjige spraviti do otrok; jaz pa sem predvsem zelo prakti čna oseba. Ko je leta 2012 na Lampeduso zaradi tako imenovane ‚arabske pomladi‘ prišlo veliko beguncev, otrok in odraslih, se je vsepovsod veliko govorilo o krizi, jaz pa sem hitro videla priložnost za konkretno akcijo: da na Lampeduso pripeljemo knjige in otroke sprejme- mo s knjižno dobrodošlico. Za četna zamisel se je seveda izkazala za precej neuporabno, med razvijanjem smo jo morali prirejati in spreminjati, da je projekt lahko postal ta nenavadni projekt, kakršen je zdaj. Te če torej že deset let; neprestano se spreminja, ves čas premikamo meje in se u či- mo – o knjigah, kako jih uporabljati, kaj se s knjigo zgodi, ko pride v neko skupnost. Deb, najprej povejva, kdo vse ste ‚vi‘. Kdo je sodeloval pri projektu? Ti in IBBY Italia? In za kakšen pro- jekt gre?  ‚Mi‘ je skupina nekoliko no- rih ljudi (smeh), prostovoljcev iz ita- lijanske sekcije IBBY. Spo četka nas je sicer staknilo glave le nekaj, pet ali šest, zdaj pa je projekt zelo komplek- sen: za vsem sedaj stoji krovna orga- nizacija IBBY , projekt je mednaroden. Naše delo zahteva prou čevanje in razumevanje slikanic brez besedila, t. i. silent books, ki jih zberemo z vsega sveta in predamo v rabo v kn- jižnico, potem pa opazujemo, kako zaživijo med bralci. Vsaki dve leti zaprosimo mednarodno skupnost, torej ve č kot 70 sekcij IBBY po vsem svetu, da nam pošljejo svoje naj- boljše nebesedne slikanice. Pošljejo nam po tri izvode posameznih knjig: en izvod gre v knjižnico na Lampe- duso, en izvod v Rim v Palazzo delle esposizioni, kjer imajo vsa ključna besedila, da jih lahko preu čujemo in OTOK ZGODB POGOVOR Z DEBORAH SORIA O NEBESEDNIH SLIKANICAH IN O KNJIŽNICI IBBY LAMPEDUSA Dr. Veronika Rot Gabrovec Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Bralno društvo Slovenije Story Island Interview with Deborah Soria about Silent Books and IBBY Lampedusa Library 1 Del pogovora je bil v obliki videa predvajan na nacionalnem posvetu s podro čja bralne kulture in bralne pismenosti z naslovom ‚Vizualno pripovedovanje. Od slikanice do stripa‘, ki je bil 9. 9. 2022 v organizaciji Bralnega društva Slovenije in Zavoda RS za šolstvo in ob podpori MIZŠ, MK ter Filozofske fakultete (UL) organiziran v Ljubljani. Posvet sta sofi nancirala Javna agencija za knjigo RS in Zavod RS za šolstvo. INTERVJU | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 53 študiramo, tretji izvod pa postane del mednarodne razstave. Nacional- ne sekcije lahko krovno organiza- cijo IBBY zaprosijo za to razstavo, plačajo le stroške prevoza. Knjige so tako prepotovale ves svet, bile so v Avstraliji, Mehiki, vsepovsod. Ko torej razstava nekam prispe, lahko tisti, ki se poklicno ukvarjajo s knji- gami, vzgojitelji in u čitelji, vsi, ki se ukvarjajo z vizualno komunikacijo, te knjige študijsko vzamejo v roke in se posvetijo tej posebni obliki komu- nikacije, zgodbi brez besed, slikam brez besedila. Tako ta projekt povezuje ves svet.  Prav res. Ljudje se preselju- jejo tudi drugod, po vsem svetu in za- radi številnih razlogov, zaradi vojne, podnebnih sprememb, gospodarskih razlogov. Vse to razseljevanje povzro- ča velike travme. Če ho češ zmanjšati stiske, potrebuješ ustrezno orodje in nebesedne slikanice so eno teh oro- dij. Zelo u činkovite so, pomagajo pri empatiji, pri razumevanju tega, kaj se nekomu dogaja. Ne gre le za pomoč, gre za skupno rast, za omogo čanje komunikacije. Prav zato se v časih sprašujem, ali je izraz ‚silent books‘, tihe knjige, primeren. Saj te slikanice govorijo glasno in jasno in v jeziku, ki ga lahko razume vsak.  Izraza si seveda nisem izmis- lila jaz, a mi ugaja. Živim v mestu, ki je zelo hrupno, zato mi tišina pomeni nekaj pozitivnega, bogatega, prijet- nega. V tišini lahko govorim z obra- zom, z o čmi, s svojo energijo – lahko odkrijem nekaj, česar se prej sploh nisem zavedala. Ljudje v tišini lahko sprostimo neko silo, ki je poeti čna in zelo močna. Na Lampeduso begunci prispejo na čolnih v spremstvu policistov. Vse je druga če, kot si človek obi čajno želi ob prihodu na neki kraj: ni prijaz- nega sprejema, tam je policija, vse je urejeno zelo po vojaško. Policija opravlja pa č svoje delo, polno je prepovedi, ljudi rinejo sem ter tja. In potem se pojavimo mi, prinesemo čaj in jim izre čemo dobrodošlico: »O, pozdravljeni, veseli smo vas …« Našega jezika begunci ne razumejo, razumejo pa govorico telesa. Zelo so izmučeni, ne vedo, kje so, ne vedo, kaj se dogaja, kakšna prihodnost jih čaka. Edini jezik, ki ga imamo takrat na voljo, je govorica telesa in se či si moramo globoko v svojo sredico, da ta jezik zopet najdemo, saj ga dandanes ne uporabljamo ve č tako pogosto. Tišina pa ga nosi v sebi; ko bereš in ob tem ne moreš uporabljati besed, za čneš sodelovati s telesom, ki ti pomaga pri komunikaciji in sodelovanju s tistim, ki je takrat ob tebi; tako sta oba na isti valovni dolžini, razumeta se, skupaj gledata. Zato mi je izraz silent books, tihe knjige, vše č. Zbirka Tihe knjige – destinacija Lampedusa je kmalu zaslovela in postala prepoznaven projekt. Na spletu sem zasledila tudi akcijo Darujmo knjige za Lampeduso – je bila tudi to vaša kampanja?  Hm, kar se zgodi na Lampe- dusi, o čitno takoj dobi velike razsež- nosti – in potem zlahka uide z vajeti … Ne, to ni bila akcija IBBY Italia. Neka ženska se je sama odlo čila in za čela spletno akcijo zbiranja knjig; ljudje so hoteli pomagati in so na Lampe- duso pošiljali vse mogoče knjige, tudi stare, neprimerne. A mi jih ne zbi- ramo kar vse povprek. Za našo knji- žnico izbiramo prav dolo čene knjige, nove, preverjeno kakovostne. IBBY je vendarle profesionalna organizacija, vemo, kako priti do knjig, kje jih najti in kupiti. Od leta 2017 imamo na Lampedusi majceno in zelo posebno otroško knjižnico, polno izvrstnih otroških knjig. Kar pet napornih let je namreč trajalo do otvoritve, v tem času smo se veliko naučili. Projekt lahko z dovolj denarja pa č relativno enostavno zastaviš, potem pa odideš in se obnašaš, kot da vse kar samo po sebi poteka, kot mora. Naš projekt pa je od nas zahteval, da smo tam fizično prisotni, da se ves čas zave- damo okoliš čin, da spoznamo ljudi, jih razumemo, tudi njihove meje, da postanemo del njihove skupnosti. Da z njimi tudi kaj pretrpimo ... precej teže je bilo, kot sem pri čakovala, ve čji izziv – a obenem je projekt združil veliko ljudi. Tu je zdaj velika skupnost prostovoljcev, ki so zraven s srcem in ki radi prihajajo k nam. Kako torej sodelujete z lokalno skupnostjo? Vam je bila stavba, v kateri ste uredili knjižnico, podar- jena?  Ni nam bila podarjena, a ne plačujemo nobenih ra čunov. Knjiž- nica je v stavbi, ki pripada skupnosti na Lampedusi. Stoji nasproti šole na glavni cesti, odlično lokacijo ima, odprta je in na voljo vsem otrokom in odraslim. Zanimivo, ko smo prvi č prišli tja, smo ugotovili, da na otoku sploh ni knjižnice ... Lampedusa prej ni imela ne kina ne gledališ ča. Otroci sploh niso vedeli, kako je to, če nekaj pripada skupnosti, torej vsem. Morda se komu to zdi čudno, a Lampedusa je res nenavaden kraj. Tako oddaljena je, da so ljudje, ki tam živijo, res sami odgovorni za vse. Knjižnica je bila torej ena prvih takih skupnih stvari in otroci sprva sploh niso vedeli, kaj to sploh je, niso razumeli, kaj pomeni ‚izposoditi si‘. Spraševali so: »Kaj je to? Je to zdaj moje?« Ne. »Je torej tvoje?« Ne. »Ali lahko vzamem s seboj domov?« Ja, lahko. »Moram pla čati?« Ne, ni treba. Popolnoma so bili zme- deni. Vse leto smo porabili, da smo jih učili, da si lahko knjige izposodijo in potem vrnejo. Mi pa smo se ob tem naučili, da se danes v življenju lahko zgodi, da je koncept ne česa skupnega težko razumljiv – še zlasti v kapita- lističnem svetu, kjer se vse kupuje in prodaja. Otroci na Lampedusi imajo vse, imajo tablice, telefone – saj ne govorim o skupnosti, ki bi živela sredi divjine. Zelo napredna in tehnološka skupnost so – le knjig niso imeli. Prej niso nikoli videli odraslega, da bi otrokom bral. Sedaj pa so navdušeni nad knjigami, vse vedo, veliko znanja imajo, dobro vedo, kaj so ‚tihe knjige‘. Kako pa potekajo vaši vsakoletni tabori? Vem, da so mednarodni – tudi slovenska sekcija IBBY na- mreč razpošlje vaše vabilo med svoje članstvo.  Kadar organiziramo tabor, se na Lampedusi zberejo člani IBBY sekcij in prostovoljci z vsega sveta. Zelo zanimivo je. Če namreč ho češ delati s prišleki, moraš biti tudi sam prišlek. Teden dni delamo z otroki na Lampedusi, večinoma so to italijanski otroci. Sodelujemo, spoznavamo se med seboj, vsak s svojim pristopom, INTERVJU VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Veronika Rot Gabrovec | Otok zgodb | str. 52 - 56 | 54 zve čer se pogovarjamo; imamo tudi nastope. Nenavadno je, pravzaprav ne vem natanko, čemu se ljudje vra- čajo. Vedno si mislim, da bodo prišli le enkrat, a tisti, ki pridejo, pridejo ponovno, ker jim tabor da mo č. Na Lampedusi razumeš, kako se raz- vijaš, zakaj in kako lahko uporabiš nebesedne slikanice … Uporabljamo ve činoma le-te. Ali imate posebne priprave in usposabljanja?  Ne, ni posebnih priprav. Pro- stovoljcev tudi posebej ne preverjamo. V časih se nam priklju či kaka znana osebnost, pa tega vsaj sprva sploh ne vemo. Se pa sproti prilagajamo: če ugotovimo, da pride kdo, ki je posebej zanimiv, ga prosimo, da nam pove svo- jo zgodbo, da se nam predstavi. Letos bomo slavnostni, praznujemo deseto obletnico in zelo nas veseli, da smo še tam. 2 Moram pa vendarle poudariti: če hočeš delati z ljudmi, ki so veliko pretrpeli, moraš zelo dobro vedeti, kaj počneš. Gre za delikatno pomo č, za katero moraš biti tudi usposobljen. Mi nimamo posebnih priprav, sploh ne zdaj, ko je pandemija res zelo vplivala na naše delo. Torej zdaj ne delate z migranti?  Kar je treba vedeti, je, da je Lampedusa sicer prostor, kamor mi- granti prispejo – a ker je to vendarle turističen kraj, prebivalci poskrbijo, da so migranti lo čeni od drugih. Vidiš jih predvsem, če imaš res odprte o či. Sploh zdaj po pandemiji je vse zelo strogo. Prej so imeli za begunce ne- kakšno taborišče – to ni bil zapor, saj seveda človek, ki ni storil kaznivega dejanja, ne more biti zaprt, a živeli so v zbirnem centru. V ograji je bila ve- lika luknja in ljudje so med čakanjem na prevoz na celino lahko odhajali iz centra in se vra čali vanj. Zdaj pa je vse okrog postavljen dvojni zid, tam je policija in izhod ni več mogoč. Zdaj torej s knjigami ne prihajate osebno v zbirni center za migran- te? Ste v preteklosti to lahko po- čeli?  Ko je tam še bila luknja in smo izvedeli, da so med begunci otroci, smo stopili z njimi v stik – ljudje se pač poznajo med seboj. V časih so prišli ven, vsa družina je prišla v knjižnico, tudi najstniki. Po navadi so prišli zve čer, saj so vedeli, da tisto no č ne bodo šli nikamor in so zato lahko prišli v knjižnico na pogovor. Morda bo to neko č spet mogoče, a trenutno to prepre čuje covid. Še vedno pa je pomembno, da imamo knjižnico na tem mejnem območju, da smo tam, da smo pri ča dogajanju. In prav zaradi dejstva, da je to knjižnica za otroke, mi srce še hitreje bije. To je prostor, kamor lahko pride kdor koli, s takim ali druga čnim znanjem, in najde čtivo. Lahko si turist, prišlek, nekdo, ki se z ladjo klati po morju, lahko novinar ali igralec, prav vsak lahko pride v knjižnico na Lampedusi in najde kaj zase, nekaj, ob čemer se ustavi, kar razume in ob čemer lahko razmisli o tem, kje je in kaj dela. Kadar izvemo, da so v taboriš ču otroci, poskušamo najti na čin, da jim pošljemo knjige. A ni lahko. V taboriš ču so zaposleni vedno novi ljudje, v časih so prijazni, pogosto pa ne preve č in se z nami ne želijo pogovarjati. Se knjige iz begunskega centra potem vrnejo v knjižnico ali jih otroci lahko obdržijo?  Ljudem po navadi ni jasno, kaj lahko begunci nosijo s seboj in kaj je na njihovem potovanju povsem neuporabno. Vsaki č ko prestopijo mejo, morajo vse pustiti tam. Če to- rej otroku daš knjigo, je ne bo mogel odnesti s seboj. Ko Suzy Lee v enem svojih besedil pravi, da otrok izgine, ko pre či mejo, da izgubi ime, prija- telje, da njegov svet izgine, ima zelo prav. Za otroke je to najhujše. Ker mi preprosto ne razumemo, kako težko je otroku zapustiti vse, se s tem ver- jetno sploh ne ukvarjamo kaj dosti. A ko otroci zapustijo svoj mali znani svet, prakti čno tudi sami ne obstajajo ve č. Namesto knjig jim torej dajete zgodbe.  Res je. Kar poskušamo dose- či, je, da bi se vsi odrasli, ki delajo z otroki, zavedali, da so zgodbe tisto, kar begunci lahko vendarle vzamejo s seboj, pa čeprav ne fizično. Ni veliko časa, da bi sklepali prava prijateljstva, a še zlasti nebesedne slikanice imajo vendarle mo č, da v kratkem času povežejo ljudi. Če znaš pristopiti in skleniti zavezništvo, potem nenado- ma ne gre samo za trud in nekakšno razlago pač pa slikanica omogo či skupen umik na neki miren kraj. Ko se bova naslednji č sre čala, si bova lahko rekla: »Poznam te, nekje sva bila sku- paj!« Za migrante so knjige pogosto le predmeti brez energije, potreben je še nekdo, s komer jo deliš. Odrasel bralec mora torej vedeti, kaj lahko s knjigo doseže. Pravzaprav bi morali usposobiti policaje, da bi lahko brali skupaj z migranti.  ( Smeh.) Ja, seveda. V zelo idealnem svetu bi to lahko po čeli po- licija, zdravniki, lokalni politiki, vsi ... Žal pa ne živimo v idealnem svetu. Kako pa poteka vaša kampanja Rde či kov ček oziroma Knjige na kro- vu? Brala sem o tem na spletu: na čolnih so kov čki s knjigami. Povej, prosim, kaj še o tej akciji.  Stvar je taka: ljudje zapuš ča- jo Afriko in se na preobteženih čolnih sredi morja znajdejo v težavah. In po- tem pridejo do Italije klici na pomo č, ki so slišani ali pa č ne. V idealnem svetu bi jim morali ponuditi roko, a takega sveta ni. Zato so nevladne organizacije na morje poslale svoje opazovalce, ki skušajo pomagati, četudi to ni vedno v skladu z zakoni. V časih pride do politi čne situacije ali zapleta, ki potem ladjam z rešenimi migranti prepre či, da bi se vrnile na kopno. Pogosto obti čijo tam sredi morja. Na Lampedusi vemo zanje, dneve in dneve jim nih če ne pomaga, zato jim pošiljamo vodo in hrano, pač tisto, kar potrebujejo. No, mi smo se vprašali: »Zakaj pa ne bi pridali kakšne knjige?« A organizatorji so nas vedno zavrnili, reko č, da knjige dajejo ob čutek stabilnosti. »No čemo, da bi migranti mislili, da bodo za vedno tu, vedeti morajo, da bodo v nekem trenutku odšli, zato vas pro- simo, ne pošiljajte knjig.« Iskali smo rešitev in za čeli s projektom Knjige na 2 Op. avt.: Tabor, ki ga v pogovoru napoveduje Deborah, je bil organiziran oktobra 2022. INTERVJU | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 55 krovu. Če jih knjige namre č pri čakajo že na krovu, postanejo obi čajen del opreme; s tem so bili vsi zadovoljni. V nepremo čljivem kov čku so podloge, na katere lahko sedeš, pobarvanke, knjige … Tako smo opremili tri ladje, kov čki so zelo dobro prestali preiz- kus, potem pa se je za čela pandemija. Zdaj žal nimam zadnjih informacij. Saj veš, če ladja v teh razmerah pre- važa rešene migrante, je neprimerno spraševati posadko o slikanicah … Posadka na krovu se mora ukvarjati s plovbo, s preverjanjem zdravstve- nega stanja migrantov, s kuhanjem. Želela sem priti na krov ene teh la- dij, a do zdaj to žal ni bilo mogo če. Smo pa za čeli ob tem razmišljati, da bi take majhne, prenosne knjižnice lahko pripravili za druge kraje, kjer so otroci, za bolnice in tako naprej. No, zdaj se pandemija umirja, morda mi bo kmalu uspelo. Z nebesednimi slikanicami ste si- cer že uspeli priti v zapor …  Ja, z IBBY Italia smo izpeljali projekt v ženskem zaporu v Rimu. Vedeti je treba, da je pismenost med zaporniki pogosto zelo nizka, ta pro- jekt pa je bil zelo uspešen. Udeležba je bila množi čna – kot bi nam ženske hotele re či, da ne mislijo brati, želijo pa si zgodb. V zapor smo pripeljali razstavo nebesednih slikanic, bilo je organizacijsko zahtevno, ampak smo uspeli. Z dekleti smo se pogovorili o slikanicah in razstava je doživela velik uspeh. Ob knjigah so zapornice preživele ure in ure – kot bi kon čno našle obliko književnosti, ki jim je ustrezala. Kako bralci reagirajo na knjige, ki pridejo na Lampeduso z vseh koncev sveta? Vem, da imate tudi slovenske nebesedne slikanice. 3  Del knjižnice je seveda pos- ve čen razli čnim italijanskim knjigam. Drug del knjižnice pa je sestavljen iz nebesednih knjig, urejen je geograf- sko, po državah, od koder prihajajo knjige, in mladi bralci vedo, da lahko izberejo katero koli izmed njih in se ji posvetijo. Zgodi se, da pride k tebi majcen otrok in ti ponudi, da ti bo prebral knjigo; potegne jo s police in ti začne ‚brati‘. Res je zanimivo, kako se je skupnost od prvega prihoda ne- koliko norih zanesenjakov pa do da- nes navadila, da se okoli knjig lahko dogajajo zelo raznolike aktivnosti: da lahko beremo, se igramo, dramatizi- ramo … Vsaka knjižnica je prostor, kjer se delijo zgodbe, vaša pa sploh. Povej nam kaj o odeji za Yussufa.  Gre za zelo nesrečen dogo- dek; neke zimske no či je na morju umrl šestmesečni otrok. Njegova mama je bila z njim na čolnu, bila je popolnoma iz sebe, pretresena je bila tudi skupnost na Lampedusi. Imeli smo majhno spominsko slovesnost in tja je prišla doma činka s kva čkanim ogrinjalom. Med pogrebom je pris- topila k materi in ji ga položila okrog ramen. Ena izmed prostovoljk, ki je videla to gesto, tudi sama veliko kva č- ka. Kva čkanje sicer velja za žensko opravilo, pri tem nastajajo uporabni izdelki, ki te grejejo, obenem pa je to umetnina, s katero nekaj poveš … Lahko je sporočilo, način izražanja …  To čno, pogosto je to bila oblika izražanja v skupnostih, kjer ženske sicer niso imele drugih mož- nosti, da bi se slišal njihov glas. Zato smo začeli razmišljati, kako bi lahko to uporabili. Vedeti je treba, da je Lampedusa prostor, kjer se tako ali tako zbirajo zgodbe. Ljudje prihajajo in odhajajo s svojimi zgodbami, lahko je to zgodba zapuš čenega psa, za ka- terega skrbi celotna skupnost, lahko so to zgodbe o smrti in o življenju. Zgodbe ostajajo na Lampedusi, ljudje pa pogosto ne vedo, kaj bi z njimi. In smo si rekli, zakaj pa jih ne bi zbra- li. Pozvali smo ljudi, naj prispevajo kvačkan kvadrat, velik 10 x 10 centi- metrov, in nam ga pošljejo skupaj z zgodbo, mi pa bomo prispelo ro čno delo sešili v celoto. Prišlo je na stotine kvadratov z vsega sveta in nastalo je pregrinjalo, veliko 100 m 2 . Imenuje se la coperta di Yussuf, Yussufovo pregri- njalo, ogledate si ga lahko na spletu. Zgodbe, ki so povezane v njem in ki so tako postale vidne, pripovedujejo o ljudeh, ki so prišli prek morja, ve čino- ma Mediterana.  SLIKA 2: Poslani koš ček Yusufovega pregrinjala Pogosto se sre čujete ob takih zgodbah, kajne?  Res je, lani smo organizirali tak dogodek, prišle so ženske od vsepovsod, iz Tunizije, tudi ljudje iz italijanske Kalabrije, kamor hodijo obiralci paradižnika, kjer je zelo žalostno, mnogo pija če in nobenega pravega življenja. Tam so pogosto ljudje, ki so oropani vsega, nimajo imetja, nimajo na črtov, nimajo pri- hodnosti. Nekateri sicer uspejo oditi, najti smisel in neki cilj, mnogi tam ostanejo. Razmišljamo, da bi morda organizirali knjižnico tudi zanje, a zaenkrat je vse skupaj videti precej brezupno. Skušamo pa pomagati, kjer koli se da, otrokom, migrantom – in nebesedne slikanice so nam pri tem v veliko pomo č. Pomagajo izni čiti ali vsaj zmanjšati razlike med nami, s pomočjo ilustracij vzpostavimo stik. Res pa zahteva to od nas mnogo moči. Evropejci pogosto mislimo, kako zlahka vsakomur pomagamo in ga opolnomočimo, a temu ni tako. Ko se srečaš s prišleki od drugod, pogosto ugotoviš, da so še vedno zmožni marsičesa, čemur smo se mi odpovedali ali kar smo preprosto iz- gubili. Vedo, kaj je prav in kaj narobe, mi pa jih takoj nau čimo lagati, da pa č preživijo v našem sistemu … 3 Op. avt.: V času priprave tega pogovora so v zbirko na Lampedusi uvrš čene slikanici Damijana Stepan čiča Zgodba o sidru in Svetilnik, Maje Kastelic Deček in hiša, Andreje Peklar Ferdo, veliki pti č, Marte Bartolj Kje si? in Andreje Gregorič Darilo. INTERVJU VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Veronika Rot Gabrovec | Otok zgodb | str. 52 - 56 | 56 Nebesedne slikanice pa vam poma- gajo graditi mostove, po katerih se da prihajati z obeh strani?  Tako je. Če je v knjigi besedi- lo, moraš veliko razlagati, prevajati. Pri nebesednih slikanicah pa ne pride do pokroviteljskega odnosa.  To čno. Enakovredni smo si. Pogosto pridejo do mene prostovolj- ci, ki morda ne govorijo prav dobro angleško, in mi povedo, da je oseba, s katero so brali slikanico, govorila pet jezikov… Migrante pogosto pod- cenjujemo. Antropologinja Michèle Petit, ki veliko dela z IBBY-jem, mi je nekoč odprla oči glede na činov iz- ražanja, ki jih ponujamo migrantom. Usposabljamo jih za plitka sporo či- la: Lačen sem, iš čem delo, boli me roka. Jezik, ki jim ga ponujamo, nič ne pove o tem, kdo so. Ne omogo ča jim, da bi povedali svoje zgodbe: o babici, ki je delala torte, in kako je ta torta dišala. Ljudje smo sestavljeni iz zgodb, in če nam vzamejo te zgodbe, nam odvzamejo življenje. Migrantom dajemo samo ‚jezik dela‘, vse njihovo življenje je omejeno na delo in tu pride do frustracij. Rojeva se jeza, kar ni dobro, kar je nevarno. Nebesedne slikanice pa jim omogo čajo zgodbe o strahu, o čustvih – ponujajo izraze, ki jih ne najdejo v vsakodnevnem, stro- go funkcionalnem jeziku. Vem, da v časih sodelujete z ume- tniki. 4 Se vam morda kdaj oglasijo avtorji slikanic, ki jih IBBY uvrsti v svojo zbirko?  Tudi to se zgodi. Ve činoma pa so predvsem zelo veseli, ker njiho- ve slikanice z zbirko dejansko potuje- jo po vsem svetu. Obenem je projekt pomagal nebesednim slikanicam, da so našle svoje pravo mesto. Če je bil sprva kdo še v dvomih, če zares obsta- jajo zgodbe brez zapisanih besed, se zdaj prav nih če ve č ne sprašuje tega. Tovrstne slikanice omogo čajo ljudem tudi, da izberejo le en segment zgod- be, ki se jih posebej dotakne. Morda bo to dolo čena barva; če imajo radi pti- ce, bo morda nastala zgodba o pticah. Lahko si sami izberejo protagonista in ob razbiranju govorice njegovega telesa pripovedujejo, kako se po čuti. Branje nebesedne slikanice je zelo aktivno branje, opomenjanje ilustra- cije zahteva razmišljanje in nikakor ne le gledanje, opazovanje. Zgodbe so resnične, saj so to naše zgodbe. No, odrasli imajo v časih težave pri pripo- vedovanju, ker želijo najprej vedeti za naša pričakovanja, za ‚pravi odgovor‘ – ampak tu ni pravih ali napačnih odgovorov. Ilustracije pa č povezuje- mo z lastnimi izkušnjami, z lastnimi občutji, spomini na zvoke, okuse. Je kdo napisal zgodbo prav za vašo knjižnico?  No, ilustratorka iz Estonije je leto po udeležbi na našem tabo- ru ustvarila nebesedno slikanico o mejah, menda sploh prvo estonsko nebesedno slikanico, v kateri Lampe- dusa sicer ni omenjena, je pa gotovo v njej – vsaj jaz jo vidim v tisti zgodbi. Nekateri udeleženci taborov pa so ustvarili druga čna besedila: neka finska avtorica je recimo napisala besedilo o knjižnicah. Tudi resna uni- verzitetna raziskava je bila narejena o nas. Tabora se je namreč udeležila Elena Zizioli, predavateljica, in nam dejala, da delamo izjemne stvari; zbrala je dokumentacijo, se pogovar- jala z vsemi in napisala študijo. Sama ne spadam v akademske kroge, zato je bilo zame zares zanimivo prebirati študijo o našem delu in videti, kaj vse počnemo. (Nasmeh.) Lampedusa je torej tudi navdih.  ( Smeh.) O čitno res. Obenem pridejo do nas tudi strokovne raz- prave, lahko bi rekli, da postajamo nekakšen informacijski center o delu z nebesednimi slikanicami. Tudi sama sem stopila v stik z Evelyn Arizpe. Njeno delo je izjemno. Evelyn je akademska raziskovalka, jaz ne, a kadar govoriva, vidim, da razmišljava enako. Sodelovanje je vedno zelo pro- duktivno. Kakšne pa imaš načrte za priho- dnost, kakšne sanje?  Vsekakor bom še naprej raz- peta med Rimom, kjer pa č delam za kruh, in Lampeduso, kjer delam kot prostovoljka. Septembra bom tam, nadaljevali bomo z delom. Ljudje še vedno prihajajo iz Afrike, morda je to zdaj manj prisotno v medijih, ker so prioriteta sedaj drugi dogodki ... Ob tem drobe čem se svetu mora Lampedusa vsem povedati, da mo- ramo nadaljevati z branjem, da so knjige pomembne, da v knjižnicah klije seme, ki je pomembno za pri- hodnost. Osebno verjamem, da nas zgodbe zbližujejo in krepijo, obenem pa sem opravila s prepričanjem, da se lahko nekje preprosto pojavimo z nekakšnim projektom in ljudem ‚po- magamo‘. Pri projektih gre za to, da se vsi ne česa naučimo. Moja naloga je predvsem, da omogo čim zamislim, da se razvijajo, da jim pripravljam pros- tor in pot. Hvala za pogovor, Deborah! Buona fortuna a te e alla Biblioteca IBBY Lampedusa! 5 4 Op. avt.: V pripravi je projekt poslikave knjižnice, o katerem je Deborah zadovoljno, a skrivnostno mol čala. 5 Vso sre čo tebi in knjižnici na Lampedusi!