^- •aVidlej zaslužnega moža. Dne 11. t. m. je dan sv. Martina. Tiho in rnirno v krogu svoje družine, se veseli svojega 71. imendana naš župan gospod Martin Volavšek pri Zg. Sv. Kungoti. Čestitamo mu iz srca, na mnoga sreč čna in zdrava leta! G. Martin Volavšck je prava slovenska korenina, kakoršnih je danes malo, ter ima truda polno življenje za seboj. Večji del svo je življenjske dobe je posvetil občinskemu gospodarstvu. Rodil so je leta 1857 v Artičah pri Pišecah. Od leta 1880 do 1907 je vodil, odnosno deloval kot občinski tajnik, odbornik in župan občine Pišece. Koliko se je potrudil noč in dan za dobrobit te občine, kako vneto se je potegoval za slovensko stvar, svedočijo pač še danes Pišece same, ker sledovi njegovega plodonosnega delovanja so še danes vidni. Ko se je leta 1907 preselil v Zg. Sv. Kungoto, je kmalu prišol v občinski odbor kot namestnik, kljub temu, cla je prevladovalo tukaj nemškutarsko ozračje, in on je bil edini, ki je pokojnemu svečinskemu sudmarkovcu Menhartu v obraz odločno povedal, »da je Slovenec in tudi ostane!« Takrat so kazali s prsti na g. Volavšeka, češ, le tega ne v obč. zastop, »das ist ein Ultra-Slovene!« Prišel je čas preobrata in g. Volavšeku je bilo poverjeno gerentstvo občine Zg. Sv. Kungota, kot zavednemu narodnjaku in sposobnemu možu. V njem pač spoznamo neumorno delav nega človeka, ki deluje mirno, pravično in vztrajno doseže svoj cilj. V svojem prepričanju je g. Volavšek kakor skala, ki se ne umakne. Za dobrobit občine stori vse in radi tega je ponovno župan naše občine! — Na tem skromnem mestu se ga a tem spomnimo ob priliki njegovega 71. imendana! Zasluži pač kot Slovenec in zvest naročnik »Gospodarja« vso priznanje! Nesreča na brodn v Zg. Dupleku. Hltpec trgovca Topovšcka od Sv. Barbare v Slov. gor. je hotel v temm noči z močno obloženim dvovprežnin. vozom preko broda, ki pelje čez Dra> vo pri Zg. Dupleku. Trhli brod se jt med prevažanjem zrušil, v Dravo je padel voz s konjema ter hlapcem. Hlapca so izvlekli živega iz vode, po Dravi je odplaval voz z blagom vred ter s konji. Svoj 7Qlemi rojstni dan obhaja dne 18. t m. v Mariboru v vsej čvrstosti splošno priljubljena Mariborčanka g. Eliza Ivanuš, zasebnica. Na mnoga leta! Velika poneverba. Trgovski potnik Engelbert Dornplatz kot zastopnik oblačilnice »Ilirija« v Ljubljani, je poneveril 100.000 Din in pobegnil ia Maribora proti Gradcu. Sledila mu je takoj mariborska policija, ki je ugotovila, da je bil omenjeni v pondeljek, dne 5. novembra, res v Gradcu, a se je odpeljal takoj na Dunaj, kjer ima neko znanko iz Maribora. Dornplatz namerava zbežati iz Dunaja v Argentinijo. Ugotovitev zločina. Na pokopališču v Dravogradu so pokopali pred kaklmi tremi mesci žensko, katero je naplavila Drava. Sedaj so ugotovile oblasti, da je umoril neznanko njen ljubimec in jo vrgel v valove Drave. Zločinca že imajo pod ključem v \elikovcu. Požari v ljutomerski okolici. Zadnji čas se kar po vrsti vršijo požari, V začetku novembra je zgorela hiša posestnika Franca Sagaj v Noršincih, v kateri so bili najemniki, kojih otroci so si hoteli na škednju kuhat. krompir. Ker ni bilo nikogar, ki bi v malem ogenj pogasil, se je ta razširil na poslopje. Starši, pazite na otroke in dobro skrivajte vžigalice! — Dne 8. t. m. je gorelo pri posestniku Trstenjaku na Krapju. Zgorelo je vse, razen hiše. — V soboto, dne 10. t. m., ob 11. uri ponoči je nastal požar jjri posestniku Francu Skrobar na Cvenu. Zgorel je škedenj s krmo in koruznjak s koruzo. Kako je nastal ta požar, se ne ve. K sreči ni bilo vetra, ki bi gotovo povzročil še večji požar. Sedaj se vidi, kako zelo je koristna motorna brizgalna! IZ RADOVEDNOSTI IN ZGODOVINSEA POSEBNOST. Pcdzemeljska grobnica. Lepa dekanijska cerkev na Zavrču ima na sredini notrajnščine štirioglato kamenito ploščo, ki da sldepat. že koj na prvi pogled, da se skriva pod njo skrivnostna grobnica. To ploščo sem ogledoval vsako jutro pfl sv. maši. Radovednost me je podžigala, kaj neki prikriva. Prečital sem z vso natančnostjo župnijsko kroniko, vendar o kaki podzemeljski grob nici ni v njej niti omenka. Ker ni bilo nič zabeleženega, me je še bolj srbelo, saj je malodane tik pri cerkvi starinski ter zgodovinsko znani Ulmov grad. Prosil sem gospoda dekana, naj m_ dovoli, da pogledam pod ploščo, bomo odkrill gotovo kake doslej nepoznate zgodovinske znamenitosti. Dobrodušni gospod dekan je pokimal in hajdi na delo. Ulmovi 4 hlapci in organist so se pošteno trudili, predno so omajali z zvodi trdovratno ploščo. Dvignili so , pred nami je zazijal vhod v pro- orno — precej globoko grobnico. o stopnicah navzdol in že smo blli a dnu. Grobnlca je lepo obokana. Dolga 4kih 8 m, Siroka 3 In visoka 8 In pol oaetra. Dno je za.etkom tlakano, a proti koncu Je llovica. Nekdo je pred oaml razkapal po llovlci. Na naSe veliko začudenje smo naU tolikanj zgodovinsko zanimivega »etajoči prostor čisto prazen. 0 kafcth krstah nobene aledi, niti človeake koSčice nismo lzsledili. Radovednostl Je bilo zadoščeno kmalu. Na paplr smo napisali, da |mo odprli grobnico, se podpisali, ipravili dokument v leseno škatljico It_ jo položili na grobniško stopnico. Ko bo ugriznila po desetletjih kakega neugnanega radovedneža zgodovinska osa, bo odprl grobnico in jiaSel vsaj to škatljico z imeni razoBarancev. Najstarejša Marijina slika na Slovenskem. Slablh 10 minut od župne cerkve na Zavrču je prijazni po celih Slovepskih goricah ln po hrvatskem Zagorju razgledni griček. Na nepopisfio pfikupljivem ter vabljivem hribfieku je pozidana stara podružna cer kev v Cast Mariji Devici. Cerkvica je božja pot, katero obiskujejo Slovenci In Hrvati. Ni moj namen v teh vrstab, da bi opozarjal na zgodovinsko važnost te etavbe, hočem le omeniti v njej najstarejšo Marijino podobo v Sloveniji. Za glavnim Marijinim oltarjem je na platno slikana Marijina podoba, ki predstavlja Nebeško mater z Detetom in nosi letnico 1552. Slika je žalibog precej zabrisana, in bi jo bilo treba osnažiti. Radi zatemnelosti jo je pred neznano koliko letl neuka kmetska roka skušala ob noviti toliko, da bi se videle natančneje Marijine, Jezuškove in poteze angeljev ob straneh. Popravilo je bilo izvršeno grdo šušmarsko in je to nnamenito in v Sloveniji najbolj staro Marijino podobo pokvarilo. Priporočljivo bi bilo, da bi se ta Egodovinska znamenitost prenesla v kak večji muzej ter temeljito osnalila. Res škoda, da take stare slike propadajo zapuščene za altarji! — (Januš Golec.) Bik — vrtnar in kuhar. Mnogo strahu in smeha je povzročil v soboto, dne 10. t. m., v Ormožu nek hudomu§en bik, ki je všel mesarju Dogši. 'Jajprej se je poizkusil v vrtnarskl lmetnosti in je pohodil sosedov vrt cer prevrnll ograjo. Nato je na begu pred smrtjo smuknil v hišo gospe Pe tovarjeve in šel po stopnicah v prvo nadstropje. Vse je kazalo, da hoče v pisarno finančnega oddelka, pa gospodje v pisarni so naglo zabarikadirali vrata z mizami in stoli in splezali po lestvi na cesto. Takega revlEorja bi se vsakdo prestrašil! Pogumni bik je šel nato povohat v kuhlaio Kospe Petovarjeve, pa k sreči ni niCesar razbil. Zatem si je privošCil sprehod po hodniku, pa pokukal zdaj skozi eno zdaj skozi drugo okno. Spo daj pa vedno večja gruča racfovednežev, kl so se vselej z velikanskim hruščem razpršill, kadar je bik dostojanstveno pogledal skozl okno. Par pogumnih. moških je prislonilo lestvo, da bi zadeli žival s sekiro all jo ustrelili z revolverjem, pa junak se je spretno odmikal. Končno se je le posrečilo vjeti ga in vsega spehanega izvleči iz hiše. Pismo, katero je pripeljal iz Amerike v Evropo »Zeppelin«. Prijatelj in naročnik našega lista nam je poslal pismo, ki je došlo po »Zeppelinu« iz Amerike v Rečico ob Savinji. Pismo se glasi: »Oktober 26. 1928. Dragi starši! Tukaj le Vam pošljem eno pismo z nemškim »Zeppelinom«. To je pravi »luftbalon«, ki bode nesel pošto po luftu čez morje. Je dolg 165 »fusov«, se lahko pelja na njem 25 ljudi. Vas lepo pozdravim Ajiton Kre fel 199 Reed St. Millwaukee Wis USA. Pa hranite to pismo za spomin. Odpišite mi, če ga boste dobili.« Vino je nakispovala in pri teni dobro živeia. Za konzum v Zagorju je nakupovala po Bizeljskem vino komaj 201etna goljufica, doma nekje iz Litije na Kranjskem. Nakupila je 150 hektov vina brez are in seve po dobrih cenah. Pri sklepanju kupčij se je godilo mladi prefriganki prav dobro, ker so jo veseli vinogradniki pogoščali z vsem mogočim. Ko jej je bilo dovolj jedi in pijače, se je odpravila na kolodvor v Dobovo, kjer se je spomnila, da nima niti toliko denarja pri sebi, da bi si kupila vozno karto. Pomagala si je iz zadrege z obupnim jokom, češ, da jej je izmaknil neznanec denarnico s 300 Din. Ženske solze so ganile usmiljenega mo ža, ki je posodil navihani ženski 100 Din, katerih najbrž ne bo videl več! Zadevo z nakupom bizeljskega vina preiskuje orožništvo, ki je goljufico že izsledilo. Mladeniška pcdivjancst. Dne 7. t. m. se je doigral v Bregah pri Krškem ta-le vse obsodbe vredni slučaj, ki kaže podivjanost naše mladine: Na paši sta se sprla med seboj 151etni in 171etni fantin. 151etnik je potegnil nož in ga zasadil tovarišu Jožefu Barbiču naravnost v srce, da je obležal zabodeni pri priči mrtev. Žrtev mladinske podivjanosti je bil še povrh dober fant in iz obče spoštovane hiše. Junaške samostasiske sestre. Pri Novem Sadu je ženski samostan Hopov, v katerem je 50 nun. Te dnl sta se hotela lotiti samostanske blagajne dva krepka lopova t. sekirama. Potrkala sta na samostanska vrata ravno med večerno molitvijo. Vratarica je spustila tolovaja skozi vrata. Lopova sta zahtevala pred vsem jedl ter pijače. Nune so nasllnežema postregle in med tem telefonirale po orožnike. Ko sta se razbojnika najedla do sitega in pošteno napila, sta se spravljala ravno nad blagajno, ko so vstopili žandarjl in ju odvedli na odgovor. Žlva zgorela. Pred dnevi se je pripetila na vlaku, ki vozi iz Bečkereka v Subotico, grozna nesreča. Kmet M. Barbič se je peljal s svojo ženo v domačo vas Bočar. Žena se je vsedla v. tretjem razredu poleg okna, v naroč« ju pa je držala dvolitersko stekleni* co, polno Cistega alkohola. Blizu po* staje Kuman je padla na steklenico iskra iz lokomotive. Steklenica je eksplodirala, vnela pa se je tudi obleka kmetice. V groznem strahu ja kmetica dirjala od kupeja do kupe* ja, ne da bi se ji posrečilo pogasiti ogenj na lastnem telesu, temveč je z gibanjem ogenj še bolj razplamtela. Tudi sopotniki so izgubili razsodnost ter bežali pred nesrečno žensko, ki se je končno zgrudila nezavestna na tla Šele na poetaji Kuman se je posrečilo ljudem, pogasiti ogenj. Hudo ranjeno žensko so __ večernim vlakom prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu umrla. Letalska nesreča v Novem Sadn. V četrtek, dne 8. novembra, nekaj minut pred poldnevom, se je pripetila v Novem Sadu usodepolna letalska nesreča. Vojaškemu letalu sta se polomili med poletom nad mestom iz neznanega vzroka obe krilL Letalo je treščilo iz zračnih višin na sredino mesta. Pri padcu se je pilot podnarednik Sirovič užgal ter priletel na trdi tlak kot goreča kepa. Pri padcu je ostanek letala močno poškodoval dve hiši, električne napeljave in ranil smrtno nevarno neko učenko III. gimnazije. Človek brez rok, kl dela vse. Na Češkem se je rodil leta 1904 otrok František Filip brez rok. Fant je danes star 24 let in kaže po Pragi svojo življensko umetnost brez rok. Kmalu po sedmem letu se je naučil pisati z nogo. Z 9. letom je bil oddan v zavod za pohabljeno deco, kjer se je na učil: mizfirske, kovaške in klesarske obrti. Vse te obrti zna opravljati z nogami. Z nogami piše na pisaln* stroj, z nogo se umiva, brije, oblafiišiva ter nosi hrano v usta. Celo kravato si zaveže sam z nogama. Ima celo svoj lastni avtomobil, katerega šofira z vso spretnostjo in je gotovo na celem svetu edini šofer brez obeh rok. Mladi mož ima danes dobro idočo trgovino z umetnostnimi predmeti. Ženske pregnale roparje. Vsled neprestanih bojev in pobojev se je po celi Kitajski močno razpaslo razbojnlštvo. Tolovajske tolpe nastopajo v. takih množinah, da so začele junaške ženske s samoobrambo. V kitaj« skl pokrajinl Kiangsu se je oborožilo 800 žensk, ki ao se spustile v srdite boje e roparji. V pravih bitkab. so imele Ženske čete 9 mrtvih in več ra* njenlh. Po končanih bojih so moralf pobegniti tolovaji. ITALIJANSKI OGNJENIE ETNA ZOPET BEUHA. Na znanem italijanskem otoku Sicilija je veliki ognjenik Etna, ki je b svojimi strahovitimi izbruhi leta JL908 uuičil sicilijansko glavno mesto iMessino. Ta ognjenik se dviga 3279 metrov nad morjem. Etna je od 2800 metrov višine dalje pokrit s snegom. Čgnjeni izbruM se ponavljajo tako pogosto, da je v glavnem žrelu, ki je liroko 3 km, hlad le od 6 do 10 stop. pod ničlo. Na ognjeni gori je 200 že ugaslih. žreL Pri glavnih izbruhih se vedno odpre katero od ugaslih žrel in ti izbruhi postanejo usodepolni za celo okolico in to na več 10 km v obsegu. Na vrh ognjenika se pride preko ledenikov, sicer pelje na goro Etna žična železnica. Koj pod glavnimi žreli so človeške naselbine, ki grozno trpijo ob izbruhih. Letos je pričel Etna z izbruhi na dan sv. Lenarta 6. nov. Skraja ni pripisoval nikdo nesreči kakega večjega obsega, ki povzroča še danes nepregledno visoko škodo. V krajih, ki so po tem izbruhu. opustošeni od goreče lave, je veljal hektar zemlje 100—150 tisoč lir. Posestniki, ki so bili pred enim tednom bogataši, so danes reveži brez zemlje ter strehe. Lava je dosegla od sedaj bruhajočega žrela oddaljejiost 16 km. Mal® mesto Mascali, kojega prebivalstvo je bilo imovito, leži pokopano pod 10 m debelo ognjeno plastjo. Liudje so zbežali pred grozno nesrečo, katero je mogoče opazovati le iz aeropianov. Vsa reševalna dela s osmerjena v ta cilj: iz peljati množine valoveče lave v — morje. Dosedaj še ni nobenih znamenj, da bi bilo izbruhov kmalu konec. POTRDILO. Podpisani Jurij Fregl lastnoročno potrjuJem, da mi je g. Poljšak resnično mojo roko ozdravil, na kateri sem bolehal že nad 3 leta in 7 mescev. Dosedaj sem iskal že pri jvseh zdravnikih pomoči, tudi v mariborski bolnici sem bil, aU vsako zdravljenje je bilo brezuspešno. Bil sem trikrat pri primariju g. dr. Černiču, a on mi je rekel, da ni druge pomoči, kakor roko odrezati. Gospod Poljšak mi je pa mojo roko čuGežno ozdravil v teka štirih tednov tako, da lahko opravljam že vsa lažja dela. Tudi fpodpisani občinski odbor se čudš, da je bilo |p. Poljšaku sploh mogoče, tako težki slučaj splbh ozdraviti. Pri meni je zdravilo učinkovalo, katerega sem sprejel od g. Poljšaka, jako dobro in sploh ni govora o kaki mogočnosti zastrupljenja, kakor to trdijo nekateri gospodje zdravniki. Ni mi mogoče molčati o zdravljenju gospoda Poljšaka, ker je meni resnično njegovo mazilo pomagalo, kar se tudi lahko prepričajo vsi zdravniki naše države in sem pripravljen tudi vsakemu interesentu pokazati. Fram, dne 10. oktobra 1928. JuriJ Fregl 1. r. Tuuradno se potrjuje, da je bil tukajšnji posestnik Jurij Fregl resnično težko bolan na svoji desni roki dalje časa, da je poskusil pomoči in zdravijenja pri večih zdravnikih, kakor tudi pri prin.firiju dr. Černiču mariborske bolnice, in vso zdravljenje je bilo brez uspeha, in mu je dal nalog, priti v bolnico, da se mu roka odvzame. Ker je pa izvedel za uspehe gospoda Poljšaka in da je on v bolnici, se je podal k njemu, da mu tudi on da svoje mnenje, ali se naj roka odvzame, ali je še za ozdraviti. Gospod Poljšak ga je vzel v zdravljenje in resnično, kar se tu uradno potrjuje, je možak v 4 tednih zopet ozdravel, tako da danes lahko zopet vsa svoja dela kot kmetovalec opravlja, kar mu nobeden izkušeni zdravnik ni moral in razumel pomagati. Toi-ej vsa čast gospodu Poljšaku. Fram, dne 11. oktobra91928. Potočnik 1. r., župan; občinski odborniki: (sledijo še podpisi 12 odbornikov). (Pripomba: V goriVjem gre za slučaj kostne tuberkuloze na roki.)