LETO XXI. — številka 70
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar
KRANJ, sobota — 7. 9. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicei cb sredah in sobotah
GLASILO  ■----' .ct.CNE  ZVEZE DELOVNEGA
L I U D S T V A   ZA GORENJSKO
Šola — učiteljica samoupravljanja
Začelo se je novo šolsko leto, že skoraj po tradiciji se istočasno ali pa kasneje začno tudi spori med dijaškimi hotenji po resnične j šem sodelovanju v šolskem samoupravljanju in nekaterimi ps-dagogi, res manj številnimi, a zato glasnejšimi, ki bodisi zaradi neosveščenosti bodisi celo zaradi prikritih političnih ambicij, nasprotujejo tem hotenjem. Na isti liniji »e bijejo tudi nasprotja med »zunanjimi  faktorji«, to je družbenopolitičnimi organizacijami, ki so v svoj program zapisale boj  za samoupravljanje na vseh področjih in na vseh ravneh družbenega življenja in ki bodo v tem boju odnehale, šele, ko bo izbojevan, in med tistimi notranjimi silami ki se srdito upirajo »vmešavanju v notranje zadeve« in skušajo vse to  prikazati kot  boj med »strokovnostjo«, in (nestrokovno!) »politiko«.
Nekateri tovariši med vzgojitelji in ne samo med njimi, bi hoteli te stvari poenostaviti in prikazati kot piorednost nevzgojene mladine, kot njeno   stihijsko   nagibanje k anarhičnosti, kot generacijski konflikt. Tem tovarišem nikakor ne more biti razumljivo, da se je mladina zavedela sama sebe, pa naj bo to na Češkoslovaškem, v Franciji ali pri nas. Mladina se ne šola zato, da bo sluga birokratizma, naj bo državnega aH šolskega. To je družbenopolitično bistvo njenega gibanja.  Najpogostejše oblike tega gibanja — konflikti >ned dijaki in profesorji, delavci in mojstri, mladimi in starimi,   torej generacijski konflikti - so zares samo nje-8ove oblike. Njegova vsebina Pa je boj med naprednim in nazadnjaškim, med samoupravljanjem  in birokratizmom. Ta boj tudi na šolah *e dobiva in mora v prihodnje  vse  bolj dobivati tudi druge oblike — povezovanje Vseh naprednih sil v enotni fronti.
Zavedamo se, da Je pedagoško delo sila odgovorno g nad vse plemenito delo. Namen ima mladega človeka n« samo naučiti ga, temveč
tudi vzgojiti. Toda ne vzgojiti v človeka, ki uboga, da bi lažje hodil sikozi življenje, temveč vzgojiti tako, da bo mislil z lastno glavo in da bo dal življenju svoj prispevek in svoj pečat. Ne vzgojiti ga v ponižnega in uslužnega podanika,  temveč  v samo-
upravnega, vedno iščočega ustvarjalca. To nikakor ni anarhija. Tudi to je disciplina! Toda ne disciplina, ki se sprijazni z obstoječim stanjem, temveč nenehno, disciplinirano, išče novo, boljše, bolj demokratično, bolj humano. Peter Ogrizek
Konkretni programi vseljudske obrambe
Čeprav   so  pri občinskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem že pred nekaj meseci brli ustanovljeni koordinacijski  odbori za vprašanja obrambe, je prav v zadnjem času delo leteli močno zaživelo. Večina koordinacijskih  odborov,  ki so razdeljeni na več komisij, že ima kratkoročne in dolgoročne delovne programe. Podobne programe imajo tudi vse komisije in bodo v jesensko-zimski sezoni, ki je tako rekoč pred vrati, začele uresničevati glavne naloge v okviru vseljudske obrambe.
Kaj in koliko danes pomeni vseljudska obramba, so nam pred kratkim najbolje pokazali dogodki na češkoslovaškem. Res je, da smo pri nas tem vprašanjem zadnjih nekaj let posvečali premalo pozornosti, pa tudi sredstev, vendar pa nam prav vdor sil varšavskega sporazuma v češkoslovaško narekuje, da teh vprašanj v prihodnje ne smemo puščati vnemar. Konec koncev ne moremo biti gotovi, da do podobnih dogodkov ne bi prišlo še kje drugje.
Zato ni čudno, da so državljani ob prebi se i turni obsodbi takšnega reševanja problemov, kot smo jim bili in smo jim se priča na češkoslovaškem, večkrat opozarjali tudi na vseljudsko obrambo. Danes, ko moramo biti pripravljeni na hitro menjavanje dogodkov na svetu, moramo  biti  pripravljeni tudi na množično in hitro obrambo. To so na zadnjih dveh sejah koordinacijskega odboru in posameznih komisij tega  odbora   ugotavljali tudi v Kranju.
iAo| čilo] CENEJŠA 4U  Jo-CU I© KONFEKCIJA
BLAGOVNICA
KOKRA KRANJ VAM NUDI
v razprodaji kvalitetne ženske jesenske in zimske plašče iz ve-lurja in moherja, v svetlih, temnejših in črni barvi, s krznenimi ovratniki ter brez njih.
Posamezne specializirane, družbenopolitične organizacije  in  ustanove  v kranjski občini so že začele uresničevati tovrstne programe. Ugotavljajo le, da bo v prihodnje za čimhitrejše in dobro reševanje posameznih problemov potrebno zagotoviti tudi določena   finančna sredstva. To je na zadnji seji ugotovil tudi sekretariat koordinacijskega   odbora  pri kranjski občinski   konferenci socialistične  zveze. Sklenil je, da bo o tem seznanil svet občinske  skupščine  in si prizadeval, da bo že prihodnje leto rešen tudi eden od teh osnovnih problemov, ki zadevajo vprašanja obrambe.
A. 2.
•   CENE OD 120 D O 270 N D I N
Cenjeni potrošniki, izkoristite ugodno priložnost!
Za obisk se priporoča Blagovnica
KRANJ
Partizansko slavje v Bohinju
_ ..... . v. __j-i-i: A<~~
Jutri, 8. septembra, bo Pod skalco pri Bohinjskem jezeru partizansko slavje, na katerem bosta jeseniška in radov-
Sestanek kmetijskih strokovnjakov Gorenjske
V sredo je bil v Kranju I razširjen sestanek kmetijskih j inženirjev in tehnikov Gorenjske, povabljeni pa so bili tudi nekateri poslanci in predstavniki občinskih skupščin. Na sestanku naj bi predstavniki gorenjskih kmetijskih obratov povedali svoje predloge k osnutku stališč sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva na Slovenskem, o čemer sta razpravljala republiški in gospodarski zbor republiške skupščine.
Javna razprava o problemih slovenskega kmetijstva naj bi prispevala k oblikovanju resolucije o kmetijstvu v Sloveniji. Zadnje obdobje se namreč kaže slabši gospodarski položaj kmetijskih proizvajalcev.  To  stanje je
povzročila vrsta faktorjev kot so neurejen domači trg, neusklajen uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov, nekatere carinske omejitve, večji del akumulacije se steka v trgovino in podobno.
Nekatere gorenjske občine so o tej problematiki že razpravljale. O tem so že sprejeli sklepe v jeseniški, radovljiški in škofjeloški občini.
Udeleženci razširjenega sestanka kmetijskih strokovnjakov so načeli vrsto problemov, ki trenutno teži slovensko kmetijstvo, poudarili pa so vprašanja, specifična za Gorenjsko. Posebna komisija, ki so jo sestavili za formiranje sklepov, bo le-te poslala republiški skupščini.
L. M.
ljiška občina podelili domicil partizanski enoti jeseniško — bohinjskega odreda^ Slavje sta pripravila občinska odbora zveze združenj borcev NOV z Jesenic in iz Radovljice. Razen tega pa je v pripravah sodeloval tudi odbor borcev jeseniško - bohinjskega odreda.
2e danes  zvečer (sobota) bodo na vrhovih okrog Bohinjskega jezera zagoreli kresovi. Jutri pa bo pred začetkom   kulturnega programa in slavja najprej promanad-ni koncert. Na proslavi bosta predsednika jeseniške in radovljiške občinske skupščine partizanski enoti jesanL-ško - bohinjsikega odreda izročila domicilno listino. Po svečanosti pa bo partizansko rajanje.
Da bi se preživeli borci in drugi lahko udeležili tega slavja, bodo jutri vozili proti Bohinjski Bistrici pojačani vlaki in avtobusi, če bo vreme slabo, bo partizansko slavje v prostorih hotela Stane Žagar.
P. U.
•it
1» sejem obrti in opreme
v Kranju od 12.—21.oktobra 1968
VABIMO OBRTNA PODJETJA
in
ZASEBNE OBRTNIKE DA POHITIJO S PRIJAVAMI!
GORENJSKI SEJEM KRANJ
::
Posvetovanja predsednikov sindikalnih podružnic
Občinski sindikalni sveti in občinski strokovni odbori sindikatov v Kranju so v začetku tega tedna pripravili posvetovanja s predsedniki sindikalnih podružnic z gradbeništva, prometa in zvez, kmetijstva, industrije in storitvene dejavnosti ter družbenih dejavnosti. Na posvetovanjih so razpravljali o konkretnih nalogah sindikalnih podružnic in o pripravah na bližnje občne zbore. Razen tega so govorili tudi o uresničevanju akcijskega programa, narejenega na podlagi smernic predsedstva in izvršnega komiteja centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije. Nazadnje pa so spregovorili še o pripravah na proslavo v Novi Gorici, o zbiranju pomoči za češkoslovaške državljane in o poročilih o dosedanjem delu.
Po daljši razpravi so sklenili, da bodo z vsemi vprašanji, o katerih so govorili na posvetovanjih, seznanili izvršne odbore, hkrati pa predlagali naj občinski sindikalni svet letos pripravi enodnevni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic. Poudarili so, da bi se na tem seminarju morali do-
govoriti o kadrovskih, vsebinskih in organizacijskih pripravah na občne zbore, ki bodo letos končani do 20. decembra.
Ko so govorili o proslavi 25. obletnice vstaje primorskega ljudstva, ki bo 15. septembra v Novi Gorici, pa so nekateri predsedniki poudarili, da so za zdaj premalo seznanjeni o nekaterih organizacijskih vprašanjih te proslave. Tako ne vedo, kako bo
s prehrano, kje bodo in kakšni so parkirni prostori itd. Menili pa so tudi, da je vlak, ki bo odpeljal na proslavo iz Kranja ob 3,46, prezgoden in bo zato večina prebivalcev kranjske občine, ki se bodo udeležili proslave, raje odpotovala z avtobusi ali svojimi prevoznimi sredstvi. Hkrati pa so ugotovili, da je za proslavo v Novi Gorici med člani delovnih kolektivov precejšnje zanimanje.     A. 2.
Na prvi seji občinske skupščine
Program razvoja kmetijstva v loški občini
Po končanih skupščinskih počitnicah bodo odborniki v Škofji Loki na prvi seji, ki bo predvidoma 25. septembra razpravljali o programu razvoja kmetijstva v občini.
V povojnem obdobju je bilo kmetijstvo večkrat za po stavljeno in je bila največja skrb posvečena razvoju industrije. Na dlani pa je, da bi ta panoga lahko v Sloveniji ustvarjala večji družbeni dohodek. Tako je republiška skupščina julija sprejela os-
Dan vojne mornarice
Ob 26. obletnici jugoslovanske vojne mornarice (10. septembra) bodo v vseh garnizi-Jah in enotah slovesne proslave. V Prviču-šepurini pri Šibeniku pa bodo odkrili tudi spomenik padlim minerjem, ki so takoj po končani vojni usposobljali plovne poti po Jadranu. Takrat so morali odstraniti okrog šest tisoč min in mnogi so pri tem izgubili življenje.
Letošnja proslava jugoslovanske vojne mornarice pa bo združena tudi s 25. obletnico priključitve Istre in drugih krajev k Jugoslaviji. Enote jugoslovanske vojne mornarice bodo tudi že te dni sodelovale na proslavi 25-let-
nice, ko sta bila priključena k domovini otoka Vis in Lastovo.
Razen teh pa bodo v teh dneh na sporedu tudi razne kulturne in druge prireditve na kopnem in morju. V vseh garnizijah in enotah pa bodo pohvaljeni in odlikovani zaslužni mornarji.
Dan jugoslovanske vojne mornarice (letos že 26. po vrsti) je prav gotovo dan, ki se ga bomo spominjali tudi prihodnja leta. Naša vojna mornarica je tako kot včasih tudi danes pripravljena vsak hip braniti odprto okno v našo domovino, ki pomeni hkrati tudi okno v svet.
A. 2.
nutek stališč, sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v republiki in hkrati zadolžila občinske skup "čine, da do 10. septembra dajo svoje pripombe.
Ta ukrep republiške skupščine jih v Skofji Loki ni presenetil, saj so že z junijem začeli temeljite priprave za sprejem programa razvoja kmetijstva v občini. Imenovali so več komisij, ki naj bi naredile celoten pregled stanja kmetijstva in na njega vezanih panog v občini ter hkrati izdelale tudi predlog za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje. K delu pa so pritegnili tudi strokovnjake kmetijske zadruge, kmetijskega gospodarstva, živinorejP.o-kmetijskega zavoda ter ustrezne službe občinske uprave.
Sedaj se v loški občini bavi s kmeti;stvum 5.710 prebivalcev ali približno ena četrtina, ti pa ustvarijo le približno 17 odstotkov celotnega družbenega proizvoda. Medtem ko so na Sor.škem polju pogoji za moderno proizvodnjo na velikih površinah, sta v obeh dolinah gozdarstvo in živinoreja pomcmbiu^ša od poljedelskih kultur. Tem razmeram bo treba tudi prilagoditi bodoči program razvoja.
S. Zupan
NOVOSTI ZA VAS
• HUSOVARNA 8500 cal.
— cena 1.466,00 din
# ONOFRI 8500 cal.
— cena 1.433.00 din
—- najkvalitetnejše švedske ročne žage
«- superavtornatski pralni stroji IGNIS K-563, 10 operad | cena 3 650,00 din
PEČI NA OLJE
# ALFA POTEZ 9000 cal.
— cena 1.254,00 din
# KONTAKT — EMO 5500 cal.
z električnim v/.igom
— superavtornatski pralni stroji SIEMENS STANDARD, 10 operacij cena 3.298,70.
Na zalogi tudi CANDY 68 in 75, ZOPPAS 570, GORENJE 653, 652 , 603.
Najnovejši kombinirani štedilniki z 2 plinskima in 4električnimi grelci, pekačem in avtomatsko uro.
E-4«6-G SUPER-LUX Gorenje, cena 2.070,00 din.
B BUPERM ARKET
LJUBLJANA,   PASAŽA   NA AJDOVŠČINI
Obletnica ustanovitve XII. SNOUB
Jutri (8. septembra) ob 10. uri bo na Prešernovem ttgj1 v Novem mestu proslava ob 25. obletnici ustanovitve XI*« slovenske narodnoosvobodilne brigade. V okviru počastitve te pomembne obletnice pa bodo že danes (sobota) v dofcW" ski galeriji odprli razstavo Po poteh XII. SNOUB. Ra**fl tega pa bo ob 20. uri v domu kulture slavnostna akademij3 z naslovom Mladina borcem.
Glavna prireditev pa bo jutri, ko bodo na trgu razvIB brigadni prapor in nanj pripeli trakove dveh domicilni" občin — Novega mesta in Sevnice. Udeležence bosta pozdra" vila tudi predsednika obeh občinskih skupščin. Po nem programu pa bo v gostišču na Loki kosilo za bore in partizansko rajanje. ,h
Pripravljalni odbor vabi vse borce, aktiviste, svojce Pa \1 In umrlih borcev ter druge iz vse Slovenije, da se proslav* ob tej pomembni obletnici udeležijo v čimvečjem številu.
■■■■■■■■■■»■■■■■■■tf
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1968/69
Vsak abonent bo videl 2 predstavi SNG — Drame iz Ljubljane, 2 predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega, 2 predstavi Dramske družine pri Prešernovem gledališču Kranj, ki je prejela letos na festivalu jugoslovanskih amaterjev na Hvaru Srebrno plaketo, in 1 predstavo SLG — Celje ter 1 predstavo SNG — Trsta.
Dijaki — abonenti pa bodo videli vse predstave, razen Celja in Trsta, namesto teh pa 2 predstavi Mladinskega gledališča iz Ljubljane.
SNG-DRAMA bo uprizorila:
1. VVilliam Shakespeare: HAMLET
2. Jože Javoršek: MANEVRI aH Dominik Smole: KRST PRI SAVICI
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO:
L Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ
2. Tone Partljič: RIBE NA PLITVINI
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ:
1. Cankar
2. Finžgar:
3. Marc Camoletti:
HLAPCI DIVJI LOVEC STROGO ZAUPNO izven
SNG-TRST in SLG-CELJE:
Predstave bodo določene naknadno.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA:
L Tom Joncs: ZANESENJAKI
2. L. M. Mongomcrv:   ANA Z ZELENEGA GRIČA
Prešernovo gledališče Kranj odpira za sezono 1968/69 tudi poseben abonma za MALO DRAMO iz Ljubljane
Abonenti tega abonmaja bodo videli 4 predstave SNG — Drame iz Ljubljane in to:
SMEH POD VISLICAMI STALINOVI ZDRAVNIKI KRALJ UMIRA SPOROČILO ali _A POZNATE MLEČNO CESTU
1. Jack Richardson:
2. Miloš Mikcln:
3. Evgcne .Tonesco:
4. Vaclav Ha vel: K. VVittlinger:
CENE ABONMAJEV:
Premicrsk:. Kolektivi I in Kolektivi II. so od 44,00
do 22,00 N din za osem predstav. Male drame za štiri predstave od 22,m do 11,00 Ndj" in Dijaški I. in II. za osem predstav od 24,00 12,00 N din.
Vpisovanje abonentov bo v pisarni gledališča, ^'10^ trg 6/II. nadstropje, od 9. do 21. 9. 1968, vsak dan °° 9. do 12. ure in 15. do 17. ure. Lanskoletni abonenti pa imajo od 9. do 16.9." iv/ci vii.me stare sedc/c. Po tem roku pa bodo » deži prodani novim abonentom.
Priporoča se kolektiv
PREŠERNOVEGA GLEDALI*^ KRANJ
[veleblagovnica I ljubljana
Vse za šolo
blagovnica
VAM
NUDI
Blagovnica
NAMA
Škof j a Loka
škof ja loka
blagovnica
EHiHi
škof ja loka
Iz tržiške tovarne kos in srpov
Kose iz Tržiča osvajajo tuja tržišča
Stanovanjskega problema v tem kolektivu skoraj ne poznajo
Tovarno kos in srpov v Tržiču že nekaj let štejejo med najmočnejše proizvajalce kos in srpov v državi. Sploh pa lahko zapišemo, da slovenske tovarne kos in srpov — poleg tržiške — sta Se dve, in sicer v Lovrencu na Pohorju in v Slovenjem Gradcu — zadovoljujejo s svojo proizvodnjo vse potrebe jugoslovanskega kmetijstva, pa tudi izvozni deiež ni tako majhen. Ko smo se pred dnevi mudili v tržiški tovarni kos in srpov, smo med drugim tudi izvedeli, da se slovenski proizvajalci tega kmetijskega orodja že nekaj let držijo nenapisanega načela, da skupno sodelujejo tako na domačem, zlasti pa še na tujih tržiščih. o tem poslovnem sodelovanju, o vplivu kmetijske mehanizacije na proizvodnjo kos in srpov, o izvozu ter o problemih tujih tržišč smo se pogovarjali z direktorjem tržiške tovarne kos in srpov Jožctom Šparovcem.
vec kot polovica proizvodnji: za izvoz
»Tovariš direktor, znano i«, da se naše k.netijstvo vse bolj mehanizira. Vse več vidimo na naših poljih kosilnic, žetvenih strojev in kombajnov. Ali se povečana mehanizacija našega kmetijstva kaže tudi pri proizvodnji kos in srpov?«
»Vsekakor je čutiti njen vpliv, vendar se tega že vrsto let za v dumo. Zato ^no že leta 1950 začeli s proizvodnjo nožev za kosilnice, kombajne in žetvene stroje in danes smo edini jugoslovanski proizvajalec teh delov. Poleg tega, da zadovo-ijujemo potrebe celotnega jugoslovanskega tržišča, pa nož« za kosilnice in druge kmetijske stroje tudi izvažamo v Italijo in Ceskoslo-vaško. Spl< h pa je Proizvodnja bolj usmerj< na v izvoz kol na domače trži-Razlogi z-a takšno ^•meritev Begajo nekaj lei na*aj, ko so bile cene kos m srpov prj nas določene. i£ko snm v 1< I ih 1964 I Jrjj5 dobili z , eno ko o U °°° S din, za srp pa od  ' 1
O .?00 S din. Dan      je polo
*i bistvi d., di uga *e cene pre to dol< • ajo. Ko leta  i) ..; „,., lernlzii il jn^Povečali  proizvodnjo od ^H)   kos   dnevno   na 2000,
m° se .še bolj usmorUJ na
tuje tržišče. Danes izvažamo v Češkoslovaško, Zahodno Nemčijo, Francijo, Grčijo, Nizozemsko, Avstrijo, Belgijo, Mehiko, Etiopijo, Turčijo, Ugando, Maroko, Libijo, Paragvaj, Tanzanijo, Kenijo in Albanijo. Naš letošnji načrt predvideva pol milijona dolarjev izvoza in v prvem polletju smo izvozili že za 271.787 dolarjev ali 54.36 odstotka celotnega iz-
33  VRST MAČET
»Ali izvažate poleg kos in srpov še kakšne druge izdelke?«
»Proizvodni načrt trž;ške tovarne kos in srpov zajema izdelovanje kos in srpov, mizarskega, pleskarskega in zidarskega orodja ter mačete. Kos izdelamo največ, potem sledi orodje in mačete. Mačete (daljši noži s širokimi rezili) izvažamo največ na afriško tržišče. Čeprav imamo na voljo 33 vrst mačet, pa gredo v prodajo najbolj trije modeli.«
»Pri izvozu gotovo večkrat naletite na problem zaščitnih carin. Recimo, kakšne so zaščitne carine za izvoz v Zahodno Nemčijo?«
»Kar zadeva izvoz v Zahodno Nemčijo moram povedati, da izvažamo v glavnem orodje. Znano je, da so Nemci pedantni ljudje. In ob dejstvu, da so zaščitne carine v ZRN kar 21 do 23 odstotkov, moramo biti za toliko cenejši kot drugi glavni proizvajalci — Madžarska in Avstrija. Na za-hodnonomško tržišče smo predvsem uspeli prodreti 6 kvaliteto, vendar je zaslužek minimalen. Seveda problem visok iti carin pri našem izvozu ni edin. Tu je bil tudi precejšen problem devalvacije funta šterlinga, kajii naš izvoz je večinoma vezan na področje te plačilne valuie. Poleg teh dveh problemov pa se postavlja še Vprašanje izvoza na vzhodna tržWa, kjer nam d' bre £osie onemogočajo politične in plačilne razmere, saj «o pri problemu plačil-n h spodobnosti naših vzhodnih kupcev pojavlja vprašanje vezanih podov. Kavno zarad; te vezanosti se nam je že večkrat primerilo, da sme posamezna vzhodna trži /a izgubili, vendar ne po naši krivdi. Kasneje, ko so se razmere uredile, pa smo
morali ta tržišča ponovno preučevati.«
LEP PRIMER
POSLOVNEGA SODELOVANJA
Omenili smo že, di" tržiška tovarna kos in srpov poslovno sodeluje s tovarnama kos in srpov v Lovrencu na Pohorju in v Slovenjem Gradcu. Kakšna pa so določila tega sodelovanja, nas je zanimalo.
»Začetki tega sodelovanja so že pred petnajstimi leti. Skoraj bi lahko rekel, da je to naše sodelovanje posebnost, in sicer v tem, da nimamo zapisano v pogodbah, kako naj sodelujemo, temveč smo se enostavno domenili, da naslopamo skupno. Takšna oblika nam pride prav zlasti takrat, ko dobimo iz tujine večja naročila, pa jih posamezna tovarna ne bi mogla uresničiti in takrat so tudi navadno dobavni roki zelo kratki. V takšnih primerih si enostavno razdelimo količino proizvodov, ki jih je treba izdelati in vsak izdela svoj delež do dogovorjenega roka. S tem kupca zadovoljimo, od tega imamo pa vsi korist, kajti prav nesmisemo bi bilo, da bi tako na domačem kot na tujem trgu nastopali vsak zase.«
POSEBNA SKRB STANOVANJSKIM VPRAŠANJEM
»Tovariš direktor, za konec še nekaj besed o letošnji proizvodnji, poprečnem mesečnem zaslužku zaposlenih in kako rešujete stanovanjska vprašanja vaših delavcev?«
»Letos račun sme, da bo
vrednost proizvodnje okoli poldruge milijarde starih din. V zadnjem času nam je uspelo zmanjšati stroške goriva za peči. ko smo prejšnje premogove poči zamenjali s pečmi na mazut. Tako smo vsako lolo pohranili 12 milijonov S din. Vendar bo s podražitvijo mazuta ta vsakoVni prihranek odpadal. Danes so v tržiški tovarni kos in srpov zaposleni 3(13 delavci, njihov poprečni mesečni zaslužek pa znaša Od 110 do 112.000 S dinarjev. Denar s skladov je namenjen predvsem rekonstrukciji proizvodnih obratov in    stanovanjski izgradnji.
Lahko se pohvalimo, da stanovanjskega problema pri nas skoraj ne poznamo več. To smo dosegli z individualnimi posojili za stanovanjsko gradnjo, precej stanovanj pa je zgradilo samo podjetje. Letos smo za individualna posojila za gradnjo in nakup stanovanj namenili 12 milijonov S din, medtem ko je tovarna za svoje zaposlene od lani do letos zgradila za 57 milijonov S din stanovanj.«
Kaj lahko iz pripovedovanja direktorja tovarne kos in srpov v Tržiču povzamemo? Nedvomno to, da je temu kolektivu uspelo prodreti na tuja tržišča, da je pravočasno spoznal svojo rezervno osnovo v proizvodnji nožev za kosilnice, kombajne in žetvene stroje in no nazadnje, da ob prizadevanjih za večjo proizvodnjo in čimvečji izvoz ni pozabil na svoje zaposlene.
V. Guček
Živila Kranj: za 19 odstotkov večji promet
V prihodnje vso pozornost kadrom
Ko smo se pred kratkim s predstavniki podjetja Živila v Kranju pogovarjali o teža-vahf uspehih in načrtih tega največjega trgovskega podjetja na Gorenjskem, smo izvedeli, da v podjetju že nekaj časa pripravljajo nov zaščitni znak, s katerim bodo postopoma opremili vse svoje prodajalne. Začudili smo se, da tega niso že naredili. Pozoren kupec bi namreč lahko opazil, da pre-nekatere trgovine, ki so danes last Veletrgovine Živila, še vedno nimajo enotnih znakov in imen. Vendar pa smo hitro ugotovili, da takšno »preoblačenje« kar precej stane.
Sicer pa je največkrat tako, da so bolj pomembni ugodni poslovni rezultati kot zaščitni znaki, čeprav danes tudi slednji veliko pomenijo. Zato nas je zanimalo kakšni so njihovi delovni uspehi. Zvedeli smo, da je podjetje od 1965. leta za trikrat povečalo delovne naprave, precej svojih lokalov so tudi modernizirali ali pa zgradili nove. Tako so v tem času  osnovna sredstva
povečali za 3,5-krat, trgovske objekte pa celo za 4-krat.
število zaposlenih se je v zadnjih treh letih v podjetju povečalo* za 11,5 odstotka, blagovni promet za 28,7, dohodek za 30,3, osebni dohodek za 36,8 in drugi dohodki za 18 odstotkov. Pa tudi letošnji polletni rezultati poslovanja so precej ugodni, saj so predvideni polletni program presegli za 8,3 odstotka, v primerjavi z lanskimi šestimi meseci pa kar za 19 odstotkov. Skratka - računajo, da bodo imeli do konca leta okrog 14 milijard starih dinarjev prometa.
Posebno skrb pa so letos posvetili nagrajevanju delavcev. Lanska analiza o nagrajevanju zaposlenih je namreč pokazala nekatere nepravilnosti oziroma slaba merila ocenjevanja pri delu, zato prav sedaj odpravljajo takšne napake. V prihodnje pa bodo večjo pozornost posvetili tudi strokovni izobrazbi zaposlenih. Menijo, da bodo že do konca tega leta izdelali konkreten kadrovski program  za prihodnje.
A. 2,
Nadležne bolhe, ščurki, mravlje in drugi insekti vas ne bodo več vznemirjali, če boste uporabljali rado-njine insekticide v prahu, ki so preizkušena sredstva z zanesljivim učinkom
MRAVOCID BUHATOKS ALDOTOKS
proizvaja R A D O N J A SISAK
Praznik krajevne skupnosti Visoko
Prebivalci krajevne skupnosti Visoko, ki zajema naselja Hutemažj, Luže, Milje, Ol-ževt k in Visoko, bedo pri-hodn,o nedeljo (15. septembra) prvič praznovali svoj krajevni praznik. Ta dan so na sestanka krajevne skupnosti in krajevnih organizacij izbrali zato, ker je bil v dneh okrog 15. sep:embra 1S41. leta pri Zormanu na Visokem prvi sestanek aktivistov, na ka'erem so se dogovorili za akcijo proti okupatorju. Organizator te akcije je bil Valentin Kckalj, ki je kas.ieje (1943) v Mauthau-snu umrl, po njem s• danes imenuje tudi kuliurno-umet-ni.:.ko druitvo na Visokem.
Za prvi letošnji praznik so na sestanku sestavili zanimiv in pester program prireditev. Tako bo 15. septembra ob 10. uri dopoldne slavnostna seja krajevne skupnosti. na spominska obeležja v krajevni skupnosti pa bodo položili vence. Ob 17. uri pa bosta KUD Straža iz OlšeVka in KUD Valentin Kokalj z Visokega v zadružnem domu pripravila kronološki pregled dogodkov s tega terena.
17. septembra bodo v zadružnem domu na" Visokem
športna tekmovanja, kjer se bodo v raznih panogah pomerili mladinci Olševka in Visokega. Tekmovanje pa bo 18. septembra priredila tudi strelska družina z Visokega. 20. septembra pa bodo v Hotemažah gasilske vaje, na katerih bodo sodelovale vse prostovoljne gasilske čete s tega terena.
Zadnja in hkrati tudi ena največjih prireditev v okviru krajevnega praznika pa bo v nedeljo, 22. septembra, ob 14. uri na Visokem. Pred gasilskim domom se bodo zbrali pionirji, skupine narodnih noš, predstavniki krajevnih organizacij s prapori in drugi. Pisan sprevod se bo potem pomaknil do t zadružnega doma, kjer bo po govoru krajši kulturni program, nato pa zabava s plesom.
Ker bo to prvi krajevni praznik, na katerem se bodo spomnili sestanka in dogodkov v Zormanovem mlinu pred 27. leti, vabijo krajevna skupnost in krajevne družbenopolitične organizacije prebivalce vseh petih naselij v krajevni skupnosti, da se prireditev udeležijo v čimvečjem številu.     A. Ž.
Ustanovni zbor samostojnih obrtnikov radovljiške občine
Na Bledu je bil v nedeljo ustanovni zbor samostojnih obrtnikov radovljiške občine. Od 350 vabljenih se je poleg gostov zbora udeležilo 125 obrtnikov.
Pobudo za ustanavljanje združenj samostojnih obrtnikov je dal lani tovariš Miika Špiljak, predsednik izvršnega sveta SFRJ. Spil jak je lani sprejel delegacijo obrtnikov in se dolgo z njimi po govarjal o problemih obrtništva; takrat je predlagal, naj bi samostojni obrtniki ustanovili svoje združenje.
Andrej Cufar je omenil, da bi se ruoral v občinski skupščini glasneje slišati glas obrtnikov, saj ie-ti prispevajo letno okrog 300 milijo nov S din ali 20 odstotkov občinskega proračuna. Toda odnos družbs do obrtnikov je še vedno tak, da obrtniki niso enakopravni državljani. O tem problemu je razpravljalo več obrtnikov. Obrtnik, čeprav je socialno zavarovan, dobi nadomestilo za čas bolovanja šele 61. dan bolezni (za prva dva meseca ne dobi nadomestila). Do obrtnikov družba nima zaupanja.
Obrtnik ne samo da ne more dobiti kredita, temveč celo ne more biti porok za kredit svojega delavca. To je očiten nesmisel.
Arhitekt Mojmir Toman, predsednik izvršnega odbora združenja samostojnih obrtnikov v Ljubljani, je povedal, da sta v Sloveniji samo dve banki, kjer lahko obrtnik dobi premostitveni kredit. Se pa dogovarjajo, da bi bila v Ljubljani podružnica banke samo za obrtnike. Pri tej podružnici naj bi obrtniki dobili milijon S din premostitvenega kredita v roku petih dni, ko bi ga zaprosili, investicijskega kredita pa na menico do pet milijonov S din. Toman je dejal, da moramo spremeniti režim učencev v obrti. Vajenci so letno več kot štiri mesece v šoli, mesec dni na dopustu in če imajo še bolniški dopust, potem se tak učenec ne more izučiti obrti.
Tudi pokojninsko zavarovanje je bilo v središču pozornosti obrtnikov. Od kod naj podeželski čevljar ali krojač vzame denar, da bi mesečno plačal 20 do 30.000 S din prispevka za socialno zavarovanje. V Srbiji so obrtniki ustanovili rizično skupnost za socialno pokojninsko zavarovanje. Tudi na Hrvatskem bodo v kratkem sledili
Srbiji. Slovenci razmišljamo o tem, in če se bo obneslo v Srbiji in na Hrvatskem, bodo tudi pri nas obrtniki ustavili lastni sklad za socialno pokojninsko zavarovanje.
Z obveznim vodenjem knjigovodstva obrtniki zahtevajo, da se izenačijo z družbenim sektorjem; predpisi naj dovolijo, da se materialni stroški obrtnikov lahko odpišejo prav tako kot v družbenem sektorju (stroški za potovanja, dnevnice ipd.)
Nerazumljivo je, da je Vn nas precej ljudi, ki iščejo službo, obrtniki pa morajo plačevati davek na tujo delovno siJo. Na sestanku so strogo nastopili proti šuš-marstvu, ki je v Jugoslaviji najbolj donosna obrt. Posa--mezne vodilne osebe v podjetjih se pečajo doma s proizvodno obrtjo, pri tem Pa zaposlujejo širši krog sorodnikov in ne redko konkurirajo na trgu lastnemu podjetju-Sorodniki in družinski člani niso evidentirani kot delavci, takšni šušmarji letno pia" čajo minimalni prispevek, čeprav imajo večji promet m dohodek kot poklicni oD.^T niki. Na zboru so sprejeli pravilnik združenja, ki 00 imelo sedež v prostorih druž' benopohtičnih organizacij v Begunjah.
J. Vidic
V okviru krajevnega praznika bodo v zadružnem domu na Visokem različne prireditve Foto: F. Perdan
Veletrgovina ŽIVILA Kranj
prodaja
PO ZELO UGODNIH CENAH VEČJO KOLIČINO
rabljene embalaže
SODI OD KISA ZABOJI - JAJČNI PLOČEVINASTE DOZE OD BONBONOV
od 200 do 500 litrov 1/360 do 1/500
5 kg
ter večjo količino SADNE EMBALAŽE, uporabne za kurjavo
Podrobnejše informacije bodo interesenti dobili pri Veletrgovini »živila« Kranj, Embalažno skladišče — Kranj, Medetova ulica (Stražiščc) — telefon 22-862 (od 6. do 20. ure).
KMETOVALCI, POZOR!
V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov štajerske iz Gradca, Avstrija. — Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. — šestmesečna garancija. — Zagotovljena servisna služba. — Možen nakup na kredit. — Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. — KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribana 3 — Konsignacijsko skladišče v Murski Soboti.
BBBiicciiigisiigiNiiisaiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllHIllllllllllMIlUllllllllIllllllIllIliail*11
GI.AS * 5 STRAN
Kam pelje Jesenice-transport?
Samoupravljanje li slepomišenje
Družbeno podjetje in (samo) sebični interesi — Občinski komite ZK Jesenice predlaga, naj občinska skupščina takoj ukrepa za sanacijo podjetja, medtem ko je občinski sindikalni svet za prisilno upravo v podjetju Jesenice-transport
, Podjetje Jesenice-transport je ustanovila skupina občanov 1. septembra 1957. leta. Ustanovitelji so vložili svoja osnovna sredstva (tovornjake) v sklad podjetja. Vsa vo-ziia je ocenila posebna komisija, ki je ugotovila, da skupna vrednost vloženih osnovnih sredstev znaša 87 milijonov S din. Podjetje naj bi sčasoma izplačalo vrednost vloženih osnovnih sredstev. Po
mnenju inšpektorja službe družbenega knjigovodstva pa se postavlja vprašanje realnosti dela komisije. Nekateri tovornjaki so ocenjeni već kot jim je stvarna vrednost.
Ni pa to poglavitno, zaradi ^sar je podjetje Jesenice transport leto dni po rojstvu predmet razprave na občinskem komiteju ZK, občinskem sindikalnem svetu, v kratkem pa bo tudi na dnevnem redu občinske skupščine.
»Občinski komite ZK ni za likvidacijo podjetja, temveč *a sanacijo vseh negativnih Pojavov v tem podjetju,« je
Rjavil Pavel Lotrič, sekretar občinskega komiteja ZK. Sindikat je za prisilno upravo,«
nn je dejal štetan Rodi. Predsednik občinskega sindikalnega sveta. O stališčih občinske skupščine bomo poro *ali Po seji. Pojdimo po sledovih enoletne poti tega mladega podjetja.
SLEPOMIŠENJE Nckaj je na dlani: družbeno Podjetje in (samo) sebični interesi ne morejo kora-f*tt skupaj z obstoječo za-
VSE ZA ŠOLO
NIZKE CENE VE<-IKA IZBIRA
Mladinska knjiga p°slovalnica KRANJ
konodajo. Nekaterim je podjetje samo krinka, izza katere lažje dosegajo svoje cilje in lažje speljejo ovinek okrog davčnih obveznosti. Ce se nekdo igra slepo miško s samoupravnimi organi, potem je to takole:
V zapisniku delavskega sveta z dne 7. decembra 1967 je naslednji sklep:
»Mali avtobus mercedes — 17-sedežni podjetje lahko proda ali vrne prvotnemu lastniku Jožetu Kuraltu   da ga , le-ta sam proda, ker želi iz I stopiti iz podjetja.« J    Kuralt je avtobus odpeljal j iz podjetja, iz knjigovodske evidence pa je bil izknjižen 31. decembra 1967.
Na seji delavskega sveta dne 18. januarja letos je bil spremenjen sklep delavskega sveta in se glasi:
»Sprejme se sklep, da se vozilo mercedes — 17-sedežni — izdvoji iz osnovnih sredstev podjetja in vrne prvotnemu lastniku, da ga le-ta sam proda.« Na isti seji pa je bil na željo Kuralt a sprejet sklep — po razpravi in glasovanju — da se vozilo ponovno vloži v osnovna sredstva podjetja.
Ni minilo dva meseca, ko je delavski svet zopet sklepal o prošnji Kuralta. DS je 26. marca sprejel sklep:
»Prošnji Jožeta Kuralta se ugodi in se avtobus z 31. marcem 1968 izloči iz osnovnih sredstev podjetja. Ce bo Jože Kuralt nabavil tovorni avto ali kako drugo ustrezno vozilo, se ga ponovno sprejme v članstvo.«
Enkrat iz podjetja, enkrat v podjetje, kakor se komu zljubi. Ne vem, če je čianom delavskega sveta znano, da takšno odtujevanje osnovnih sredstev ni v skladu z določili 127. člena temeljnega zakona o podjetjih.
Marca je izstopil iz podjetja tudi Stane Knaflič; tudi temu so vrnili vozilo. Tudi Martin Kuralt je na podoben način izstopil iz podjetja.
GLASBILA
GRAMOFONSKE PLOSCE vseh vrst
HERGETH
KLAGENFURT — CELOVEC Burggasse 23
To so podatki, ki govore, da v podjetju ni bilo nobene resnosti, in da so ustanovitelji še nadalje gledali le lastni interes. Da je tako, bodo potrdili tudi naslednji podatki:
DELI (DENAR) IN VLADAJ!
(Živelo samoupravljanje)
Ob ustanovitvi je delavski svet določil višino dnevnice za uslužbence podjetja. Za relacije, ki presegajo 10 km od sedeža podjetja, je določena dnevnica v znesku 8000 starih din, kar je znatno več kot v drugih podjetjih.
Sedaj pa poglejmo dohodke direktorja, ki vodi majhno in novo podjetje. Direktor Anton Krivec prejema mesečno 190 tisoč starih dinarjev OD, ne glede na to, kakšna je realizacija oziroma uspeh podjetja. Poleg tega prejema mesečno za lokalni prevoz 20.000 S din. V prvih letošnjih šestih mesecih je prejel 178 tisoč 530 S din dnevnic in 915.840 S din kilometrine. Ni kaj reči, sladek je direktorski stolček v tem podjetju.
VELIKE ŽLICE IN NADURE
Finančni knjigovodja, fak-turist in prometnik imajo določen osebni dohodek po 100.000 S din mesečno, ne glede na uspeh podjetja, kar je nasprotno z zakonom o delitvi dohodka.
So pa delavci uprave podjetja hitro našli pot do višjih dohodkov. Je mogoče, da morajo za deset šoferjev delavci uprave delati cele popoldneve? Delavski svet sploh ne vodi nobenega računa o opravljenih nadurah, lete potrjuje direktor.  Kdor lahko opraviči dejstvo, da je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta za nadure izplačanih 1,328.922 S din. Od  tega so prejeli Alojz Selan 350.000 S din. Tončka Lipnik 405,565 S din, Jožica Magnik 358.552 S din, Alojz Podgornik 20.000, Franc Pantar 135.000 in Slavko Hribar 59.805 S din. Ali je v računovodstvu podjetja res toliko dela, da je morala Tončka  Lipnik januarja in februarja opraviti 233 nadur, Jožica Magnik pa 246 nadur.
Za nadurno delo ni nobenega sklepa samoupravnih organov. Ali je članom kolektiva znano, kako se deli njihov denar? Ce jim je znano, zakaj molčijo?
Naj navedem nekaj primerov, kakšne osebne dohodke
so   imeli  šoferji   tega podjetja.
Martin Kuralt je dobil januarja izplačanih (na roke) 210.815 S din, februarja 496 tisoč 520 S din; marca 396 tisoč 995 in aprila 444.220 S din. S. Knaflič je januarja prejel 96.957 S din, februarja 218.955 S din, marca pa nič (?)
J. Slivnik je januarja prejel 69.027, februarja 67.535. marca nič, aprila 255.465 S din itn.
Podjetje izplačuje šoferjem mesečno akontacijo, na vsake tri mesece pa po obračunu. Toda dtnar se deli ka: čudno. Cesto izplačujejo previseke akontacije, tako da ob trimesečnem obračunu ne ostane niti dinarja za izplačilo osebnega dohodka.
Bralci so opazili, da je med osebnimi dehodki šoferjev velika razlika, pa tudi, da je velika razlika po posameznih mesecih. V tej razliki se po vsej verjetnosti skriva nezakonitost. O tej nezakonito-'' sti oziroma vožnji mimo zakonov, pa bom navedel naslednja dejstva:
In p; k tor službe družbenega knjigovodstva je ugotovil, da je bilo na račun porabe goriva letos v šestih mesecih uporabljenih 8.60O.000 Sdin.
Toda kontrola uporabe goriva je nemogoča. O tem se j je inšpektor iz Kranja kaj hitro prepričal. Potni nalogi niso bili izpolnjeni po predpisih, saj mankajo podatki o prevoženih kilometrih s tovorom ali brez tovora.
V podjetju so izdelali normativ za porabo goriva po posameznih kamionih. Za primer navajam, da je bil za kamion, s katerim upravlja tovariš Homec, določen normativ 26 litrov nafte na 100 kilometrov.
S pregledom potnih nalogov je inšpektor ugotovil, da je Homec v maju letos opravil 2443 km s tovorom in 2456 km brez tovora, torej skupno 4899 km. S pregledom računov za nakup nafte pa je ugotovil, da je Homec v maju porabil goriva za 274.230 S din. Ce delimo znesek za nabavljeno gorivo z normativom na 100 km, bi moral voznik prevoziti 10.547 km, to je pa veliko več kot je prijavil.
Za koga in kje je vozil voznik okrog 50,00 km, je uganka. Uganka, ki jim je bila v podjetju Jesenice transport deveta skrb. Po vsej verjetnosti je voznik brez potnega naloga opravljal vožnje za svoj žep, za porabljeno gorivo pa je predlagal račune podjetju. Ker podjetje o tem ne vodi nobene evidence, lahko vozniki kličejo: živelo samoupravljanje!
Tudi drugi Šoferji ne do--o-gajo predvidene realizacije, stroški za vozila pa so isti. To da slutiti, da šoferji opravljajo vožnje za lastni račun, kar ni težko, saj šoferji garažirajo avtomobile doma.
Tovornjaki so po pogodbi last Dodietia   v resnici  oa z
njimi še nadalje upravljajo bivši lastniki. V podjetju še ne znajo lečiti, kaj je zasebna in kaj družbena imovina in interesi.
KOOPERANTI
Prevozne storitve opravljajo tudi drugi prevozniki. Kooperanti plačajo podjetju za usluge 5 odstotkov refakcije (del zaslužka) za stroške podjetja.
Jesenice-transport je svoje delovanje razširil- tudi na druge republike. Ta angažiranost bi bila vsekakor pozitivna, če ne bi bila posredi zepet nezakonitost. Prevozniki (kooperanti), ki delajo na območju SR Srbije, plačajo 10 odstotkov cd bruto realizacije. Od tega dobi Jesenice-transport 5 odstotkov rn poslovno združenje Srbije — Transport Beograd — 5 odstotkov. To pa ni v skladu z veljavnimi predpisi; kooperacija po predpisih no pozna posredništva.
PODJETJU OSTANE IZGUBA
Jesenice-transport ima v periodičnem obračunu za prvo letošnje polletje ostanek dohodka v znesku 883.357 S din. Kontrola pa je ugotovila, da v stroških niso zajete obresti na poslovni sklad v znesku 925.854 S din. V stroških so tudi neupravičeno sternirane obresti od kreditov (od vrednosti vozil) v znesku 1,560.000 Sdin ter dnevnice šoferjem, ki po internem obračunu izkazujejo izgubo v znesku 538.528 S din. Ce upoštevamo te stroške, podjetje nima ob prvem polletju niti ficka družbenih finančnih sredstev, ampak izgubo v znesku prek dva milijona S din.
Visoke dnevnice, kilometrine, honorarna dela, nadure in pretirano visoka (in sumljiva) poraba goriva, zrejo podjetje.
Občanom ne more biti vseeno, kakšno, je to podjetje. Ali je to društvo zasebnikoV| ali pa socialistično podjetje z vsemi organi samoupravljanja.
Samoupravljanje ni anarhija (samovolja), ampak do» lečen red, za katerega so odgovorni vsi člani kolektiva.
V Jesenice-transportu pa doslej ni bilo ni>ti zakonitosti^ niti volje, da podjetje dobi obliko, kakršno so na zunaj prikazali ustanovitelji septembra 19C7. leta ob rojstvu podjetja.
Člani kolektiva so z veliko žlico zajemali do dna. in še več, do izgube podjetja.
Ali so mislili na juUišnji dan. na obnovo osnovnih sredstev, nn reaervm sklad, ki je v valovitem vzdušju reforme tako potreben za vsako podjetje.
Naj <>b koncu še enkrat ponovim stališče občinskega komiti ,a ZK Jesenice: »Nisma za likvidacijo podjetja, sina pa za temeljito sanacijo negativnih pojavov«. S tem pa je povcdsrto vs«;.
J. V idic
GLAS * 6. STRAN
SOBOTA — 7. septembra 19*
Ob prazniku v Bohinju sprašujemo
kdo so bili borci, ki so oktobra 1944. ponesli zastavo na vrh Triglava
Sprašujemo za imena dveh udeležencev
V muzeju NOV v Ljubljani je razstavljena slika, ki prikazuje skupino borcev z razvito zastavo na vrhu Triglava. Dolgo v muzeju niso vedeli, kdo so borci na sliki, kdaj so razvili zastavo na Triglavu in zakaj. Danes vemo za ime. na treh borcev in dveh aktivistk s terena, še vedno pa nam niso znana imena dveh borcev. Morda bomo na pro. slavi v Bohinju dobili odgovor na zastavljeno vprašanje.
Zato se seznanimo z zgodovino slike, ki nas zanima.
Od skupne površine naše države, ki znaša 255.804 km2, je bilo v začetku septembra 1944. leta osvobojenih že 167.000 km1 Jugoslavije. Naša narodnoosvobodilna vojska je takrat štela okrog 500.000 borcev, in ko so enote Rdeče armade prodrle na mejo Jugoslavije, je NOVJ imela že ustanovljenih 15 korpusov s petdesetimi divizijami, šestnajst samostojnih brigad, 130 partizanskih odredov, korpus narodne obrambe in še vrsto
drugih vojaških enot. V drugi polovici septembra 1944. leta je vrhovni komandant maršal Tito odpotoval v Mo. skso, da bi se dogovoril o skupnih akcijah dveh armad v boju za dokončno osvobodi, tev naše domovine.
Borbe za osvoboditev Beograda so se začele 14. oktobra, dvajsetega oktobra 1944. leta pa je bil Beograd osvo-bojen ...
Ves svobodni svet se je veselil te pomembne zmage, posebno radostno pa je ta vest odjeknila pri naših borcih v še okupiranem delu države. Dvajsetega oktobra 1944. leta se je jeseniško-bo-hinjski odred zadrževal v gozdu nad Bohinjem. Patrulje, ki so se vrnile iz doline, so komandantu odreda poročale, da niso opazile nobenih pre. mikov sovražnika. Zato so ob večernem mraku borci po. sedli okrog tabornega ognja in tiho prepevali partizanske pesmi. Le skupina kurirjev in političnih funkcionarjev se je stiskala okrog edinega ra.
OBRTNO PODJETJE
COKLA
Blejska Dobrava 29
RAZPISUJE
PROSTA DELOVNA MESTA:
1. upravnik podjetja
Obrtni mojster lesne ali usnjarske stroke, 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu.
2. računovodja podjetja
z dokončano SEŠ in 5 let prakse kot samostojni računovodja.
RAZPIS VEUA DO 20. SEPTEMBRA 1968.
S stanovanji ne razpolagamo.
Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri DS obrtnega podj. COKLA Blejska Dobrava
«f iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiif itfiiif iiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiiiiiii9!t!iiiiiif iiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiifiiiiffiitrnimin
:= =
I Posredujemo prodajo
E karambol i ranega osebnega avtomobila Zastava 600 D E
= s prevoženimi 58.072 km in letnikom izdelave 1961.
I ZAČETNA CENA 2.000 N din.
S Ogled vozila je možen vsak dan od 7.— 14. ure na =
E Zavarovalnici Sava, poslovna enota Kranj, Oldham- E
g ska 2. E
I Pismene ponudbe sprejema ZAVAROVALNICA SAVA |
E poslovna enota Kranj do srede dne 11.9. 1968 do 12. 5
E ure.
tuutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitii¥
dioaparata in nestrpno čakala poročila Radia svobodne Jugoslavije. Ta radijska postaja je oddajala poročila vsak dan ob osmih zvečer. Ob tej uri je pesem utihnila in borci so zaslišali znan glas iz starega radioparata: »Tu radio svobodna Jugoslavija. Objavljamo vsemu svetu veselo novico: po šestih dneh ogorčenih pouličnih bojev je naša vojska ob podpori enot Rdeče armade, danes zjutraj dokončno osvobodila Beograd. Čestitamo osvoboditeljem Beograda. Naprej do zmage — do popolnega zloma fašizma«.
Večerno tišino je prekinil gromki hura iz stotih grl j navdušenih borcev. Vzkliki navdušenja so se pomešali z rafali mitraljezov, brzostrelk in streli iz pušk. Ljudje v dolini so prisluhnili čudnemu
vzkliku in si niso znali tega razložiti, Nemci pa so prestrašeni okrepili straže.
Tako so borci jeseniško, bohinjskega odreda že dvajsetega oktobra izvedeli, da je Beograd osvobojen. Takoj je bil sklican sestanek SKOJ in komandant odreda Franc Jer. nejc-Milče je predlagal, da se sestavi patrulja, ki bo ponesla v čast osvoboditeljem Beograda zastavo na vrh Triglava. Iz vrst prostovoljcev je na pot odšlo sedem članov, in sicer Peter Rozman, polit-delegat v odredu; Janez Go-rišek, odredski sekretar SKOJ; Anton Pretnar iz Zasipa pri Bledu; Ivanka Stare, aktivistka na terenu; in Angelca Vidic-Vlasta iz Sela pri Žirovnici, članica okrajnega komiteja SKOJ za bohinjsko okrožje in še dva tovariša.
Pot je bila zelo naporna, ker je ves čas deževalo, poleg tega pa je bila še taka megla, da se je patrulja le počasi lahko premikala. Pot jih je vodila iz Bohinja čez Uskov. nico na Velo polje, kjer so prespali v planšarski koči. Ker so se bali srečanja s sovražnikom, se je patrulja izogibala znanih planinskih postojank.
Drugo jutro so bili vsi & čudeni, ker je ponoči P*0" sneg in je tako patrola morala gaziti sneg vse do vrhi Triglava, kjer so izobesili & žavno zastavo. Nemalo pa 50 se začudili, ko so v spotiti* ski knjigi v Aljaževem stolpu zagledali podpise 48 nemški'1 vojakov, ki so bili samo dvi dni prej, to je 19. oktobra 1944. leta na vrhu Triglav^ To so bili tudi zadnji okupa-torjevi vojaki na vrhu Triglava. Tako imata Beograd '1 Triglav nekaj skupnega: W dan osvoboditve. Slavni P0" hod patrulje, ki je obesila zastavo na vrhu Triglava 21. oktobra 1944. leta, pa je ostal zapisan v zgodovini naši NOB kot manifestacija bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
Morda bo ta prispevek P°" magal, tako vsaj upamo, di bomo jutri na proslavi jese-niško-bohinjskega odreda v Bohinju zvedeli tudi za imeni doslej neznanih dveh udeležencev pohoda na Triglav-(Opomba: člani patrulje si med seboj niso poznali ali P* so se poznali in so po dvajsetih letih pozabili na itnetta tovarišev.)
J. Vidic
Obvestilo borcem — udeležencem proslave v Novi Gorici
Zaradi boljše orientacije borcev, ki se bodo udeležili proslave ob 25. obletnici vseljudske
vstaje na Primorskem v Novi Gorici dne 15. septembra 1968 dajemo naslednja navodila:
Vzhodno od slavnostnega prostora pred zgradbo skupščine občine Nova Gorica bo Pripravljen Patizanski tabor IX. korpusa in prekomorskih brigad, ki bo sprejel 10.003 borcev' in ilegalcev tistih enot, ki so se borile v sestavu IX. korpusa. Tabor bo imel dva vhoda, in sicer iz Vojkove ulice in ob stavbi občinske skupščine. Tabor je razdeljen po domicilnih občinah na deset enot, in sicer:
Nova Gorica: Brigada Ivana Gradnika I. prekomorska brigada, II. brigada VDV, bri-ško-beneški odred —
Sežana: brigada Srečka Kosovela^ j ir/.no primorski odred —
Koper, Izola: II. prekomorska^ brigada —
Piran: brigada oAsalto, letalci -ci-  istrski odred
Triestina prek orno r-slovenski
ilegalci itd.), naj se pridružijo enoti, v kateri so bili vključeni prej ali pozneje ali pa v domicilno občino.
Partizanske enote se na osrednjem prireditvenem prostoru in tudi v taboru ne bodo postrojile in se ne bodo podstavile v celoti.
Odredi in brigade IX. korpusa, italijanske, enote ter prekomorske brigade bodo s svojimi zastopniki in z bojnimi ali domicilnimi zastavami ra/.porejeni pred glavno tribuno. Zastopstvo je sestavljeno iz 3 borcev in 3 mladincev. Mladince je potrebno določiti sporazumno z občinskim komitejem mladine in z oJd^lki za narodno obrambo pri skupščinah. Zastopniki borcev so lahko oblečeni v dostojne partizanske uniforme ali pa v civilu, medtem ko morajo biti mladinci obvezno v oblekah predvo-jaške vzgoje.
Vse partizanske enote Slovenije bodo na slavnostni tribuni zastopane s 3-člansko delegacijo. Partizanske enote same določijo delegacije, ki bodo zastopale svojo domicilno enoto na proslavi 15.
Simona
Partizanski pomorščaki —
Idrija; bripada Janka 9r^. - ~~~ 'VC,
mrla-Vojka,  artilerijska  bri- | septembra v Nov, Goi gada IX. korpusa -Tolmin: brigada Gregorčiča idrijsko-tolminski odred —
Italijanske enote: divizija Garibaldi Natisone, brigada Bruno Buoz/.i, brigada Guido PiCcelH, brigada Antcnio Gramaci —
Ilirska Bistrica: III. ptfflko-morska brigada —
Kranj, Radovljica, škofja Loka, Jesenice in Tržič: brigada France Prešeren, u ško - bohinjski odred, škofjeloški odred, gorenjski odred, kokrški odred, Cankarjev bataljon —
Postojna; artilerci in tankimi, prekomorci —
Ajdovščina: bazoviška brigada, kurirji, IV. prekomorska brigada
Tabori domicilnih občin in irnena vojaških enot bodo označena s posebnimi tablicami.
ysi tisti borci, ki niso razvrščeni po domicilnih enotah (zaiči sa,
kltni bataljon IX. korpu
muiersiki   vod, sanitete,
Vsem borcem, borkam in aktivistom odbor priporoča, da imajo pripjta odlikovanja ali vsaj vrvice odlikovanj. Namen partizanskega srečanja v Novi Gorici je tudi v tem, da se borcem, borkam in ilegalcem podelijo spominske značke in pesniška zbirka Mateja Bora Previharimo viharje.
Navedeno zbirko, vezano v moder ovitek in spominske značke, ki so oštevilčene od 1 do 10.000, »prejmejo borci brezplačno. Značke in pesniške zbirke bodo prejemali borci, borke in ilegalci — udeleženci proslave po domicilnih enotah v Taboru IX. korpusa in prekomorskih brigad v Novi Gorici.
Po prihodu v Novo Gorico naj se borci takoj javijo svoji domicilni enoti.
Po osrednji proslavi se bodo borci in drugi zbrali v svojih enotah po domicilnih občinah, kjer jim bodo vodstva organizirala kulturno -zabavni program.
udM^''^0 venkega števila motornih vozil, ki bodo pripeljala plinC/'c"cc Proslave, bo potrebna v prometu popolna disci-zn-ilc^ .^oznik' bodo morali dosledno upoštevati prometne P, rn In se ravnati po določilih miličnikov, ki bodo urejali ^cr bode le tako hitreje in varneje prispeli do par-Rirn'h prostorov.
enak" k"m prostor' so /c urejeni. Da bodo ti pravilno in mer KMn° /ascilcni in d* bo promet pora/deljen sora/-P'Ortiet na VSC  vP;u,mcc, bodo  miličniki  takole usmerjali
' J*.'iubljantke smeri: na križišču na Ajševici del vozil po roniberški cesti, drugi del pa sko/i Rožno dolino in pre-2. |»°r v°d panovcem v Novo Gorico;
p Sezanske smeri: v Rožni dolini vsa vozila po cesti ce/
3 £ i l?vo v Novo Goric°;
IX vlnskc smer,: vsa volila obrnejo v Solkanu po ulici
• korpusa na določene parkirne prostore. Yf.an?'tna vozila bodo usmerjena po Vojkovi ulici. Čamo     ■0m-' W bodo priS,i iz ljubljanske smeri, priporo-vič -l.njt* j* v Xalcah zavili proti Idriji in nato sko/i Godo-cestiTk       Vr** in Co1 v Ajdovščino in Novo Gorico. Ta °o do proslave v celoti urejena in asfaltirana.
Ko Lubnik sname deževno kapo...
Novost v svetovni kozmetiki
Izletniških in razglednih točk, kamor ob sončnih dneh radi zahajajo ljubitelji narave, na Gorenjskem brez dvoma ne manjka. Jesen, zlasti če je lepa, je čas dolgih sprehodov. Prav zato smo se odločili predstaviti vam enega od planinskih vrhov blizu Škofje Loke. ki je spričo svo. je lege, urejenega dostopa in naravnih lepot kot ustvarjen za nedeljski izlet. Gre za Lubnik, 1027 metrov visoko goro zahodno od mesta ob sotočju obeh Sor.
Pravijo, da se vsak pristni Ločan vsaj enkrat v življenju povzpne na vrh Lubnika. Hrib je ena od značilnosti kraja, prav tako kot srednjeveške hiše, grad in kamniti most. Slika Škofje Loke brez značilne kopaste gmote v ozadju bi bila hudo pomanjkljiva. Ni čudno, da o Lubmku med okoliškimi prebivalci kroži nešteto zgodbic, izmišljenih in resničnih. Tudi za književnike je pisanje o njem, o skritih kotičkih, o pečinah in špiljah, o njegovih domnevnih prebivalcih, hvaležna snov. Vsekakor pa drži, da kadar ima hrib »kapo«, kadar je koča na vrhu zavita v sive gmote deževnih oblakov, Ločanom grozi dolgotrajno slabo vreme.
Trije načini so, kako iz Škofje Loke priti na Lubnik. Za motorizirane obiskovalce bo najprimernejša stara, malce nagrizena vojaška cesta, ki se ob vstopu v Poljansko dolino odcepi proti desni. Četrt ure vožnje do vasi Brez-nica hitro mine, saj na vijugastem gorskem cestišču, med zelenjem in skalami, prometa skoraj ni. Potem izletnike od planinskega doma na Lubni-ku loči le še dobre pol ure hoje po strmi gozdni poti.
Mladi ljudje, ki ljubijo plezanje po skalovju, se kaj radi odpravijo na vrh po težji poti, čez greben Malega Lubnika. Stezica je komaj vidna in ker je malo v rabi, tudi ni markirana. Toda spretnim planincem ne bo delala preglavic. Vzpon je spričo divje gozdne pokrajine zelo zanimiv, dasi je treba včasih tudi na vse štiri. V dveh urah ste na vrhu.
Navadno pa turisti izberejo tretjo možnost — uhojeno 6tezo. speljano iz Škofje Loke mimo Loškega gradu, prek Kranclja ter dalje čez gozdne vzpetine, ki je le-tu in tam nekolikanj bolj strma. Ko sem v ponedeljek vzel pot ped noge m jo ubral navkreber, je bilo vreme kot nalašč /.a i/.lete v gore. Bujno drevje vs< naokrog ni dopuščalo žarkom opoldanskega ■Ono, da bi preveč neusmiljeno žgal i redke sprehajalce. Ponekod se svit odpre in raz. Siri v travnate jase. Cim više eo le-te. tem lepši je razgled na okoliške hribe.
Nekako na pol poti do Lub_ nika, ob vznožju precej strmega pobočja Repela, leži vasica Gabrovo. Petero domačij šteje. HLše, posejane med bujnim sadnim drevjem, skednji, čebelnjaki, potoček in lesena klop — vse to prisili mimoidočega, da za hip postane in si oddahne. Od prijazne domačinke sem izvedel, da se prebivalci Gabrovega pretežno ukvarjajo z živinorejo in sadjarstvom. Izdelujejo odlično surovo maslo, ki pa gre vsak dan slabše v denar. Podobno je tudi z domačim žganjem. Vaščanom torej ni ravno lahko, zlasti ker so obdelovalne površine, primerne za intenzivneše poljedelstvo, neznatne.
Do Gabrovega je iz Škofje Loke uro hoda, od tu do vrh Lubnika pa prav toliko. Le da je druga polovica poti bolj strma, tla postajajo skalnata, vitke smreke pa povsem izpodrinejo listnato drevje. Ob stezi, že blizu koče, sem zapazil skladovnico drva in poleg nje tablo z napisom: Vsaj eno poleno nesi do vrha, prosi PD Skofja Loka. Velik kup ob vratih drvarnice planinskega doma na Lubniku priča, da vzpon ven_ darle nj prehud in da mnogi obiskovalci rade volje ubogajo voljo table ob poti. Tudi v mrzlih zimskih dneh bo znotraj koče dovolj toplo.
»Letos od marca, ko smo dom po zimskem premoru spet odprli, pa do danes je prišlo na Lubnik več kot 3000 obiskovalcev,« mi pove Marija Talar. oskrbnica in že štiri leta kuharica v koči. »Kar zadovoljna sem tukaj, nič mi ni hudega,« je še dodala prijazna gospodinja.
In resnično je prijetno tam zgoraj. Dom. last PD Skofja Ix>ka, so odprli že leta 1951. pa vendar sodi med najlepše in najprostornejše daleč naokrog. Trdno je zidan, svetal, z dvema gostinskima prostoroma, kuhinjo in osmimi sobami, v katerih je gostom na voljo 22 ležišč. Požrtvovalni škofjeloški planinci so ga zgradili s prostovoljnim delom, za minimalne stroške. Nadomestil je leseno kočo izpred vojne, ki so jo Nemci leta 1941 do tal požgali.
Brskal sem po knjirgi gostov. Iz najrazličnejših krajev našo dežele prihajajo, tudi nekaj tujcev je zašlo na Lubnik. In kako je s preskrbo. Oskrbnica kruh sama peče. Enkrat tedensko odide v mesto po meso m nekatere malenkosti, večino stvari pa s konjem tovori neki domačin iz Breznice.
»I>)Aki planinci so zelo pridni. Ob •obotab m nedeljah, ko je ljudi največ, mi prihajajo pomagat str«vi. Kadar česa iznenada zmanjka, .samo telefoniram in brž prinesejo,«
se pohvali oskrbnica Marija. Da, tudi elektrika in telefon sta speljana do koče.
Kot rečeno, je bilo vreme ta dan planincem naklonjeno in spoznal sem tisto, kar na Lubniku človeka najbolj pritegne, kar ga sili, da se znova in znova vrača tja gor. To je razgled, čudovit razgled. Na jugu, onstran doline, se gne-tejo vrhovi Sv. Tomaža, Sv. Ožbolta, Osovnika . . . Samotne cerkvice so kot bleščeče igračke iz slonovine. Na vzhodu ob sončnem vremenu seže pogled daleč tja prek Sorskega polja, do Šmarne gore in še dlje proti Ljubljani. Skofja Loka ob vznožju hriba pa je čisto blizu, prav kot hiše na Križni gori, ki se zdijo, da bi jih lahko prijel. Onkraj njih je v daljavi videti prostrano ravan, prepreženo s potmi in cestami, obrise Kranja in mogočne Karavanke za ozadje. Z zahodne strani mečejo senco na Lubnik njegovi velik- sosedje Stari vrh, Ble-goš in Ratitovec. Na vse pa iz daljave zre ošiljeni vrh Triglava.
Čeprav je ponedeljek za planinske domove »suh« dan, nisem bil edini gost. Za mizo v prostorni sobj sta sedela zakonca Artur in Minka Rois iz Škofje Loke. No, nič posebnega, boste rekli. Pa ni tako. Artur Rois je namrtč popolnoma slep in vendar je ob pomeči soproge v dobrih dveh urah srečno prispel na vrh.
»Saj ni bilo tako težko! Zame vzpon pomeni bolj živčni kot psihiični napor,« je menil o svojem podvigu. 2ena Minka pa je pristavila: »Ze na Triglav je hotel da greva, a tega k sreči nisem pusiila.«
Dasi ne sod j povsem v ta prispevek, naj vendarle mimogrede ponovim Ariurjevo zgodbo o tem, kako je izgubil vid. Tragičen dogodek se je pripetil tik pred koncem vojne. Takole se spominja prizadeti: »Bil sem borec 6. bataljona VIII. Levstikove brigade. 28. aprila 1945 smo branili položaj pod Turnom pri Dolenjskih toplicah. Nem. ci so nas obstreljevali z mi-nometalei. Ena od granat je eksplodirala v neposredni bli. žlni in drobci kovine so me zadeli v oči.«
V sobi je bilo nekaj časa tiho. Sele ko se nam je pridružila živahna oskrbnica in postregla s pijačo, so žalostni .spomini izginili. Po kratkem klepetu sem .se poslovil, kajti pozno je že bilo in v mraku ni prijetno spuščati M po skalnati .ste/.i. Znano kraško jamo Kevderc, katere vhod leži samo kakih 200 metrov pod vrhom Lubnika, pa nameravam obiskati v kratkem.
I. GuseU
aby's
spray
ne masti in ne lepi las se razčesuje brez težav utrjuje in da lep sijaj pričeski
Po licenci gaby's FLYNN COSMETIK ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja
LEK
LJUBLJANA
m
NOĆNI BAR
s programom od 22-2 uro.
VAS VABI
VSAK DAN razen ponedeljka, ZABAVNA IN PLESNA GLASBA j od 20.—22. ure j
!2^TA - 7. septembra 1963
GLAS * 9 STRAN
Gledališče zasluži večjo skrb skupnosti
'im zanimanjem sem
prehVeIiki drami- poročil° Združenja ŽaiT umetnikov o polo-ob ,viSl°VenskcBa Stališča sezon* IctošnJe jubilejne Pred V .obiavljeno v Delu ji ;! a°brim mesecem. Avtor-
celo nnjaJ° Pred javnost vrsto problemov, ki ta-naša gledališča, in so sitv P°trcbni korenite robilo \. ,er mi je gledališče
tudi pr* srcu xn me
gled 1/:IVO  zanima sodobno
venet ko d°ža Janje na Slo-njem ' bi želeJ k razmišljanja m ugotovitvam Zdru'
reJo nujno
^Pisati nekaj misli.
lišč in članstvo gledanega?0,, spo/'nali  JJudie *e
Potrebi Ve J'e ŠC,C r°J'evala svoia a človek izpove tud• Hsp0E,anJa ter izkušnje ot ,l arug:m, da bi jih tako
p^tnP(iZabi-  °d Preprostih
pa je tZ T ter ^raževanju Jo no-. fdahscc naglo dobivale takn J"*^ in naloge in Slov/n ,Prci'asl° v umetnost, bi nCnsko gledališče je v do-Paj s !ne»a Prebujenja sku-s'ovena [lg° in govorjeno časih 1 bcscdo- Je v težkih in n (>f"C'zkllSilic Slovenstva lo oauOV;ega ob^°ja opravi-■ociipo preporoditeljsko
ter
»o. 0
narodno obrambno vlo-
mat kt      ni nobenega dvo-preloniu stoletja in Je Pa se jc prav s slo-
venj . se Jc P''av s sl(> °bsrviK odra eula beseda Ki.vseh različnih za-eloveških ničevosti,
venii'^'to razkrajale slo. bo g enotnost, pači)« podo-goVa, " 3 ter "'»mile nje-jalna , Potlbudna in ustvar-na be,°lenJa- °stra in kri ličje vsa' 2 odra in sodba °ikosJ. Začasno pometla z omejPnLnirT1 zaplotništvom ter razbila ttj0 ter vsaJ deloma skcm _ K°mplcks o sloven-PotiSni,arVuu"ništvu ter tako *a Sani   10 "apicdka vsaj
ter*U oni n, prcj- ~ Kdo bi ^u oporekal!
«e» bo? na,udnoosvobodil-8lcdališkIa * C sicer skr°nina da ra/,',a,/v-'kv. kar jc scve-^in j"m,Jivo spričo okoli-Prav tak   razmer, vendarle
l-rle
p0l^inh° oprav'la tudi zelo osvo
Pravljen bilc na mah od-PreJ d .U ,VSC oviro' ki so ljški raSctletia tiščale gledaje v n,T?J nazaJ- Gledališče ,jal° ttaol razmerab t! >ž»v-jaVst V/pon ter ustvar-klavcev"1 Vneina gledale, i. afirmacii s,a dosegli polno n°va »i ,'    asIa so številna
"^m V ldl 'gralski ama-
Sfj ^1 Y° >' "'"^ ^ Su mi,. •■ a ,e ravno v rasti   s/^Jega  vzpona in
fUltve ?adoma prišlo do ?a Ukren K'kal-'lih gledališč, h! ^rS.M? ,naJ Re Je rodil J^ibov ,,k"!l motivacij in ? nePcn, Resnično povzro-T n«kon r'11"1 ^kc>t|o v slo-
uai gioda£rm p,<>s,oru-
Ul,skl amaterizem
je s tem izgubil svoje organsko deblo in vir, iz katerega je črpal pobude in se ob njem zgledoval ter iskal strokovne pomoči. — Sicer pa ne kaže žalovati za izgubljenim — urediti je treba sedanje razmere v gledališču in spremeniti odnos do te najpomembnejše zvrsti v kulturnih dejavnostih.
Nesporna je ugotovitev, ki jo navajajo dramski umetniki v svojem apelu na javnost, da je osrednje slovensko gledališče skupaj z ostalimi v večjih sivdiščih v kvalitetni rasti doseglo zavidljivo raven in se nedvomno lahko kosa z najboljšimi v Jugoslaviji in v Evropi. To so potrdila številna gostovanja naših osrednjih gledališč zunaj naših meja, to potrjuje tudi vsakoletni programski izbor ter nenehno iskanje novih oblik in možnosti interpretacije gledaliških dej.
Ne bi se nadalje podrobneje spuščal v analizo dela in vloge slovenskih poklicnih gledališč — to je najbolje opravilo Združenje dramskih umetnikov v svojem razmišljanju o r^pertoarnem programu in delu gledališč po sklepu letošnje jubilejne sezone. Z ugotovitvami in razčlembami o visoki sedanji kvalitetni ravni dela gledališč se povsem strinjam. Se več: gledališki delavci, igralci, dramaturgi, režiserji so z velikimi napori dali več iz sobe, kot bi lahko od njih pričakovali.
Posebej bi opozoril zlasti na eno posebnost, ki jo v svojem pismu zelo skromno samo omenjajo: to so gostovanja poklicnih gledališč zunaj republiškega in drugih mestnih središč. Podatek, da so nekatera gledališča skoraj tretjino uprizoritev izvedla zunaj centrov, na podeželju, govori o pravem prodoru poklicnih gledališč navzven, v provinco, če smemo danes še tako reči. To pa je že velikanski uspeh, ki v resnici terja podvojenih naporov vseh gledaliških delavcev. Podatek, da so nekatera gledališča opravila letno po več kot 360 predstav, od tega pa skoraj tretjino na terenu, dovolj zgovorno priča o velikem delovnem poletu in vnemi za gledališko delo. Take kolektive, ki ob razmeroma nič kaj ugodnih materialnih razmerah in ob tako maksimalni delovni obremenitvi v tolikšni meri presegajo svoj delovni program, obenem pa vztrajajo pri nezmanjšani kvaliteti, je treba samo nagraditi in jim izreči vsa priznanja ter spodbude. Večina gledaliških kolektivov jc svoje maksimalne programe skupaj I gostovanji izpolni /vala, ne da bi povečevala število zap'>slenih, torej z obstoječim številom igralcev ter drugih gledaliških delavcev.
Gostovanja v večjih krajih zunaj Ljubljane so zelo hvaležna stvar in že postajajo ponekod prav nujna potreba. To pa zlasti v tistih krajih, koder amaterske kulturne skupine skorajda niso več kos zadostiti rastoče potrebe prebivalstva po kulturi. Dokaz, da so ta gostovanja nujno potrebna in zaželena, je v tem, da se mreža krajev, kamor prihajajo poklicne gledališke skupine iz leta v leto naglo širi, pa tudi obisk na gostovanjih je zelo dober. — Ker delam pri organizaciji kulturnega življenja v radovljiški občini in posebej tudi pri organizaciji gledaliških gostovanj, naj povem, da smo samo v sezoni preteklega leta na 36 predstavah zabeležili blizu 15 tisoč obiskovalcev v treh večjih krajih: na Bledu, v Radovljici in v Kropi. To dokazuje, kolikšno je zanimanje obiskovalcev za dobre predstave, ob-jnem pa naj povem, da so ljudje že protestirali, ker smo morali na Bledu letos močno zmanjšati program gostovanj in predstave za določen čas celo ukiniti. Zbrali namreč nismo dovolj sredstev od delovnih organizacij na tem območju. Akcija z gostovanji na širšem slovenskem prostoru prav gotovo ne bi uspevala, če gledališča ne bi kazala toliko pripravljenosti, da se odzovejo vabilom, razen tega pa je vse skupaj v veliki meri odvisno od financiranja takih gostovanj. Z velikim razumevanjem podpira gostovanja ziasti republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti, vendar za rastoče potrebe nima dovolj sredstev, zato rešuje ta problem le začasno iz leta v leto. Vendar pa ga bo potrebno rešiti s skupnim družbenim dogovorom o financiranju kulturnih dejavnosti, da se gledališčem enkrat za vselej zboljša materialni položaj. Le tako bodo lahko s povečanim številom novih igralcev zadostili večjim potrebam po kulturnem življenju na širšem slovenskem prostoru.
Sorajda nemogoče in do kraja nesmiselno se mi zdi stanje v večini naših poklicnih gledališč, da so kadrovsko nepopolna, torej da v njih dela glede na razmeroma obsežne repertoarne programe malo ljudi, torej v okrnjenem sestavu. Ali naj ti maloštevilni cntuziasti do kraja i/črpajo svoje ustvarjalne sile ob nenehno stopnjevanj delovni preobremenjenosti, zraven tega pa naj diplomanti gledališke akademije ostajajo nezaposleni ali pa samo delno zaposleni s priložnostnimi zaposlitvami semtertjal
Zdi te mi, da so možnosti za zaposlitev igralcev režiserjev in drugih delavcev s področja gledališča spričo ve-
likih potreb v obstoječih gledaliških institucijah in drugod na področju gledališke kulture v slovenskem prostoru še zelo velike in skorajda neizčrpne. Potrebe ljudi po gledališču bodo v bodoče še mnogo večje. Po prvem zamahu televizije, ki je občinstvo na videz pritegnila in uspavala, si bo gledalec v bodoče še mnogo bolj kot doslej želel živega stika z gledališčem, ki bo po svoji naravni funkciji močno prisotno v človekovem vsakdanjem življenju. Pa tudi na področju amaterizma se kažejo potrebe po izpopolnjeva-vanju in plemenitenju ter požlahtnjevanju amaterskega odrskega izraza. Zato bi morala sleherna občinska kulturna zveja, ki ima kaj pr;da razširjeno in organizirano amatersko gledališko dejavnost, namestiti najmanj po enega ali dva poklicna režiserja kot strokovna delavca, ki bosta s svojimi režijskimi posegi zagotovila zanesljivejši nadaljnji obstoj amatersko igralskih skupin in skrbela za njihovo kvalitetnejše delo. Tudi v tem so neslutene možnosti, saj nam dejansko tega kadra že danes močno primanjkuje.
Danes občni zbor muzejskega društva Skofja Loka
Danes, 7. septembra, ob 19. uri bo v galeriji na loškem gradu občni zbor muzejskega društva Skofja Loka. Na dnevnem redu je med drugim pregled dela v minulem letu in načrti ter predlogi za bodočnost. Za konec bo prof. France Planina ob barvnih diapozitivih predaval o muzejskih izletih.
Skrajni čas je že, da pre> nehamo z brezplodno in škodljivo improvizacijo na področju organizacije f.nan-ciranja kulturnih dejavnosti in da se zamislimo ob stanju takšnem, kakršno v resnici je. Vsako podcenjevanje obstoječega stanja na področju kulturne usvarjal-nosti in še posebej v gledališkem delu je zelo kratkovidno in škodljivo ravnanje, ki lahko povzroči še težje razmere na tem področju. Z družbenega vidika moramo smelo in objektivno ovrednotiti velike uspehe in resničen družbeni položaj, kakršnega si je s svojem delom ustvarilo slovensko gledališče v naši skupnosti, obenem pa omogočiti takšne razmere s pravičnim vrednotenjem dela kot tudi z ustvarjanjem tako stabilnih načinov financiranja in oblikovanjem takih gmotnih razmer, da bo sleherni talentirani ustvarjalec umetnik lahko pokazal Pa enakovredno tudi užival svoje sposobnosti, obenem sadove svojega dela.
To pa naj velja tudi za delavce na vseh drugih področjih ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti.     J. Bohinc
Ociseene in zmrznjene morske ribe
v prodajalnah
GLASBENA ŠOLA Jesenice
RAZPIS
ZA SPREJEM GOJENCEV V GLASBENO ŠOLO JESENICE V ŠOL. LETU 1968/69
Glasbena 5oIa Jesenice bo sprejemala stare in nove gojence za oddelke: klavir, godala (violina, viola, čelo, kontrabas), pihala (flavta, oboa, klarinet, fagot), trobila (trobenta, gozdni rog, pozavna, tuba), solopetje, harmoniko, kitaro, tolkala, balet in teoretični pouk (nauk o glasbi).
Vpisovanje starih in novih gojencev bo 9., 10., 11., 12. in 13. septembra 196? od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v učilnici št. 2 (poslopje gimnazije, I. nadstr., desno).
Pri vpisu mladoletnih gojencev morajo biti navzoči starši.
Vse ostale informacije posreduje tajništvo šole, tel. 82-423.
Ravnateljstvo
GLAS * 10. STRAN
SOBOTA — 7. scpta-nbra 1968
TOVARNA
alpska
1
Radovljica |
ALMIRA
industrija
TAKOJ ZAPOSLI
večje število
kvalif. šivilj
za določen čas
Možno je tudi delo na domu.
Zainteresirane naj se takoj zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja.
Zahvala
Ob prerani izgubi naše ljubljene hčerke, sestre, tete in svakinje
Polonce Grašič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in g. župniku za spremstvo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Izolirke Ljubljana-Moste in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mama, sestri: Mici in Angelca z družinama, brata: Janez in Peter ter drugo sorodstvo
Strahinj, 5.9.1968
DEŽUR-NI VETERINARJI
Od 7. 9. 1968 do 14. 9. 1968 BEDINA, Ješetova 29. tel. 21207, od 14. 9. 1968 do 21. 9. 1968 RUS, Cerklje tel. 73115, od 21.9. 1968 do 28. 9. 1968 VEHOVEC, Kranj Stošičeva 3 tel. 21070, od 28. 9. 1968 do 5. 10. 1968 BEDINA, Ješetova 29 tel. 21207
ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. URE
GLAS
OBČINSKA STAVBA SOBA 110
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre tete in svakinje
Mihaele Gorjanc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom in vsem, ki so nam v težkih dneh pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskreno zahvalo tudi dr. Bajžlju, g. župniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Kranj, 4.9.1968
Žalujoči: družini Ra-kovec in Gorjanc
TEKSTILNI CENTER KRANJ
RAZPISUJE po sklepu Sveta
javno licitacijo
ZA PRODAJO osebnega avtomobila znamke FIAT 1100
letnik 1960, v nevoznem stanju.
Izklicna cena: 10.135,86 ND
Licitacija bo dne 12. septembra ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor v prostorih Tekstilnega centra Kranj, cesta Staneta Žagarja 33.
Zahvala
V 78. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in teta
Barbara Jagodic
Kernova mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno še dobrim sosedom, č. duhovščini, dr. Pctriču za zdravljenje, kolektivu Iskra in vrtcu Kekcc. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili pokojnici cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala.
žalujoči: sinova, Ivan in Francelj, hčerke: Ana, Marija in Frančiška z družinami ter 16 vnučkov
Rupa, 1. 9. 1968
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 66. letu starosti nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, ded, stric in brat
Janez Roblek
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 7. Bašelj 1 na pokopališče v Preddvor
BatelJ, 5.9. 1968
9.1968 ob 15.30 izpred hiše žalosti
Globoko žalujoči: žena Marija, sinovi: Janez, Tone z družinama, hčerke: Jožica, Francka, Ivanka, Ncžka, Micka z družinami ter Cirila, Vinko in Tine in drugo sorodstvo
STANOVANJSKO PODJETJE RADOVLJICA
na podlagi 24. čl. Zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zakona o prometu z zemljišči in stavbami in sklepa Sveta Stanovanjskega podjetja ter v soglasju Skupščine občine Radovljica in Kmetijske zadruge Jelovica Radovljica
RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ
Z ZBIRANJEM PISMENIH PONUDB za prodajo naslednjih stanovanjskih hiš in posameznih stanovanj
1. Bled, Zagoriška cesta 6 — enodružinska stanovanjska hiša in lesen skedenj, izklicna cena
2. Bled, Grajska cesta 23 — enodružinska stanovanjska hiša, izklicna cena
3. Srednja Dobrava št. 16 — enodružinska stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in svinjakom,
izklicna cena
4. Zasip št. 104 — enodružinska stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, izklicna cena
5. Zgornje Gorje št. 34 — enodružinska stanovanjska hiša        izklicna cena
6. Bohinjska Bela št. 140 — enodružinska stanovanjska hiša,  izklicna cena
7. Bohinjska Bela št. 141 — enodružinska stanovanjska hiša, izklicna cena
8. Kamna gorica št. 34 — eno družinsko stanovanje kot posamezni del hiše,
izklicna cena
9. Kamna gorica št. 34 — eno večje družinsko stanovanje kot posamezni del hiše izklicna cena
23.194 11.867
37.118
42.769 16.202 25.601 5.347
34.652
46.046
Vsa stanovanja so zasedena in imajo imetniki stanovanjske pravice predkupno pravico. V izklicni ceni je vračunana samo cena hiše oziroma stanovanja ter zemljišča, ki ga pokriva zgradba, medtem ko sc odškodnina za ostalo zemljišče plača posebej po prometni vrednosti.
POGOJI PRODAJE:
a) kupec mora položiti takoj po sklenitvi in podpisu kupoprodajne pogodbe 30 "o kupnine;
b) razliko kupnine plača kupec v 20 letih z 2"« obrestno mero v polletnih enakih anuitetah;
c) kupec nosi vse stroške v zvezi s kupoprodajno pogodbo kot je legalizacija podpisa, stroški zemljiškoknjižnega prenosa, stroške razpisa in podobno;
d) kupec kupljenega stanovanja nc sme odtujiti, dokler kupnina nI plačana v celoti.
Kavcijo v znesku 2 % od izklicne cene interesenti plačajo na blagajni stanovanjskega podjetja. Kavcija zapade, če interesent odstopi od nakupa, ko Jc na natečaju uspel. Ostalim se kavcija vrne v roku 15 dni po prejemu obvestila, da na natečaju n's° uspeli. Kavcijo je vplačati najkasneje 24 ur pred potekom roka za vlaganje ponudb.
Pismene ponudbe je poslati na naslov Stanovanjskega podjetja Radovljica v zaprli ovojnici, na kateri naj bo oznaka: »natečaj za prodajo stanovanj skih hiš«.
Rok za oddajo pismenih ponudb je 20 dni po obj*Vl v časopisu »GLAS«.
Podrobne informacije se dobijo na upravi Stanovanjskega podjetja Radovljica vsak dan v uradu'11 urah, razen ob sobotah.
Stanovanjsko podjetje Radovljica
Ljudje
Ni socializma brez neodvisnosti
TEHERAN, 3. septembra — Po katastrofalnem potresu v Iranu, ki je po uradnih P°" datkih terjal 12.000 človeških življenj, je močan potres prizadel tudi severozahodno Turčijo. V središču potresa je izgubilo življenje najmanj 20 ljudi, več kot 200 pa je bilo lažje ali huje ranjenih. O podobnem potresu poročajo tudi iz zahodnega Afganistana, kjer sreči ni bilo človeških žrtev.
PRAGA, 3. septembra — Glasilo CK KP Slovaške je v dveh člankih zahtevalo, da tudi druga stran spoštuje določbe moskovskega sporazuma o tisku. V tej zvezi bratislavska Pravda poudarja, da avtorji številnih člankov v sosednjih socialističnih državah ne poročajo objektivno iz Češkoslovaške. Se več, nekateri novinarji petih držav članic varšavskega pakta, ki so okupirale CSSR, prinašajo v svojih zapiskih iz CSSR
očitne neresnice.
LJUBLJANA, 3. septembra — V slovenskem glavnem mestu se je začel mednarodni simpozij Sredstva obveščanja bi mednarodno sporazumevanje. Simpozija se udeležuje več kot 100 tujih in domačih znanstvenikov, publicistov in novinarjev iz 25 držav. Udeležencem tega srečanja je Poslal pozdravno brzojavko tudi predsednik Tito.
MOSKVA, 4. septembra — Pravda je prvič zapisala, da vojaška akcija petih držav na CSSR ni doživela tako eriotne podpore med komuni-JW, kot so do sedaj pisali v SZ. List omenja zlasti italijanske in irancoske komunike, ki so izrazili nesoglas-nost. Drum sovjetski listi pa Ugotavljajo, da so bile i/jave £KJ in nekaterih zahodnih komunistov »čudne«.
TEL AVIV, 4. septembra — T strogem središču Tel Aviva *° odjeknile tri zaporedne eksplozij ki jih pripisujejo arabskim komandosom. Pe-hlcnski stroji so eksplodirali J* osrednji telavivski avto-oasni postaji.
BRIONI, 5. septembra — N£ uradni in prijateljski obisk v našo državo je dopo-
predsednik islamske [**»bUke Mavretanij* Mole JJ ''> '•'.-! dn Sta pulj&ketn le-Jjjjicu ga p »pjrejel pred-^'dmk T.io. Po kosilu P *J že začeli uradni jugos'.o-Ul\sko — mavivlan>k: pogO-yori. Predsednik Mavivtamje £°   obiskal   nek. ij   mest v
in Hercegovini ter v
Srb,)
^VASHlNGTON. 5. sepiem-*r* — Ameriški predsednik
"Jmson Je kljub sedanjemu P°_h>*aju na češkoslovaškem »"Pravljen obiskati Moskvo tam sestati z sovjetski 011 državniki.
V preteklih dneh smo bili priče številnim napadom tiska, radia in televizije petih držav varšavskega sporazuma — tistih, ki so z oboroženo intervencijo zaustavile razvoj demokratizacije v Češkoslovaški — na stališča in podporo Jugoslavije, nudeno okupirani deželi. Mnogo hudih besed je padlo na naš račun. Toda ostrina teh napadov, ne opravičuje vojne akcije, ki je razburila vso svetovno javnost: zasedba neodvisne socialistične države ni zaskrbela samo narodov Vzhodne Evrope, temveč trezne ljudi vsega sveta. Narušeni so temelji, iz katerih je rasla politika boljših odnosov med evropskimi narodi. To se je zgodilo prav v trenutku, ko so prizadevanja za premostitev blokovskih meja dosegla višek.
Naš človek je izrazil globoko zaskrbljenost ob dogod-
kih na Češkoslovaškem. Jugoslovani smo od nekdaj cenili neodvisnost in suverenost vsakega naroda, ves čas smo si prizadevali ohraniti svobodo odločanja o lastni usodi.
Pred nekaj dnevi se je na moskovski televiziji pojavil znani sovjetski komentator Viktor Šragin. Zelo kategorično je ugotavljal, da sta se Jugoslavija in Romunija z opisovanjem dogodkov na Češkoslovaškem pridružili »imperialističnemu taboru«. Po drugi strani pa sovjetska agencija Novosti piše o tem, kako je jugoslovanski tisk s svojim pisanjem zavii-al »normalizacijo razmer v CSSR in proces normalizacije njenih odnosov z državami — članicami varšavskega sporazuma.«
Postavljamo naslednje vprašanje: kdo je ogrozil dobre odnose med Prago in petimi članicami varšavskega spora-euma? Je to lahko dežela, ki že od januarja sem izpričuje
polno razumevanje za vse, kar se dogaja v Češkoslovaški? Nudeč najširšo podporo češkoslovaškim voditeljem, so naša dežela in delovni ljudje Jugoslavije v bistvu izražali simpatije ter razumevanje za procese, ki so obetali boljšo bodočnost. V dneh vojne intervencije je Jugoslavija zelo jasno in odločno zagovarjala stališče obrambe pravic izvoljenega predstavništva češkoslovaških narodov. S tem niso prizadeli nobeni principi socializma. Zdi se nam, da je politična podpora češkoslovaški neodvisnosti bolj razumno dejanje kot pa vojna intervencija. Socializem zagovarja neodvisnost in suverenost. Tu vsaj dilem ne more biLi.
Jugoslavija je podpirala — in bo tudi v bodoče — vsako prizadevanje ljudi katere koli dežele, da sami določajo pot svojega razvoja, pa četudi gre za izgradnjo socialistične družbe, kot je to v primeru Češkoslovaške. Naši
ljudje že od nekdaj izhajaj« iz principa, da je treba mednarodne spore reševati na osnovi enakopravnosti in spoštovanja suverenosti. Samo politika zavračanja uporabe sile in vmešavanja v notranje zadeve lahko obrodi sadove. Sporazum v Moskvi najavlja kon^c težke situaci« je. Mir v Evropi bi omogočil tudi premostitev krize, v katero je zašlo mednarodno de» lavsko gibanje, zburkano spričo dogodkov v Češkoslovaški.
G?sla, ki so se v minulih dneh pojavila v tisku posameznih socialističnih dežel in s katerimi se je v nepravi luči prikazovala podpora jugoslovanskih narodov Češkoslovaški, ne vodijo nikamor* še najmanj pa k napredku odnosov med enakopravnimi in suverenimi socialističnimi državami.
Po Tanjugu: I. G.
Oktobrski juriš šlandrovcev
Šesta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slavka Šlandra bo praznovala 8. septembra 1968 petin-dvajsetletnico ustanovitve. Slavje bo v Motniku. Ustanovitev prve štajerske partizanske brigade je prelomni korak v razvoju narodnoosvobodilne borbe štajerskega, kamniškega in zasavskega področja, šlandrova brigada je namreč ustvarila s prebivalci, okrožnimi vodstvi OF in KP tako tesno zvezo med oboroženo silo ljudstva in terenom kot redko katera druga onota. Prebivalci so namreč zares skrbeli za svojo brigado, ta pa jih je prečesto obvarovala prod nasilji okupatorja in njegovih hlapcev s sabotažami in vojaškimi akcijami.
Ena i/med uspešnih akcij Šlandrove brigade je njen napad na nemško belogardisti-čno postojanko Cerklje, La-hovče, Brniki. Napad je bil planiran in izveden v noči od 3. na 4. oktober 1944. leta.
Po prvotnem operacijskem načrtu sta bili predvideni za izvedbo borbene naloge 11. in 6. brigada. Vondar je zaradi trenutne možnosti sodelovanja 11. brigade ostala naloga samo Slandrovi. Brigada je krenila v napad z izhodiščnega položaja Senturška gora. Stab brigade je napravil načrt za napad.
Prvi bataljon pod vodstvom komandama Bo/a. i |f bil (Klrejon za napad na po-sioianko Cerklje in za zar varovanje iz smeri Volesovo. Tretji bataljon pa je dobil nalogo, da napade postojanko Brniki in zavaruje smer iz Sum.urja.   iretjeunu bataljo-
nu je poveljeval hraber komandant jurišač Juda. Drugi bataljon pod vodstvom Mušiča Ivana-Štefana pa naj bi razbil postojanko v Lahov-čah, zavaroval pa smer Kamnik - Vodice. S tem bataljonom je bil komandant brigade Mirko Jerman. Načrt napada je namreč bil v hitrem naletu zrušiti postojanko La-hovče, nato po sodelovati v akciji drugih dveh bataljonov na postojanke Brniki -Cerklje. Do razrušitve La-hovč pa bi druga dva bataljona napadale le demonstrativno. Brigada je k akciji pritegnila terenske delavce s področja Dobrave in Tunjic, vendar zaradi slabe organizacije obveščevalne službe leti niso vedeli, da se situacija za partizane često menja. V Zalog je namreč v noći od 2. na 3. oktober 1944 prišel gorenjski četniški odred pod poveljstvom bivšega jugoslovanskega podpolkovnika Bi-tenca s približno 150 do 200 plavogardistov, ki so prevzeli vlogo črne roke s sodelovanjem belogardističnega klerikalnega vodstva. Bitenc je namreč pripadal desnemu klerikalnemu krilu plavogardistov. Gorenjski četniški odred se jc utaboril v vasi Zalog in manjši del v gozdičku med Zalogom in vasjo Pol ca.
Komandant Bitenc je sklical za 3. oktober sestanek vodstva Bega za Gorenjsko, vodstva izpostave. GSP za Kranj /aradt koordinacije akcij proti partizanom, posebej pa proti aktivistom in som: šljomkom narodnoosvobodilnega gibanja. Na dogovoru prek dneva v gostilni Bolka so sklepali o organizaciji čr-norokarskih zločinov, katere ]
bi prevzel GČO,, vanje bi po sodelovanju z gestapom bih vključeni tudi posamezni temni elementi iz postojank Cerklje, Lahovčc, Brniki. Na sestanku je gestapo zastopal vodja gestapa iz Kranja. Bitenc je zastopal stališče, da se gorenjskemu četniškemu odredu odredi kot njihovo svobodno ozemlje prostor gorskih vasi Krvavca in njegovega področja. Tu bi odred deloval nekontroliran in opravljal najgnusnejše zločine s sodelovanjem domače reakcije in gestapa.
Sporazum pa je bil razbit s prihodom 3. bataljona Šlandrove brigade v Zalog. Za prihod partizanov niso vedeli ne Nemci ne četniki ne belogardisti. Prav tako pa komandant bataljona Juda ni vedel za okupatorske sporazume. Ob večerni uri 3. septembra je vstopil Juda s kurirjem v razsvetljeno Bolko-vo gostilno, misleč, da je v njej našel partizane. Na to ga je navedlo dejstvo, da so bili gosti kaj pisano oblečeni. Med njimi sta bila tudi dva kura t a (Jelene , Krizman). Toda hitro so sc znašli. Začelo se je streljanje, v katerem sta padla dva izmed četnikov črnorokcev. V veži je bil ranjen tudi komandant Juda, ki je kasneje izdihnil za posledicami rane. Bataljon je izvlekel ranjenega komandanta in obkolil hišo, v kateri je bilo okrog dvajset najbolj zagrizenih nasprotnikov partizanskega gibanja na Gorenjskem. Ker po enourni borbi niso mogli prodreti v hišo, bataljon pa je imel drugo nalogo, so hišo zaminira-li. V ruševinah je našlo smrt osemnajst nasprotnikov OF.
Še prej pa so bili partizani rešili Bol'kovo družino.
Bataljon je zatem razbil več četniških zased in patrulj, ki so hotele pomagati napadani postojanki Labovče in svojemu vodstvu v Bolkovi hiši. Četniški odred je bil razbit. Postojanka Lahovčc je bila zavzeta, branil se je samo še mitraljezec v zvoniku. Zvoni-ka partizani niso mogli porušiti, ker je zatajil minomet.
Povzetek boja je bil naslednji: brigada je bila premajhna sila za planirano akcijo. Ni opravila predvidene rušit-ve treh postojank. Razbila pa je najtemnejšo silo odpora proti partizanom in socializmu — belogardist ično klerikalno organizacijo črne roke in plavo gardo. Podpolkovniku Bi t ene u je uspelo, da se je brezglavo umakni] prek Smlednika in Save na področje Rov t — Sv. Treh kraljev. Odred plave garde, ki je bil na Gorenjskem edina četniška plavogardistična vojna formacija — prišla je na Gorenjsko iz Ljubljanske pokrajine — je s tem končal svojo pot. Ostanek okoli 10 bivših jugoslovanskih podo-ficirjev plavogardistov odreda Bitenca se je Dotaknilo po gorenjskih okupatorskih postojankah, kjer naj bi kot vojni strokovnjaki ob kapitulaciji tvorili jedro nove kraljeve jugoslovanske vojske. Tudi ta namera je propadla. Bitencu pa je sodilo ljudsko sodišče, ko je hotel rušiti po vojni obnav-Ijajočo se domovino.
Podatki so spomin preživelih in dobljeni na osnovi procesa proti voditeljem bele garde po vojni.
V. Kepic
Var ču j te pri
■ - - •.
KB
LJUBLJANA
banki, ki ima najbolj razširjeno   mrežo poslovnih enot v državi: osrednja poslovna enota, Ljubljana, šubičeva 2
Podružnice: Beograd, Cika Ljubina 8,1 — Novi Sad, Grčkoškolska 7 — Mestna hranilnica ljubljanska — Domžale — Kamnik — Kočevje — Trbovlje
Predstavništvo: Miinchen-Herzog VVilhelmstrasse 1
Ekspoziture: v Ljubljani: Bežigrad — Moste — Stara Ljubljana — Šiška — Vič
Zunaj Ljubljane: Črnomelj
— Grosuplje — Hrastnik
— Litija — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica
— Vrhnika — Zagorje
V ap Vojvodini: Bački Petrovac — Beočin — Srbo-bran — Temerin — Titel
BOGOMIL DEBELJAK
Počivaj v miru
Pogreb nekega mladega si-ciljanskega plemiča se je kaj nenavadno končal za pogreb-ce. Prav tedaj, ko se je družina poslavljala zadnjikrat od njega s»»počivaj v miru«, 6e je nanje vsula grobnica in jih pokopala pod sabo. Drugi niso mogli pomagati, zato 60 morali počakati gasilce, ki so ranjene pogrebce izvlekli iz ruševin.
Lov po italijansko
Lovska sezona v Italiji traja šele nekaj dni, vendar se je pripetilo le več nesreč. Devet ljudi je ustreljenih, sedem pa hudo ranjenih. Divjačina, ki je je v Italiji zelo malo, se je bolje odrezala: odstrela je bilo zelo malo.
Okoli milijon dve sto tisoč italijanskih lovcev se je v ne. deljo odpravilo na lov. Ker pa je divjačine zelo malo, strelja italijanski lovec na vse kar se premika. Prav zato se pripeti toliko nesreč. Neki lovec je obsttfclil svoje, ga rdečelasega nečaka, ker ga je imel za lisico.
Lovci pa pri zalezovanju divjadi pogosto ne gledajo, kod hodijo. Pogosto puste za sabo pomendrane poljske pridelke in nasade. Zato tudi ni redko, da kakšen razjarjen kmet pošlje ja lovcem točo šiber.
Med lovci so začele krotiti mračne šale, kot je na primer tale. Lovec vpraša lovca: »Kaj si danes zadel?« Lovski tovariš pa mu odgovori: »Sodeč po dokumentih je bil
knjigovodja.«
a
Si 9
C •D
e
ZJJDUJIČ SEM C/7 0&/SJ<f7L. RILfj SfJMfJ I" TfJKRRTMI J^PV^tf TO ZGCn&O.KOaJEKOtJČcri. STu,Cl^ IZ OČI IZT/SH/LI DVE SOLZI. ?/^eArG
'-v0
T>OSTELyO. M&RK JE E>/L ^r"pC^ MfJ HROM. U&OG/ JUWC, ^e^Z^B 3 SLIL , UBOG J   I KL7 G U Š, ^ TI   ZLOM/LE tCtR/LR
Iz Bukovščice in okolice (2)
Podatki o gibanju prebivalstva v vasi Strmica, ki ležj malce naprej od Bukovščice, na prisojni polici pod Sp
icastim hribom, posamezne hiše pa še naprej v dolini ob poti iz Bukovščice na Cepulje, mi niso razumljivi. Poglejmo: 1869 — 18, 1880 — H, 1890 — 37, 1900 — 66, 1910 — 61, 1931 — 73, 1948 — 77, 1953 — 72, 1961 — 59, 1966 — 58. Kako to? Zakaj se je število ljudi v kratkih dvajsetih letih, od 1330 do 1900, povečalo kar za 6-krat, od 11 na 66? To je ogromno. Kaj je bilo s to vasjo v drugi polovici Prejšnjega stoletja, da je bi-lo ljudi  tako malo? Nekaj
je moralo zgoditi, saj je bila vas v srednjem veku, v času loškega gospostva, zelo Pomembna: v njej je bil se-županije za vsa okoliška hribovska naselja. Leta 1961
je v Strmici več kot pologa ljudi ukvarjala s kmetijstvom, 33 od skupno 59.
v skromni literaturi, ki jo 'mam prj roki, ni niti bese-°'°e o tem, kaj je bilo s . rmico v prejšnjem stolet-Ju- Vse domačine in okoličane, ki tem iz
bi karkoli vedeli o Pripovedovanja sta-
rejših ljudi (saj to niti še ni tako daleč nazaj!) prosim, da nam pišejo na uredništvo Glasa. Radi bomo objavili vse, kar nam boste sporočili, čeprav le morebitne govorice, ki niso preverjene.
Poglejmo na kratko še dve vasici, ki sodita bolj v okoliš Sv. Mohorja (948 m nadmorske višine) kot v okolico Bukovščice, a vendarle sta s potjo zvezani z Bukovščico. To sta Pozirno in Zabrekve. Obe sta gorski kmetijski vasici. V Zabrekvah se je število ljudi zmanjšalo od leta 1869 do 1910 od 64 na 51, potem se je povečalo na 76 v letu 1931 in celo na 78 v letu 1948 in nato začelo upadati; leta 1966 jih je bilo samo še 56. Kontinuirano pa se je zmanjševalo število ljudi v Pozirnu — od 102 v letu 1869 na 49 v letu 1966.
KMETIJE — Kmetijstvo v teh krajih je najtesneje povezano z gozdarstvom. Brez gozdov, brez lesa ni bilo ne včasih in tudi zdaj ne bi bilo dovolj kruha. »Selška dolina na lesu stoji; z njim stoji in pade.« Tako pravijo ljudje, tako mi je povedal Jože Jelene z Laškega. Kratko, je-
drnato in sočno opiše teh nekaj besed gospodarstvo Selške doline pred industrializacijo. Za kmetije pa v veliki meri to še danes velja. Tudi danes se od lesa še precej dobi, če ga sam pospraviš, pravijo, medtem ko se ne splača prodajati stoječega lesa. In še nekaj jim veliko pomaga: motorne žage. »Sicer se z motorno žago prav tako ali še bolj trpi kot včasih z navadno žago ali sekiro, le delo je veliko hitreje opravljeno in manj ljudi je treba.«
V zaselku Laško so tri kmetije: pri Jakcu, pri Kocjanu in pri Novaku. Niso to kajže z malo zemlje, kakršnih je veliko v teh krajih, ampak prave kmetije, pravi grunti, kot so rekli včasih. Kocjan in Jake imata vse zemlje vsak po približno 30 ha, Novak pa celo okrog 42 ha. Seveda veliko tega odpade na gozd. pri Jakcu kar 22 ha. Jake pravi, da je bilo včasih gozda nekaj manj, vendar se je zdaj veliko pašnikov zaraslo. Tudi njiv je vse manj, odkar so se bolj preusmerili na živinorejo. Pravijo, da se to bolj splača in da je danes že zelo redek, ki žita pridela toliko, da ga ima dovolj za dom. Jake ;ma i
po 9 glav goveje živine v hlevu in konja, pri Novaku pa imajo celo po 10 ali 11 glav goveje živine, ker je večja kmetija. Tudi dve motorni kosilnici sta že v tem zaselku treh hiš, saj je košnje v teh krajih veliko in veliko se trpi z njo, ker skoraj ni krpe zemlje, ki bi bila res na ravnem. Tudi z motorno kosilnico se trpi na nagnjenem svetu, vendar ima le veliko prednost: delo je mnogo hitreje opravljeno. Zdaj, ko je na kmetijah doma le toliko ljudi, kolikor je nujno potrebno, brez strojev ne bi zmogli vsega dela. Včasih, ko je bilo dovolj ljudi, je že šlo brez strojev, danes pa ne bi šlo. Pri Jakcu je bilo npr. 11 otrok pri hiši in le eden je doma, vsi ostali pa si drugje služijo kruh in pridejo le včasih pomagat, npr. pri spravljanju lesa iz gozdov itd.
V K napi h ni zemlje za pravo kmetovanje. Hiše se stkskajo tesno S'kupaj v tesni dolini Bukovščice. Po dva ali tri repe imajo v hlevih, sicer pa so ljudje v glavnem zdaj zaposleni.
Njive so v teh krajih skoraj vse na nagnjenem svetu, le redke v dolini ali na kakšni terasi so kolikor toliko na
ravnem. Na Laškem npr. se je pobočje z ozkimi njivami izoblikovalo v nekakšne terase, ki sicer niso povsem ravne, ampak še vedno nekoliko nagnjene, vendar ne toliko, da bi bilo treba s spodnjega dela nositi prst na zgornji del; lahko se orjejo tudi navzgor. Ce pa je njiva na preveč nagnjenem zemljišču, je ni mogoče orali navzgor, ampak le navzdol, zato je treba zemljo prenašati na zgornjo siran. »Nekoč mi je nekdo napol v šali rekel,« pravi Jake. »da imamo zaradi lenobe takšne njive. Te terase naj bi namreč nastale zato, ker se našim prednikom pač ni ljubilo prenašati prsti iz spodnjega na zgornji del, zgornja stran je zato lezla v pobočje, na spodnji pa se je nabirala zemlja in tako se je nekako zravnalo.« Morda je v tem celo precej resnice.
Andrej Triler (Naprej prihodnjič)
Gorenjski
kraji in ljudje
mm......■.....•......■•■■•■•••«•<■■■
Prva dirka električnih avtomobilov
V Ameriki so organizirali prvo dirko električnih avtomobilov. V dirki sodelujeta samo dva avtomobila te vrste. Prvi avtomobil bo starta! pred kalifornijskim institutom za tehnologijo v Pasadeni, drugi pa bo ob istem času odpeljal izpred tehnološkega instituta v Massaehussettsu. Zmagal bo avtomobil, ki bo prvi prevozil 2828 kilometrov.
Tekmovalci bodo po vsej verjetnosti vozili s poprečno hitrostjo 90 kilometrov na uro. Ustavljali se bodo samo za 30 do 45 minut, da bi na vm<vsnih postajah napolnili akumulatorje.
illTTTJl"^^^^llBl***'TirTrrTllllll i i ..... mi
■ MiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMatmimiiMimiiiiiiiiaiiitiagiiiiHigtiiiiiiiiiaHMiiiiiiiiiiiimi
Križanka št. 50
Zmotil
se je
Mladi ropar, ki je pri napadu na neko banko v Sy<3nejyu   odnesel okoli
7000 avstralskih dolarjev, N je zaradi tega dejanja usodno zmotil. Stekel je namreč s plenom na cesto in v gostom prometnem vrvežu odprl vrata nekega avtomobila ter planil na zadnji sedež. Tedaj pa je spoznal, da je sedel v policijski avtomobil. Caka ga detel let zapora.
1	2	3	t	S	6			8	9	10	11
12							13				
					m	15					
16					i?						
18		m							20	21	22
		23	21					25			
											
26	2>										
29						30					
31						32					
Miha Klinar: Mesta
razcestja
III. DEL
Rojisarrio aq . .
Koraki so! Razločno jih sliSi.  ^ pr^      * &i ne šli tu mi-naleteli nanj, zlasti ^jj^* 8^aj tu_ m bl bili Prav
lahko koraki dezerterjev, zarau,       , <^ ^
»Samo tega ne, moj bog,« ^>Pa*Jega bJ, se P^kri
žal, a se ne more, ker ne sme        »" 8lasneje      - ^ato mu
je
pri duši vedno bolj tesno.
naravnost izdajalsko, tako da se   ^i^ee nj«.K0      Kl Pohajajo
naravnost proti njemu, utegni dih, ki se mu zdi tudi preglase more umiriti in ttišati.
Pa ne da go ga zavohali, P*
^o muči, ne
,v,;'  n° oblek-
Kragulju po
telo-
VODORAVNO: 1. izumitelj električne žarnice, mikrofona, megafona itd. (Thomas Alva), 7. slovenski politik, revolucionar itd. (Zoran), 12. slovcnsk« slikar In skladatelj, ilustriral Nazorjevega Veli Jože (Saša), 13. seznam oseb, 14. lovec na krte, 15. starogrški kipar (420—340 pr. n. š.), 16. prostor v gledališču, 17 moško ime, 18. varuh ognjišča pri starih Rimljanih, 19. ogrinjavka, pled, 20. zadetek pri nogometu, 23. bog groma v mitologiji starih Slovanov, 25. desni pritok Labe v Nemčiji, 26. naslovni junak Cankarjeve drame, 28. partizanski priimek Djura Pucarja, 29. priloga, prltiklina, 30. slov. skladatelj In zdravn'k, opera Teharski plemiči, opereta Tičnlk (1829—1909), 31 beležka, 32. velika država v Severni Ameriki.
NAVPIČNO: L Izraelski premier (Levi), 2. kraj v Vojvo dini pri Osijeku 3. razlagalec, tolmač, Izvajalec glasbe, 4. vrsta naših cigaret, 5. skandinavski drobiž, 6. avtomobilski oznaka Nizozemske, 7. igra na karte, 8 ovoj, 9. kraj na Hrvatskem, kjer je bil zaprt tov Tito, 10. žensko ime, 11. kar jc prepo trebno človeku 15. ime švedskega geografa, raziskovalca srednje Azije (Hedln), 17. mesto na severozahodu Romunije (Sedmograška) 19. sovjetska atletinja (Irina), 21. večja par tizanska enota, 22. vrsta nemškega fotografskega aparata, 24. najslabše šolske ocene, 25. brezbarven plin, 26. Ime verskega reformatorja Husa, 27. predpona, sestavljenka, 2«. svetovno znano kopališče v Belgiji, 30. pritok Kame Volge v SSSR.
potem hlad, ki mu stresa vse ^'^f' bo izdal šklepet. ki se mu &d- pa 0 kljuval detel. Oni tam za grm<> pravJ*„ y hočejo norčevati iz njega, so * j^S^] g. W«lih.
lri gla b
lih. da bo
• Boji
SC da g«
Zf m, kakor da se
stopil
prednje
»O bog, usmili .se m ■. o bog'or Oni pa stoje in molče, ka
mi. ,y.0\*
»Puško bi moral imeti, Pu
Zdaj je Kragulju žal. d. Jjjjg, Sjm. VSjL"*™ ..ran so in lahko bi poatrelU «J „      «m0 ^   * «*ini stoJL,
" getf* samega,
Njihove postave se črtajo v kakor da stojijo na nekakjnern
»S vera!« pravi eden od ■    ^ P ■ ^ Bveča? Kaj misli h tem, W| »Res, sveča!« pravi drug S
Prisla.
-vega dezer-
Ta glas je Kragulju znan. *nine S< veda, to je on,« «P°f£l5i J*>il, X »Rozika? Ne verjamem- * 6 ^ Ur§,čov
Ni ta glas, ki je tako z^m . terja. , 0 boU
»On Je,« je Kragulju ved"        y, * »Kaj, razen . . .« j0 g %P 8, £ «*, da...«
.Nič, n,č . . . Ona j> g? ^ejo. Slišati ■
Glas utihne, črne m''1,( v
še pet, šest korakov, nato pa samo še divji plaz potoka, v katerem se zgublja šum dežja. Le kaplje padajo in šivajo Kraguljevo glavo in obleko.
»Sli so.« se oddahne, ker je zopet sam. »A sveča? Kaj so mislili s Bvečo?« razmišlja.
Videl bo. Glavno je, da je zdaj sam in da ga niso izvohali. Se trenutek in lahko se bo počasi pomaknil za njimi.
In res se pomakne do tja, kjer so prej stali oni.
Trije .so bili. Natanko jih je videl. Prav tu so stali, kakor je zdaj on. Zrli so tja dol v globel, kjer bobni potok.
»Sveča?« se Kragulj ostro zastrmi tja dol v globel, kjer je v temo zarisan rumen ognjen jeziček. »Na oknu?« se spemni besed, ki jih je ujel prej, ko so tu na tem mestu stali dezerterji.
Kaj še čaka? Treba bo za njimi, za »dokazi«, ki jih bodo lahko že čez nekaj ur prijeli žandarji.
»V tem dežju pred svitom ne bodo zapuščali kmetije,« misli Kragulj na dezerterje, obenem pa ga zajame radost maščevalca, ki se bo z »dokazi« lahko maščeval župniku, okrajnemu glavarju, sodnikom, vsem, ki so ga zadnje čase devali v nič.
S takimi mislimi se počasi in previdno spujča v globel proti ognjenemu jezičku, ki nenadoma izgine v temi.
»Sveča! To je bil znak, da je varno in da lahko pridejo,« pravilno ugiba.
Kar varne, popolnoma varne naj se počutijo! To bo samo njemu v prid . . .
Tako se, ne da bi se zmenil za dež in mraz, ki ga stresa, spušča navzdol.  Hrup potoka se mu zdi kakor godba, ki vrača meč še ' tako utrujenim in naplesanim nogam plesalcev, da lahko plešejo j in plešejo, dokler godba ne utihne, pa če bi igrala tri dni skupaj. I
Samo čez most še mora, če je tu sploh kakšen most, ga za ! trenutek rahlo zaskrbi, dokler mu noga ne otipa mo-;tu.
»Je, seveda je,« je zadovoljen. »Tu je vendar pot in ne brezpotje.«
Tudi potok, ki že grize most, mu bobni, da je na pravi poti. Tako se dozdeva Kragulju, ki se tihotapi proti hiši. »Tu bo, tu . . .«
Ima ga, da bi se prilepil k steni in se pritipal ped okno, za katerim so njegovi »dokazi«, a se zaveda, da ne sme izgubljati časa.
V Kobarid mora! V Kobarid po feld/andarje! A do Kobarida je daleč, povrhu vsega pa se še dež spreminja v naliv'. ..
10
Poveljnik oddelka vojne žandarmerije je v Kobaridu je kakor na trnih. Opoldan se je vrnil iz Gorice, kamor ga je klical feldžan-darmerijstki general gor iško-f ur lanskega frontnega zaledja. Ni bil sam, ki je moral na raport. Bilo jih je v<č, ki jih jc general pestil zaradi premajhnih uspehov v lovu na dezerterje, njega pa je celo
■flmiMmnimmiiiiHiminM—
poimensko oštel, češ da v Kobaridu samo lenari, patrulje njegovega oddelka pa patruljirajo samo po vaseh in hodijo okrog vašča« nov, da bi dobile kaj za pod zob, namesto da bi stikale za ubežniki s fronte, ki jih je čedalje več. General je navajal številke, ki bo presegale število mož dveh regimentov in ki se po njegovo potikajo po kranjskih gozdovih in gozdovih, ki meje na Kranjsko. Tudi na Kobariškem jih je precej, večinoma domačinov, saj so vasi, kjer ima skoro vsaka tretja ali celo druga hiša koga v zelenem kadru. Govoril je podobno, kakor govori sedaj tale do kože premočeni starec, od katerega se odteka voda kakor od povodnega moža in ki trdi, da je pred dobro uro prišel na sled trem dezer-terjem, in ga roti, naj pri priči pošlje v vas, ki jo je povedaL oddelek žandarjev.
»Dezerterjev jim ne bo težko najti, na osamljeni domačiji lučaj nad vasjo so,« poveljnik posluša premočenega starca, ki sope, kakor da ga bo zdaj zdaj zadušilo, vseeno pa s sunkovito, sovražno sika ječo sapo moče iz sebe popolnoma razumljive in jasne besede, pravzaprav že kar načrt, kako naj žandarji obidejo vas in se neopazno približajo kmetiji. »Vas... vas... je... je dezerterska ...' Vsaka . . . druga . . . vsaka druga hiša . . .« se starec boji, da bi prihod feldžandarmerijskega oddelka vrgel vas v preplah, še preden bi žandarji prišli do osamljene domačije v bregu nad vasjo. »Pohitite... pohi . . . hitite,« bičajo poveljnika starčeve besede, obenem pa se mu dozdeva starec znan in šele čez čas spozna v njem tistega kmeta, ki se mu je — ni še tri tedne od tedaj — prišel ponujat, naj mu dovoli, da bi pokončal sam onadva dezerterja, ki so ju žandarji pripeljali iz Borjane.
Tudi tistadva dezerterja, edina, ki ju je prijel od julija, ko so ga z oddelkom premestili v Kobarid, mu je oporekal general, češ: samo tadva ste ujeli in še to na izrecno povelje, da oprezate okrog dezerterjeve domačije. Pri tem se general seveda ni spomnil, da mu je julija priporočal sam, naj bo s prebivalstvom obziren in naj prepreči revolt, ki je mesec poprej dozoreval med prebivalstvom zaradi surovega početja vojske v oni vasi pod Krnom in aretacij nekaterih gospodarjev, ki so jih zaprli zaradi ovadbe nekega kmeta, češ da podpirajo dezerterje, in ki so jih potem po neuspeli junijski ofenzivi na Piavi izpustili, da bi zaradi bojazni pred izbruhom revolta v slovenskem frontnem zaledju pomirili Slovence
Da. tako mu je takrat rekel general in mu celo naročil, naj ne verjame vsaki ovadbi, ki je marsikdaj plod osebnega sovraštva, davi pa ga je nahrulil, ker si ni znal ali celo hotel najti po vaseh na svojem območju tajnih zaupnikov, ki bi mu za določeno nagrado pomagali pri lovu na ubežnike.
Tale kmet bi se mu verjetno ponudil kar sam, a mu tega jude-ikega posla ne bo ponudil, kakor ga ne bo nikomur, pa naj mu general še tisočkrat zagrozi, da ga bo degradiral in ga kot prostaka pOSlal na fronto, ali mu očital, da kot Siovenec drži z dezerterji in nalašč- miži, ko se potikajo po vaseh.
Šofer, svetovni popotnik, harmonikar, predvsem pa človek
650.000 kilometrov doma in po Evropi
S   Francijem Goričanom,
rojenim Tržičanom, sicer pa šoferjem kranjskega avtobusnega in turističnega podjetja Creina sva se že večkrat srečala. Vendar so najina srečanja imela skoraj vedno bolj »uraden« tan. Kako tudi ne, saj so se najine poti križale pri delu — on za volanom avtobusa, jaz s peresom in z beležko v rokah. 2e moje prvo srečanje z njim, takrat ko je s svojim Janezom peljal izžrebance našega uredništva na izlet v neznano, me je prepričalo, da Franci ni samo šofer, temveč, da se v njem iskriva nekaj globljega. Na J nedavnem popotovanju po Franciji pa se mi je predstavil še v drugi luči — s harmoniko v rokah.
Čeprav sem mLsiifl, da ga ne bo težko dobiti za kratek razgovor, sem se krepko zmotil. Kajti Francija redko utegneš dobiti doma. Za volanom avtobusa je zdaj po naši domovini, zdaj po Italiji, Avstriji, Švici . . .
Prejšnji teden pa mi je le uspelo, da sem ga lahko pozdravil doma. Usedla sva se za mizo v kranjski restavraciji. »Kako to, da si se odločil, da boš ravno o meni pisal? Saj nisem nobena pomembna osebnost, le avtobus vozim, včasih pa tudi na harmoniko zaigram,« mi je dejal, ko sem ga zaprosil, da pove nekaj besed o sebi, o svojem deh..
»Za volan avtobusa sem prvič sedel leta 1960. Spomnim se, da je bil to star fial 626, vozil pa sem in pn>;>! IV/.ic - Kovor - Ljubljana Kasneje sem spol prišel v Kranj, najprej sem vosi] pri Sapu, in od takrat do dan« sem vozil janeža, vesno, mercedesa, fa-p-a, dokler   nisem, pred pok
drugim mesecem dobil modernega mercedesa.«
»Franci že iz tega, da sem te večkrat brezuspešno iskal, lahko sklepam, da si dosti zaposlen. Kje vse voziš svoj avtobus oziroma katere države si prevozil?«
»Kot rečeno, najprej sem vozil na lokalnih progah, leta 1963 pa sem prvič peljal v inozemstvo. Zdi se mi, da so bile to Benetke. Katere države sem že vse prevozil, me sprašuješ? Naj začnem pri Italiji, Avstriji, Češkoslovaški, Poljski, Romuniji, Madžarski, Franciji Švici, Nemčiji, Sovjetski zvezi, San Marinu in Lichtensteinu. Kilometrov je že tudi dosti prevoženih, vsako leto okoli 100 tiseč, no do sedaj sem jih prevozil okoli 650.000.«
»Najbolj všeč so mi čehb<
»Pravijo, da alkohol hi volan ne gresta skupaj. Kaj meniš ti o tem?«
»Res je, zato sam največkrat pijem pivo in kavo. Ko že govorim o pivu, čez plzen-skega ga ni. Sploh mi je Češka zelo všeč. Tu se počutim, kot bi bil doma. Kje sem zvedel za napad na CSSR? Nekaj dni pred agresijo sem se vrnil iz Sovjetske zveze. Naj ti povem nekaj zanimivega. Sovjetske meje se ob osmih zvečer zapro in do osmih zjutraj ne puste nobenega čez mejo. No pustiva to. Napad na Češkoslovaško me je zatekel v Italiji. Takrat so italijanski časopisi pisali, da je tudi Jugoslavija zasedena. Čeprav sem se med bivanjem v SZ dobro počutil, pa sem po napadu na češkoslovaško iz gubil vse simpatije do teh ljudi. No, saj oni niso krivi za to, a kaj veš, vojna je eno, samo življenje pa spet drugo.«
Ko je vozil tržiško folklorno skupino v pobrateno mesto Sainte Maric aux Miines,
takrat sva se drugič srečala, sem ga prvič videl tudi s harmoniko in premišJjeval sem, ali je boljši šofer ali harmonikar.
»Če sem odkrit, takrat ko se dotaknem tipk na svoji harmoniki, pozabim na vse prevožene kilometre, na številne neprespane noči, na vedno bolj gost promet po cestah, na množico prometnih nesreč . .. Ras, takrat zaživim samo z melodijo, ki jo igram. Kdaj sem začel igrati harmoniko? To je bilo še pred vojno, leta 1938, med vojno pa sem se učil tudi klavir. In danes spet niham med harmoniko in volanom. Najbrž se bo tehtnica nagnila v korist harmonike. Veš, nekaj ti povem, kolikor je ta služba šoferja zanimiva, je iz leta v leto težja. Vsako leto je več avtomobilov na cestah, cestni labirinti evropskih velemest, nesreče, ki jih vidiš na cestah, vse to ti počasi uničuje živce. Zato že nekaj časa resno razmišljam, da bi pustil volan in se posvetil samo glasbi. Rad bi imel svoj ansambel.«
Še bi lahko govorila. Vendar sva imela smolo. Njegov čas je bil skopo odmerjen, moj pa ravno tako. »Zvečer peljem na Dunaj, čez tri dni v Miinchen, pa v Dachau.«
Poslovila sva se. Stisnil sem mu roko z željo, da bi s svojim novim mercedesom prevozil še dosti kilometrov. »Res si imel srečo, da si me uspel dobiti v Kranju,« je še pristavil, nato pa je odhi-tel. Ko sem ga gledal na stopnicah, se mi je zdel kot nekdo, ki nima nikjer obstanka, kot nekdo, ki je vedno v gibanju. In Franci se je v teh lotih navadil, da je s svojim avtobusom, kot sam pravi, več po svetu kot doma.«
Vili G.
Izid Glasovega
li.jiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiittfiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»yj
3 =
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SRS
Uprava javne varnosti v Kranju bo na
I     javni dražbi |
prodala naslednja osnovna sredstva:
— 3 OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750
— 6 MOTORNIH KOLES JAVVA 350 cem
— 2 MOPEDA KOLIBRI
— VEC ŽELEZNIH POSTELJ, VOLNENIH ODEJ, NEKAJ KOSOV PISARNIŠKEGA POHIŠTVA, KOMPLETE URADNIH LISTOV SFRJ In SRS TER DRUG INVENTAR.
Javna dražba bo v sredo, dne 11.9. 1%8, s pričet-kom ob 15. uri pred garažo UJV v Kranju, Trg revolucije št. 1.
Prednost pri nakupu imajo družbene pravne osebe.
UJV v KRANJU
Naročniki so izžrebali naslednjih štirideset naročnikov:
1. Pikš Antonija, Visoko 65, Šenčur
2. Bizjak Marija, Posavc 11, Podnart
3. Košnik Jože, Jezerska 51, Kranj
4. Česen Anton, Benedikova 28, Kranj
5. šuštaršič Matevž, Podreča 21, Medvode
6. Vidic Marija, Gregorčičeva 2, Jesenice
7. Perne Avgust, Cerklje 92
8. Boštar Leon, Naklo 64
9. Kadunc Vid, Zg. Tuhinj 25, p. Šmartno pri Tuhinju
10. Dolinar Jože, Javorje 35, Poljane
11. Žun Marija, Moše 41, Smlednik
12. Žvan Janez, Sp. Gorje 66
13. Žontar Marija, Prežganje pri Ljubljani
14. Žerjal Hermina, Trg revolucije 1, Kranj
15. žonta Cvetka, Pristava 8, Križe
16. Aljančič Anton, Kovor 69, Tržič
17. Pogačnik Janez, Zg. Bitnje 2, Zabnica
18. Gartner Janez, Rudno 25, Železniki
19. Pire Tine, Mestni trg 5/1, Skofja Loka
20. Kremžar Bojan, V. P. 4736/2, Beograd
21. Repinc Franc, Ribičev laz 3, Stara Fužina
22. Skubič Ludvik, Crna 17, Stahovica
23. Treven Tomaž, Podjelovo Brdo 3, Sovodenj
24. Gaser Ivan, Sp. Danje 10, Sorica
25. Pogačar Franc, Grabčc 20, Zg. Gorje
26. Oblak Franc, Zasavska 53, Kranj
27. Brinovec Marjan, Sttu/evo 10, Kranj
28. Linderman Marija, Skalca 15, Kranj
29. Klopčič Miha, Vrhpolje 26, Moravče
30. Demšar Janez, Puštal 11, skofja Loka
31. šare Frane, No/.ica 5, Radomlje
32. Žagar Mihael, Podgorje 65, Kamnik
33. Vrenjak Jože, Ljubljanska 97, Dom/ale
34. šolar Jože, Kropa 65 Medveščak Lado, Mencingerjeva 3, Kranj Me že k Jernej, Hotavlje 29, Gorenja vas Vrhovnik Janez, Drulovka 2, Kranj -Poženel Nežka, Pokopališka 3, Ljubi jana-MoSi Zmitek Jože, Bohinjska Srednja vas 7 Puc Marija, Blejska Dobrava 11.
nagradnega žrebanja Naročniki žrebajo naročnike
Predstavniki delovnih organizacij, ki sodelujejo pri nagradah, pa so izžrebali naslednjih 40 naročnikov:
Medved Jože, Zapuže 18, Begunje
Bife pri Poljancu, Trdinov trg 3, Mengeš
Erjavec Janko, Koroška 49, Kranj
Brelih Terezija, Gora 28, Komenda
Kejžar Justina, Medetova 6, Kranj
Konc Anton, Visoko 90, Šenčur
Jesenko Franc, Stara vas 160, žiri
Arh Štefan, Mače 5, Preddvor
Aljančič Nace, Staretova 4, Kranj
Avguštin Jože, Gor. vas — Reteče 43, Šk. Loka
PREŠEREN Emilija — GLAS, referent za malooglasno službo
JENKO Jožica — ŽIVILA, po-
slovodkinja samopostrežne trgovine pri nebotičniku, Kranj
Avsenik Jože, Brezje
Brežan Janez, Koprivnik 51, Boh. Bistrica Brus Frančiška, Lesce 181 Golmajer Peter, Golnik 12 Ferjan Lovro, Moste 50, Žirovnica Borštnar Marija, Podljubel j 68, Tržič Čujič Marija, Smlcdniška 80b, Kranj Dežman Franc, Selca 26 Kink Terezija, Dražgoška 4, Kranj Verčič Janez, V. p. 9935-F, Užička Požega
v
KRIsELJ Milan
šef turistične Kranj
— CREINA, poslovalnice
Beguš Ivana, Jezerska c. 66, Kranj
Alič Ivanka, C. JLA 48, Kranj
Bukovnik Peter, Hotemože 32, Preddvor
Kunstelj Alojz, Rateče-Planica 162 a
Možina Franc, Stanežiče 29, Šentvid nad Ljublj.
Gubane Andrej, Polje 26, Vodice
Robič Luka, Gozd Martuljk 25
Medja Marija, Crnelo, Dob pri Domžalah
Koritnik Martin, Cerklje 121
Zupet Jože, čirčc U e, Kranj
MAGDIC Janez — MURKA, komercialist - pripravnik
Cirič Vera, Sp. Besnica 28 Skomavc Anton, Mojstrana 5 Vovk Anton, Gozdna pot 5, SI. Javornik Boštar Jože, Sp. Duplje 21 Janežič Jože, Zg. Brnik 16, Cerklje Skaza Jože, Cankarjeva 12, Kranj štok Milan, C. kokr. odr. 30, Kranj Hvasti Ivan, Gorcnjesavska 36, Kranj Umnik Jože, Predoslje 46, Kranj Zupan Metka, C. svobode 10, Radovljica
Izžrebani naročniki, ki ste poravnali celoletno ali polletno naročnino, boste v soboto zvedeli tudi to. Upamo, da boste prijetno presenečeni. Prav tako bomo v sobotni številki objavili ime izžrebanca, ki bo dobil za nagrado »šrot« stroj.
V soboto
KALIJA, AVSTRIJA
GORENJSKA
Hotel Letališče
Aerodrom Ljubljana
Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč.
Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Rcise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es \vird em guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspczialitaten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfugung. — VVir verfiigen iiber 60 Schlafstatten.
Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'acreoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di bosehi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anehe la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti.
Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu
STROJI, ORODJA, STAVBNO IN
POHIŠTVENO OKOVJE
Josef Strauss
Villach - Beljak
Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53
Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik
Obiščite nas, postreženi boste z domačo kuhinjo in pijačo.
Vabljeni
Besuchcn Sie uns, Sie wcr-den mit einheimisehen Speisen und Getranken sehr gut bedient!
Willkomnien! Visitateci. Ci prenderemo prem ura di servirvi benc. Cucina casalinga e vini della Slovenia.
TAPETE
ZA VSAK PROSTOR
Velika izbira francoskih in belgijskih papirnatih in plastičnih pralnih tapet za oblogo sten v STANO-\ AN JIH, PISARNAH, KOPALNICAH, PRALNICAH. Izredno praktične /a dekoracijo izložb in razstavnih paviljonov.
300
različnih modnih vzorcev strokovni nasveti lepilo /a tapete
5UFERMARKET
Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini, etaža D  - specializirani oddelek za prodajo tapet CENE UGODNEJŠE KOT PREKO MEHI t
Turistične informacije
% Bohinj — Dovolj prostora je v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Cene v zasebnih sobah so nekoliko znižane.
O Bled — Prostor je v vseh hotelih in pri zasebnikih.
9 Jesenice — Na Jesenicah in v okolici je povsod dovolj prostora.
9 Tržič — V Tržiču. Pod-ljubelju in na Ljubelju je prostora dovolj. Prostor je tudi v planinskih domovih na Zelenici, Kofcah, Pod Stor-žičem in na Dobrči. Žičnica na Zelenico obratuje vsak dan od 9. do 17. ure.
•3 Kranj — Prostor je v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Tudi v Domu na Joštu, v hotelu na Šraar-
niiiiim!iiii!i!i!iiiitiiiinti]i::iiiimiiiimii>"
Janez: Micka, jetzt haben wir schon dic gan/.c Stadt Kranj durchwandert! Ich habc schon einen VVolfs-hunger!
Micka: Du Armer! Kumm ich fiihre Dich zum
» JELEN«
dort \virst Du nicht
nur schr gut, son-dern
auch bil-lig esscn konnen.
Za obisk se priporoča
HOTEL LOVEC
BLED
priznana restavracija terasa   —  parkirni prostori, sobe   s prhami.
Telefon 77 266, 77 366
jetni gori, hotelu na Brniku, v Preddvoru in na Jezerskem je dovolj prostora. Zimsko kopališče v Kranju je odprto, temperatura vode pa je 20 stopinj Celzija.
# Skofja Loka — V hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah je še dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. Tudi v Poljanski in Selški dolini je prostora dovolj. Prostor je tudi v Litostroj-skem domu na Soriški planini.
$ V Kamniku. Kamniški Bistrici, na Veliki planini in v Domžalah jc tudi še prostor.
Pr reditve
# Jutri (nedelja) bosta jeseniška in radovljiška obči-una ob 10. uri v Bohinju Pod Skalco podelili domicil bo-hin jsko-jeseniškemu odredu Po slovesnosti bo prosta zabava.
9 Na Bledu bosta v festivalni dvorani 11. septembra nastopila folklorna skupina i/. Gorij in komorni zbor iz Krope.
Vreme
Vremenska slika: nad Srednjo Evropo se gradi področje visokega zračnega pritiska. V višinah je začel pritekati nad Alpe toplejši zrak.
Napoved za soboto in prihodnje dni: prevladovalo bo
sončno in nekoliko toplejše vreme. Zjutraj po kotlinah megla.
Velika hiša za vsakogar
Radio Schmidt
Klagcnfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22
Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure
v priznanih strokovnih trgovinah
Georg Pirker
Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju.
C+%$PA
993
Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard
Bliža se čas sajenja tulipanov
Spet se bliža jesen. Kmalu bodo prispele ho-landske čebulice in gomolji tulipanov, hiacint, anemon in drugih spomladanskih cvetic, ki jih je za vedno številnejše ljubitelje cvetja naročilo hortikulturno društvo Kranj.
Izbira bo letos bogata. Med Okoli 86 sortami tulipanov ter drugimi čebulnicami bo marsikomu težko izbirati, zato vam homo svetovali, kaj j« najprimerneje za vaš vrt, da bo v vrtu cvetje od Prvih pomladnih dni pa vse do junija.
Prve znanilke pomladi 60 Poleg zvončkov preproge rumenih jaric ali
ozimk ter pisanih žafranov, ki jih ni v vrtu zlepa preveč. Ze v marcu se jim pridružijo botanične tulpe z velikimi cvetovi žarečih barv na kratkem steblu, ki so zelo primerne za skalnjak.
Ce želimo doseči večji barvni efekt, sadimo rdeče tulpe med šope žve-pleno rumenega grobelj-nika, modrih spominčic ali mačeh ustrezne barve. Lepe so kombinacije z magnolijo, rožnatim mandljevcem in nizkimi blazinastimi trajnicami, ki istočasno cveto.
Prikupni so tudi nizki polnjeni rani tulipani, ki se podajo v družbo modrih hiacint. Ce želimo uživati pravo pomlad dalj časa, sadimo tudi elegantne Darwin in Bree-der tulipane žarečih barv z velikimi cvetovi na močnih steblih. Posebnost so narezani fantazijski tulipani z zelenimi lisami in vitki lilijski tulipani.
Razen dišečih hiacint, nežnih skledastih in trom-petnih narcis. pisanih anemon, sadimo jeseni še orjaški cesarski tulipan (Fritillaria) in KJeopatri-no iglo (Eremurus). Njima izberemo v vrtu najlepši prostor, da prideta do pravega izraza.
Ob izbiri čebulnic se omejimo na manjše_šte-vilo sort, ki jih sadimo tesno skupaj v večjih gručah,  najbolje  po du-
cat vsake vrste in sorte ali vsaj 3 do 5 čebulic med trajnice. Ce želimo vsako tulpo druge sorte, nasad na pogled ne bo lep. Vedeti je treba tudi, da se izplača nekaj večji izdatek za uvožene kvalitetne čebulice s sortnimi označbami od nesortira-nega domačega blaga.
Zemljo moramo pred sajenjem dobro pripraviti. Predvsem jo 30 cm globoko prekopljemo in pomešamo s kompostom ali šoto, če jo imamo. Svež gnoj je čebulicam škcdljiv, lahko pa uporabimo star preperel hlevski gnoj. Ce dodamo še okoli 25 dkg ustreznega kalijevega in fosfor-nega gnojila na 1 m2, bodo naše čebulice mnogo lepše in bujne j še od negnojenih sosedovih.
Tulipane sadimo 10 do 12 cm globoko, hiacinte 10 do 15 cm, žafrane 15 do 20 cm, cesarski tulipan 20 cm globoko.
Čebulice zavarujemo pred objedanjem miši in voluharja, če jih povaljamo v suh minijev prah, med čebulice pa zasadimo po nekaj strokov zimskega česna, ki jih s svojim vonjem preganja. Čebule cesarskega tulipana se voluharja ne boje, ker imajo zanj neprijeten vonj.
Čebulice sadimo tudi v izpraznjene zabojčke v stanovanjskih blokih ali jih silimo, da cveto že pozimi v stanovanju.
V ljubljanski NAMI je bila od L do 31. avgusta demonstracija laka za lase Gaby's sprava, ki ga po licenci Gabv's Flynn cosmetic ekskluzivno proizvaja tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov LEK Ljubljana. Udeležba na demonstraciji je bila izredna Ocena za novi lak: ODLIČNO!
AMD ŠENČUR
PRODAJA
NA JAVNI DRAŽBI OSEBNI AVTOMOBIL Zastava 600, v voznem stanju in registriran. Izklicna cena je 5.500 N din
Prodaja bo v nedeljo 8. 9. 1968 od 8.-9. ure, pred domom AMD Šenčur. Ogled je možen v domu AMD Šenčur št. 89.
Jesenska sezona mode je tu
«aaJS£? sezon« M Je nagnila v Jesen. Pred Jf^JVJ* pleten prehod. Vsekakor bomo letno garderobo zamen Jata Vensko. Nekatere ste to že uredile, druge pa se ne more ioriw morete Posloviti od poletja. Vsak prehod Je doka, Sveten, vendar nam moda nudi kup stvari, ki so v pomoč,
«8»nejo naše nevšečnosti, ne S Sončne «ni takega prehoda so letos še vedno primcr-Mč?xlnlne <*Ieke 'n kostimi. Vsekakor naša obleka ne bo SSS barVe' čeD™ tt.di te še niso prešle v °" Vas bodo naredile modne jesenske barve. To so *na- "lena, drap in rjava. -   Se vedno so
T" 8eveda *° v modl kombinacije vseh mogočih barv. In i ,steKa h1Pasov|. tako ozki kot široki. Pasovi so navadno »o«,.      °iaga kot obleka in se največkrat končujejo z voz
55*. «avDtek-K Pa moda še ni POuMbl vseh mogočih vodorav 1 °kras Poševnih črt, ki so za obleke prav primerne
J*»JSft Sc boste: »Kaj pa kratka mini in dolga maksl Poslovit} od Vedno bnata borbo. Mladi sc nikakor nc morejo 0bleka aii1^"1, Stori,e boste bolj pametno tiste, ki vam l^o mod» ° *egalo vsaj do kolen. Tukaj nI gospodar
1 v«ekakor' K^Pak tudl vreme. Jesen Je muhasta In zanjo ^bn. 'J Primerna nekoliko daljša obleka, plašč ali
P >7»rcI1<T«Hai b°do Krobe. Lahko so vseh barv z. različni h*!!? Paxite, da bo barva MMBVlC za kombinacijo
*»sovi ti.    ^ ,n športni. Njih dekoracija pa so sponke »ornjl so letos moderni bolj kot kdajkoll.
Za deževne in bolj hladne dni pa so najbolj primerni športni kostimi. Visoki oficirski ovratniki gredo počasi iz mode. Vse bolj se uveljavljajo jopice z majhno fazono aH majhnimi bubi ovratniki. Krila so rahlo zvončasta. Gumbi so razporejeni v dve vrsti. Kostimu so v dekoracijo veliki žepi, visoko postavljen pas ali pa šivi.
Med blagi imate letošnjo jesen veliko izbiro, saj prevladujejo črtasti, karo in gladki vzorci.
Gladko blago boste izbrale za eleganten kostim, ki bo čimbolj enostaven, primeren za vse boljše priložnosti in bo vedno ostal v modi. Kostim, ki ga boste nosile vsak dan, pa bo športen ali le delno športen. Tak kostim si lahko ogledate na sliki. Je rjave barve, kombiniran z rumeno. V okras mu je visoko postavljen pas, šivi in pa gumbi v dve vrsti. Je kombinacija s škoraji, ki so rjave barve in rumenimi nogavicami. Kostim vas bo napravil športno in počutile se boste udobno. In še nekaj, kar je važno — moderni boste.
MARTA
Poskusite — ni težko
— obnoviti    staro bluzo.
Odstranite ovratnik in okrog vratnega izreza in spredaj prišijte trak z narodnim motivom. Za takšno bluzo lahko uporabite tudi staro moško srajco, ki ima ovratnik že izrabljen.
— povrniti belino vašim rokam. To lahko storite le z
redno nego: zjutraj in prod
spanjem si vzemite čas, ki ga posvetite samo negi rok. Z mastno vitaminsko kremo jih zmasirajte od prstnih vršičkov proti zglavju. Kadar imate opraviti z vročo vodo, vedno nataknite gumijaste rokavice. To storite tudi tedaj, kadar porote z močnimi dotergenti, ki zelo radi poškodujejo roke.
Kostim v kombinaciji temno rjave in rumene barve, moden in praktičen za bližnja jesenske dni
i)
ti
■
i i o
Šolsko leto se je začelo
Tc dni ste, dragi pionirji in pionirke, spet poiskali svoje torbice pripravili zvezke in knjige ter začeli vsakdanjo pot v šolo. Veseli, brezskrbni dnevi so minili. Upamo, da med počitnicami niste čisto pozabili s\uk šole in da ste pridno prebirali tudi svojo stran v Glasu, saj smo jo letos imeli tudi med šolskimi počitnicami Res nam ta čas niste preveč pridno pisali, pa saj vas ne moremo karati. Imeli ste počitnice, mi pa smo poskrbeli da ste lahko prebirali pravljice in podobne sestavke.
No, počitnice so za vami, in prav gotovo imate veliko pOVtdatl. Kako je bilo, ko ste bili na morju, v planinah, na obisku pri sorodnikih, kako ste nabirali borovnice, gobe itd. Prav gotovo ste doživeli marsikaj zanimivega. Pošljite nam svoje sestavke, pesmice in risbe. Objava prispevkov pomeni priznanje vam in vaši šoli. UREDNICA
Moje misli o današnjem svetu
Res. Vojaki SZ, NDR, Poljske, Madžarske in Bo-garije so v noči od 20. na 21. avgust zasedli Češkoslovaško. Takoj sem so spomnila Hane. Verjetna je bila takrat doma, v Češkoslovaških B?jknvu-ah. »Ali naj ji pišem?« sem se vprašala. »V okupirano deželo je bolje, da ne pišeš. Lahko pa se Hane spominjaš in ji daš podporo.«
Začela sem premišljevati in se spraševati:
»Ali Je treba CSSR stopili čez pot v socializem in demokracijo? Je bilo treba ugrabiti ljudstvu najljubše, kar ima — svobodo? Zakaj so odpeljali Aleksandra Dubčka, češkoslovaškemu ljudstvu najljubšega človeka, v katerega so in še verujejo.«
Na vse to pa sem si odgovorila:
»Vse to je le zato. ker nekatere države, med njimi tudi vseh pet članic varšavskega sporazuma, še vedno mislijo, da so miličniki sveta. Pa niso. Vem, da bi to marsikdo potrdil. Ce bi se ljudje po svetu imeli /.a drugim enake, ne pa, da mislijo da so kralji, bi bilo na svetu veliko lepše. Kajti znanost je že toliko napredovala, da je človeku treba le malo Karati. Seveda tam, kjer ni vojne in požrešnih kapitalistov.«
Zdaj pa naj se povem .da sem odločno proti agresiji, ki jo povzročajo Članice varšavskega sporazuma na CSSR. Z vsem svojim srcem sem i. ljudstvom CSSR in mu zato tudi IHIm, da bi se čimprej osvobodilo okupatorjev. Saj samo /na priti do sreče in pravice.
Smiljuna Vončina, osnovna šola Simon Jenko, Kranj
V začetku julija sem bila s starši in sestrico na počil-n:rah v Pineti pri Novigradu. T«m sem se spoznala s češkoslovaško pionirko II.uk> Košulovo. Vsak dan smo bili skupaj. Lovili smo se, skrivali in se igrali druge igre. Le kopali se nismo skupaj. Čeprav smo govorili različen jezik, smo se dobro razumeli. Preden so Košulovi odšli naprej po Jugoslaviji, sva si izmenjali naslove.
Ko sem se pred kratkim vračala od zobozdravnika, mi je prijateljica povedala, da je pet članic varšavskega sporazuma okupiralo CSSR. Ko sem prišla domov, sem vključila radijski sprejemnik. Ura je  bila  ravno   11. Poročila.
Šah
Kako izkoristite materialno prednost
Čeprav ima včasih ena stran zaradi materialne prednosti popolnoma dobljen položaj, lahko z eno neprevidno potezo to prednost izgubi. Oglejte ai diagram:
Crni Ima skakača in dva kmeta več. Beli je s trdnjavo napadel nasprotnikovega skakača. Crni neprevidno odigra potezo Sd 6 s prepričanjem, da- belj rte moro braniti mata (Se 4). Toda beli si I potezo T:g7 zagotovi večni šah, saj je njegov kralj patiranl
Crm 1)l partijo I lahkoto dobil, če bi odigral potezo Tf4! A/H»      ' • i
avto
Slovenija
NOVO    NA TRŽIŠČU
SENČNIK
univerzal,
Za Vsa vozila, osebna ln tovorna.
Prvošolci smo in rumene rute imamo. Vozniki, upoštevajte to. Foto: F. Perdan
Počitnice so minile
Spet so se odprla šolska vrata in konec je brezskrbnih počitnic. Knjiga bo zamenjala žogo, zvezki druge igrače. Začele se bodo vsakdanje skrbi za šolski pouk.
Začefel! šolskega leta je težak pričetek resnega učenja. Vendar počitnice so trajale skoraj dobra dva meseca ln odpočil ter nabral sem si dosti svežega zraka. Tudi glava je prazna, da bo lahko sprejemala v šoli novo znanje, če ni postala med počitnicami puhla, da učenje nc bo ostalo v njej.
Toda lepo je biti spet skupaj s sošolci, saj jih veliko med počitnicami nisem videl. Posebno pa mi je hudo za sošolcem Dragom, ki ne bo več obiskoval naše šole, ker se je preselil v Kranj. &elim, da bi bil tudi v novi šoli. katero bo sedaj obi-kov al, tako marljiv in priden kot je bil v naši šoli.
Z novimi mečrni »horuk« v novo šolsko leto.
Kondl Pižorn. osnovna šola Matija Valjavee, Predvor
Moje počitnice
Letos sem bila med počitnicami pri stricu v Švici. Do Berna, kjer stanuje, smo se vo/.ili /. brzini vlakom. Mesto je zelo lepo. Povsod je veliko Igrišč za otroke. Tudi v trgovinah je mnogo zanimivega. Gugala sem se na rački, najbolj pa so mi bili všeč medvedki. Ti so zelo smešni. Plešejo, prosijo za korenje, se valijo po tleh, plezajo na drevo, se kopljejo v bazenu in i. vodo nagajajo drug drugemu. Večkrat sem jim metala korenje, medvedki pa so ga lovili. Včasih so ga ujeli s šapo, večkrat pa jim jc priletel naravnost v gobček.
Vandica Sevar,
osnovna šota
l.uvijan Seljak,
Kranj
Lojze Zupane:
Kačja slina rešiteljica
H kmetu na žirovskem vrhu je med švabsko hajko prišel partizan, ki je bil ranjen, in ga prosil, naj ga skrije pred zasledu. jočimi Nemci. Kmet je nekaj časa okleval, ker se je bal za lastno življenje, družino in dom, vendar je navsezadnje zmagalo v njem usmiljenje. Z ženo, ki nui je priskočila na pomoč, sta ranjenega borca odvedla v hišo in ga obvezala. Ko pa je kmet razmišljal, kam naj bi partizana skril, da bi ga prila. jil pred sovražniki, se je na hišnih dverih že oglasi, lo razbijanje nemških vo. jakov. V nagliei sta kmet in njegova žena porinila ranjenca v sobni kot in prestavila omaro tako, da je stala poševno iz kota V kot in zakrivala partizana. Medtem pa, ko je kmet hitel odpirati vezna vrata, jc kmetica postavila na omaro polno zelenko žganja. Trenutek zatem ^ |e v sobo vsulo pet oboroženih Nemcev. Vodja Švabskc patrulje je zatulil:
»Kje imate partizana? Kam sta ga skrila? Brž povejta, ali pa vaju ustre. luno ko p,.i, dom pa upc-pelimo.«
Kmetici so sc od strahu zaSlbile noge, kmeta pa je oblil znoj, dn ga je po hrbtu za m razilo. Vendar je pogumno odgovoril:
»V naši hiši ni nobenega partizana. Motite se, če mislite, da ste ga videli stopiti čez naš hišni prag.«
Tačas so sc ostali Nemci razlezli   po  vsej   hiši in
iskali ranjenega partizana. Prebrskali so sleherni kotiček na podstrešju in » kleti, preiskali hlev in skc<Jenj ter se praznih rok vrnili v hišo.
»Zares ga ni nikjer,« so Povedali podčastniku, ki je v sobi strahoval kmeta in njegovo ženo.
»Preiščite še sobo!« j« žolčno zakrulil podčastnik.
Vojaki so premetali obe postelji, se plazili po kolenih in gledali podnje, sam podčastnik pa je * okovanim škornjem sunil v omaro, da so se vrata s treskom razletela — a v omari ni bilo drugega ko nekaj ponosenih oblek Vojak se jc besnivo oziral in upiral pogled v strop — tedaj pa je zagledal na omari /elenko. Pograbil jo je. poduhal, MJ *eno Kamižal od ugodi* ,n vprašal:
»Sclmaps?«
»Kačja slina,« jc odgo-voril kmet.
Nemec pa ga ni po*** Sal. Nagnil je steklenic 1,1 P" grlu mu |e stekli m zaklokotalo žganje. Jj£ ^- je napil j„ sc zadov" no odduskal, je pOnUO" steklenico še ostalim Sv3' hom. ki so takd dolgo * Ribali, da SO /elenko J praznili do dna. OkaJJf
so potlej celo /.i^cli sV3»-
■fco koračnico, "*t0 £
»dšli, o« da bi omaro P1** maknili.
Tako je kačja »lir* £ šila življenje borcu in govima dobrotnikoma zavednemu kmetu in °r govi ženi.
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah po ob 6.05., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA, 7. septembra___
8.08 Glasbena matineja — 9.00 Po&tmiško popotovanje od strani do strani — Glasbena pravljica — 9.30 Cez travnike zelene — 95y Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1200 Na današnji dan — 1210 I>ivertimento in burleska iz opusa Matije Bravničarja 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Makedonske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo
— 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19-15 Godala v ritmu — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sobotni . večer z napovedovalko  Marijo Velkavrh
— 20.30 Zabavna radijska *gra _ 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
' 14.10 Revija tujih popevk ~ 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Počitniški kažipot 20.20 Z melodijami kri-iemsvot — 21.20 Operni kon-°ert — 22.30 Djagilev in njegovi skladatelji
^JNEDELJA — 8. septembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za ™**«tildc€ proizvajalce — 8.08 Radijska Lgra za otroke ~" 8.44 Skladbe za mlad no 9.05 Naši poslušalci čeatt-in pozdravljajo — L — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nodeljakj mozaik lepih melodij — n.oo Tui napotk, za tuje goste — «.oo Na danatejl dan — «10 Naši poslušalci čestitajo g Pozdravljajo — II. — 13.15 2 jPeretalh partitur — 13.40 gjeljaka reportaža — 14.00 r*7- hrib im dol — 14.30 Humoresk;, toga tedna - 14.45
^kem   taktu   -   15.05 Po-
l8-o» n,*? ,z;'h;,vt1' glasbi -**dn,  _ J,?!Y,!. *Portno po-
^i   -   lO,/^ ,"lhk0
»'odnio«       ;:iGla-s'b,,»'' raz-«.i5 Berenadnj ve-
čer — 23.05 Literarni nok-kturno
Drugi program
9.35 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Car in tesar — opera — 17.05 Godalni kvartet v Es-duru — 17.35 Glasba na vodi — 18.25 Osterc in Kogoj — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Glasbena kinoteka — 20.25 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska srečanja — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike
PONEDELJEK — 9. septembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.25 Z operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Brahmsovi valčki za klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Komorni zbor iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert
— 18.00 Aktualnosti doma im po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute g pevcem Rafkom Irgoličcm — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.30 Nočni akordi — 22.10  Radi ste jih poslušali
— 23.05 Literarni nokturno
Drugi program — 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na II. programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih sklada, tel jih
TOREK — 10. septembra
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Minute z orkestrom David Raso — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz opere Car-men — 12.30 Kmetijski nasveti —12.40 Iz kraja v kraj
— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert la oddih in razvedrilo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni imtc-rrm-zzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Nn   m<xtnarodnih križpotjih
— 1!).<H) Lahko nor. otroci -19.15 Minute 6 pevcem Sta-
netom Man dni jem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.02 Trinajst minut z godali — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — 23.05 Literarni nokturno —
Drugi program
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Zborovske skladbe Antona Foersterja — 21.40 Sodobna glasba za cim-balo — 22.00 Nočni koncert moskovske filharmonije
SREDA — 11. septembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 925 Zabavna gla-sba z orkestri 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan
— 12.10 Sinfonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor »Slava Klavora« iz Maribora — 16.00 Vsak dam za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —18.15 Iz baletnih opusov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Tosca — opera
— 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno
Drugj program
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital pianista Brailovskega — 22.20 Za ljubitelje pa poznavalce
ČETRTEK — 12. septembra
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Zrinski — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru
— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital altistke Bogdane Stritarjeve — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robi-čem — 19.25 Pet minut za EP
— 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi Ln napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Literarni nokturno — 22.10 Komorno glasbeni večeri — 23.05 Glasbeni nokturno
Drugi program
14.05 Popevke za mlade —
15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Virtuozne partiture — 22.00 Letni časi — oratorij
PETEK — 13. septembra
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Dvakrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Virtuozne klavirske skladbe Franza Liszta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Gcorgea Gershvvina — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igrajo majhni ansambli — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnost; doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ladom Loskovarjem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Mali koncert zbora Roger VVagner — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Velika scena — 20.40 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slovenske ljudske pesmi — 21.40 Mladi — suita za pihala — 22.00 Praška pomlad 1968 — 23.20 Klavirska glasba
Kranj CENTER
7. septembra slovenski film NE JOČI, PETER ob 9.30, angl. barv. CS film TRAPER ob 16., 18. im 20. uri, premiera amer. barv. CS filma AL-VAREZ KELLY ob 22. uri.
8. septembra amer. barv. CS film ALVAREZ KELLY ob 13. uri, angl. barv. CS film TRAPER ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. VV filma KRALJI SONCA ob 21. uri
9. septembra amer. barv. CS film ALVAREZ KELLY ob 16., 18. in 20. uri
10. septembra amer. barv. CS film ALVAREZ KELLY ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIČ
7. septembra italij. barv. VV film TAJNI AGENT 777 ob 16. uri, amgl. barv. CS film OUILLERJEVO POROČILO ob 18. uri, premiera amer. barv. VV filma SEST ČRNIH KONJ ob 20.
8. septembra italij. barv. W film TAJNI AGENT 777 ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film POGREB V BERLINU ob 16. uri, premiera italij. barv. CS filma KALIJUG — boginja maščevanja ob 20. uri
9. septembra angh barv. film GOLDFINGER ob 16. in 18. uri, premiera zah. nemškega filma ONO ob 20. uri
10. septembra amer. barv. CS film EKSPRES POLKOV-NIKA RYANA ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. CS filma TOPLI PLEN ob 20. uri
Stražišče SVOBODA
7. septembra angl. barv. CS film OUILLERJEVO POROČILO ob 20. uri
8. septembra amer. barv. CS film ALVAREZ KELLY ob 16., 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
7. septembra amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA ob 20. u h
8. septembra amer. barv. CS film EKSPRES POLKOV-NIKA RYANA ob 16.30 in 19. uri
Kamnik DUPLICA
7. septembra amer. barv. film PREKLETI OBISK ob 20. uri
8. septembra amer. barv. film PREKLETI OBISK ob 15., 17. in 19. uri
Skofja Loka SORA
7. septembra franc. barv. CS film NE RAZBURJAJMO SE ob 18. in 20. uri
8. septembra franc. barv. CS film NE RAZBURJAJMO SE ob 17. in 20. uri
9. septembra amer. barv. film TOM IN JERRY V VESOLJU ob 19. uri
10. septembra amer. barv. film TOM IN JERRY V VESOLJU ob 18. uri japonski barv. CS film TAJNA SLUŽBA ob 20. uri
Jesenice RADIO
7.—8. septembra amer, barv. CS film RAZBELJENI REVOLVERJI
10. septembra amer. barv. CS film KAKO UKRASTI MILIJON DOLARJEV?
Jesenice PLAVŽ
7. —8. septembra amer. barv. CS film KAKO UKRASTI MILIJON DOLARJEV?
9.—10. septembra amer. barv. CS film RAZBELJENI REVOLVERJI
Žirovnica
8. septembra amer. barv. film SEST ČRNIH KONJ
Dovje-Mojstrana
7. septembra angl. barv. CS film POVEČANJE
8. septembra angl. barv. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA?
Kranjska gora
7. septembra amer. barv. film SEST ČRNIH KONJ
8. septembra amer. barv. CS film STREL Z NEBOTIČNIKA
SOBOTA — 7. septembra
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.15 Prenos športnega dogodka (JRT) — 18.30 Disnevev svet — film — 19.20 Od Yarmonta do Papeete — 19.45 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vi java j a (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Osvajalci — film — 22.25 Karavana za-pravljivčkov — 23.00 TV kažipot — 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV
NEDELJA — 8. septembra
9.10 Kmetij s.ka oddaja v madžarščini (RTV Beograd) 9.35 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Jožeta Krežeta in Henčkovim ansamblom (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Disnevev svet 11.35 Cirkus (RTV Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — 16.30 T V kažipot (RTV Ljubljana) — 16.50 Košarka Radnički : Ju-gcplastika — 17.20 Rokomet Crvena zvezda : Celje (RTV Beograd) — 17.50 Poročila — 17.55 Folklorni festival v Kopru — 18.50 Cikcak — 19.05 Saga o Forsvtih — začetek serijskega filma (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vija-vaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Tuji gosti na festivalu Split 68 (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — DrugI spored: 20.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK — 9. septembra
9.35 TV v šoli — 10.30 Ru-ičkia — 14.45 TV v šoli — 15.50 Ruščina (RTV Zagreb) 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) 17.30 S poti po Mehiki — serijski film — 17.55 Po Sloveniji — 18.20 Propagandna medigra — 18.25 Velika začetnica (RTV Ljubljana) — 18.50 TV reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Plošča poletja 19.35 Predstavljamo Dione Varvvick — 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja — 20.35 Mati iz Torina — TV drama — 21.20 Konce rt i no za klavir in 5 instrumentov — 21.45 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Kako v akno je imenovati s« Ernest — |?leda-1 tka predstava (RTV Beograd) — 22.33 Koncert resne
glasbe (RTV Ljubljana) — 23.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb)
TOREK — 10. septembra
9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 14.45 TV v šoli 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 17.55 Kljukčeve dogodivščine — 18.20 Obrežje 18.45 Filmski mozaik — 19.15 V svetu atoma — 19.55 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.40 Podstrešna soba — celovečerni film — 22.45 Nastop orkestra RTV Beograd na jazz festivalu v Ljubljani — 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV
SREDA — 11. septembra
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila — 17.25 Mala sirena (RTV Zagreb) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) 18.00 Pisani trak — I. oddaja (RTV Ljubljana) — 18.20 Ku-štravček (RTV Zagreb) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja 20,35 Molčeči boben -TV opera. 21.25 Perrv Mason
- film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 20.35 Jolanta — filmska opera (RTV Skopje) —21.40 Besede, ki spreminjajo svet — 21.55 Propagandna oddaja — 22.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb)
ČETRTEK — 12. septembra
8.55 Otvoritev zagrebškega velesejma — 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) 11.00 Angleščina (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli — 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 17.10 Poročila — 17.15 Tiktak 17.30 Pionirski TV dnevnik — 18.10 Po Sloveniji — 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Poje Tonny Dalara (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Pickvvickovci
— 5. del romana — 21.30 Dva poletna obiska — 22.15 Poročila (RTV Ljubljana — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik
(RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 Kathv. vrni se — drama — 21.45 Karavana zapravljivčkov 2220 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb)
PETEK — 13. septembra
9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 1130 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli — 17.30 Vclesejermki TV biro (RTV Zagreb) — 17.50 Buffalo Bili — film -1820 Koncert mro s'^ami —
18.55 Mariborske razglednice 19.05 Raziskovalno delo in reforma — 19.35 Srečanje s Francetom Bevkom — 19.55 Cikcak — 20.00 TV dnevnik 20.45 Vijavaja — 20.50 Tistega lepega dne — slovenski film — 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Spored italijanske TV
Loterija
Srečke s	so zadele
končnicami	din
1270	200
11460	500
36710	500
57510	500
61	8
71	20
021	100
641	50
10471	420
51641	450
59511	500
60291	400
145281	50.000
2	4
05752	504
26542	504
75052	404
276932	2004
769792	10.004
43	8
67463	400
77083	400
94423	400
99293	1000
798453	2000
4	4
07194	1004
18334	1004
199984	2004
65	10
10415	400
71445	500
77315	500
91345	400
871375	30.000
6	4
20126	504
366886	100.004
473476	2004
662756	2004
858486	2004
967446	2004
57	10
97	8
99947	500
48	8
78948	1008
645838	2000
942308	2000
19	8
58999	400
038219	2008
324979	10.000
NTRAL
GOSTILNA DELFIN
V KRANJU
pripravlja vse vrste morskih rib in postrvi, tople dopoldanske malice in okusno pripravljene domače jedi.
Delavcem z deljenim delovnim časom od 1. septembra dalje nudimo kosila in polkosila po nizkih cenah.
Priporoča     se gostilna DELFIN v Kranju.
J.IIIIIIII-JlIllIllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIUtl
za vsak jedilnik...
EMO
ZA KUHANJE IN PEČENJE PLINSKO ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK
TOBI Tip 110
2 plinska gorilnika
2 električni plošči
1 pečica s termostatom
GARANCIJA 24 MESECEV
'niiiitfiTiMitiirfiHiiiftiirrfitiffiiiiiiittiiitfiniaitfttaiiiHfiifiiiiiiitiitiiiiifiiiiiftiiiitiiiiiiHiiit*^
Dopisna delavska univerza f v Ljubljani 1
«f!||ltlllllli:!liinillllll!l!!'ttlllll!!ll!l[lllll!-'" =
V
— v  tehniško  šolo  strojne,  eleklriške,  lesnoindu- g strijske in kemijsko stroke %
— v ekonomsko šolo S
— v dveletno administrativno šolo S
— v poklicno šolo kovinarske in elektro stroke S
— v osnovne šole za odrasle (5—8. razred) 3
— za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldan- § ski oddelek osnovne šole 3
vpisuje tudi v tečaje: |
— v začetni tečaj knjigovodstva in analitične cvi- g dence %
— v tečaj finančnega knjigovodstva |
— v tečaj tehniškega risanja g
— v jezikovne tečaje nemščine in italijanščine 3
— v tečaj za izpopolnjevanje slovenskega izražanj'1 g
— v tečaj za skladiščnike |
— V tečaj za varnost pri delu s
— v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski g •tro ki %
— po dogovoru organizira za potrebe podjetij iZ' | popolnjevalne tečaje 2
vpisovanje traja do 30.9.68 [
Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminar- g
ji, ie primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano |
na čas in kraj. 5.
Število kandidatov jc omejeno! 5
Po|iisnila daje Dopisna delavska univerza, l.jublja" f
na^ Paunova 39, tel. 316-043, 312 141 do nadaljnega g
vsak dan od 6.30—18. ure, ob sobotah od 8.—12. ll,c |
Ce želite pismena navodila in program, priložite g odgovor znamke v vrednosti 2.— N din
riliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiittiiiitiitittitiiiiiiiiiiiiAiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti>A<ii>>llllllllf11111
1111111»"
Prodam nov GUMIVOZ-14 in   15   col.   Poklukar, Zg. Gorje 69 4310 Oddam PSA-nemškcga OVČARJA. Ponudbe poslati pod »Dobri ljudje« 4321 Prodam  novejšo SLAMO-REZNICO z 10 m cevi. Pišite ali se oglasite na naslov Arh Martin, Bitnje 11, Boh. Bistrica 4332 Prodam    suhe smrekove PLOHE  in   DESKE, dobro ohranjen    ŠTEDILNIK — VRATCA za krušno peč in nov SOD za 150 litrov. La-hovče 52, Cerklje 4333 Prodam KRAVO s teletom. Trboje 32, Smlednik 4334 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Šenčur 15 4335
Poceni prodam TEPKE in MOPED. Visoče 5 pri Tržiču 4336
Prodam DVOSOBNO komfortno stanovanje v novem naselju v Medvodah. Ponudbe poslati pod »vrednost 1*7,000,000« 4337
OMARO za dnevno soho, Zelo dobro ohranjeno, prodam. Zali rovt 5, Tržič
4338
Prodam vprežnega VOLA. Zupan, Povije 6, Golnik
4339
Prodam 2000 kg HRUŠK tepk in SLIVE. Presen n, Gorica 17, Radovljica 4340
Prodam KRAVO, ki bo v enem tednu teletila. Sp. Resnica 16 4'.541
Ugodno prodam MAGNETOFON giundmg Trboje 9, Smlednik 4342 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO, električni ŠTEDILNIK tobi.' Naslov v oglasnem oddelku 4343 OPREMO za dnevno sobo, Btaro 1 leto, poceni prodam, tudi na ček. Lapajne Janez, Ljubljana Celovška c. 105
4344
Prodam dva BIKCA po izbiri. Zg. Bela 11, Preddvor 4345
Prodam PLUG — kompletni 2 ročno hidravliko v dobrem stanju za traktor brez "idravlike. Peric Franc, Medvode 69 4316
Predam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Sumi, Maistrov trg 12/11, Kranj
4347
Prodam   ŠTEDILNIK go-in lutzovo PEC, oboje trdo gorivo. Simk, Skofja Poljanska 7/a, tel ton 85-585 4;M„
Prodam šivalni STROJ ^rkopf-cik-cak. Okroglo 16, «*30 * 4349
Enosobno STANOVANJE PruiiklLriaiTu in vrtom pro-Ponudbe  poslati pod *°REJIEK« 4350
fcrv?*311 Prodam TELEVI-k H, *  aimteno. Klcindin«t,
Pit^8™    tovarniško nov J^ILNl    STROJ regmn. 10v v oglasnem oddelku
P^ 4352 rT°texn MAGNETOFON
philips-električni ali na ba terije  in   PRTLJAŽNIK za večji  AVTO.  Žagar,  C. na Klanec 23, Kranj 4353 Prodam DESKE za betoniranje,   SLEMEN JAKE, vel. 40x92, 16 kosov. BETONSKO ŽELEZO prof. 6 in PUNTE. Kranj, Poštna 1, podstrešje (Cernigoj) 4354 VRATA,  rabljena,  10 ko,-sov na eno polnilo vezana plošča z oblogami brez podbojev, velikost 65x85, in rabljen plinski ŠTEDILNIK prodam.     Gostilna Marinšek, Naklo 2 4355 Poceni prodam dve dobro ohranjeni   OKNI   z dvojno zapiro in (polkencami), dvodelna VRATA-hrast in rabljen KAVC. Britof 19, Kranj 4356
Prodam  SVINJO za rejo, 70—80 kg težko. Kranj, Huje 15 4357 Proadam  električni MLIN na kamna s tresili (sita) in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Naslov v oglasnem oddelku 4358 Prodam   OPEL REKORD. Vzamem tudi ček. Briitof 12, Kranj 4359 Prodam     tovorni AVTO TAM 2000 diesel, letnik 1963 alj  zamenjam za osebnega. Markič, Strahinj 61, Naklo
4360
Prodam   kravo,   ki bo tretjič teletila. Suha 7, Kranj 4361
Prodam MAGNETOFON philips-avtomatični, dvoka-nalni z mikrofonom za 1500 N  din.  Miloš Babic, Tržič, Proletarska 2 4362 Po  ugodni   ceni prodam: električni ŠTEDILNIK na 4 plošče   AEG, HLADILNIK himo   60-litrski   in otroško POSTELJICO.  Vse  v brezhibnem stanju. Pogačnik Jelena,   Radovljica, Cankarjeva 3 4363 Poceni prodam SPALNICO — orehov furnir z VLOŽKI. Stanovšek,     Kidričeva 30, Kranj 4364 Prodam    8   tednov stare PUJSKE. Zalog 11, Cerklje 4365
Prodam FIAT 750, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku podruž. Jesenice
4366
Prodam HIŠO v bi i ž ni aerodroma s sadnim vrtom (potrebna popravila). Ogled od 14. ure dalje. Kranj, Koroška c. 49, Bešircvič Marija 4367
ford TAUNUS 15 M in STRUŽNICO za železo — 65 cm — poceni prodam. Je-zeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Zabnica 4368 Prodam zazidljivo parcelo s staro kmečko HIŠO, primerno B vikend. Ponudbe poslati »pod Krvavcem«. Cen« ugodna 4369 Ugodno     prodam dobro
ohranjeno   pohištvo za
dnevno sobo (orehova korenina). Savnik, Skofja I>oka, pri kopališču 4370 Prodam MIZO, 3 stole in dve pomivalni koriti, vs< z ultrapn.som, v zelo dobrem stanju. Naslov v oglasn<Tn oddelku 4371 Poceni     prodam KAVC
RAZTEGLJIV in KOMBINI
RANO OMARO-rabljeno, OTROŠKI VOZlCEK-športni zloži ji v-tribuna, lepo ohranjen in STEDILNIK-levi, vzidi j i v. Ogled popoldan. Kranj, c. St. Žagarja 18
4372
Prodam OPEL-KARAVAN (1960).  Ogled:  Kranj, Ljubljanska 3 4373 Prodam 1,5 m suhih borovih  DESK-5 cm,  Moškrin 3, Sk. Loka 4374 Prodam   plemenskega BIKA. Možjanca 14, Preddvor 4375
Prodam skobeljni MIZARSKI STROJ. Ogled v nedeljo od 10.—12. ure. Glavan Jože. Poženk 36, Cerklje 4376 Prodam  18 betonskih VE-REJ za ograjo. Cena 1500 za kos. Rogelj Franc, Tupaliče 41, Preddvor 4377 Zaradi selitve ugodno prodam   kompletno SPALNICO (orehov furnir) in 4 m suhih bukovih DRV. Kranj, Koroška c. 11,TI 4378 Predam    dobro ohranjen VOZ   ZAPRAVLJIVCEK — Orchovije 13, Kranj 4379 Pomivalno   MIZO, masko rogovo    KOLO    in šivalni STROJ  singer ugodno prodam.    Naslov   v oglasnem oddelku 4380 j
Ugodno   predam OREHOVO SPALNICO in televizijsko   VITRINO,   vse   v  zelo , dobrem    stanju.    Naslov   v I oglasnem oddelku ali telefon | 21-257 4381 |
Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK. Ul. St. Žagarja 44, Primskovo, Kranj 4382
Prodam KONJA, starega 8 let. Prase 5, Kranj' 4383 PRALNI  STROJ — AEG tur na mat zelo ugodno prodam. Savnik. Kranj, Gregorčičeva 12. telefon 21-345 4384 Prodam dve KRAVI s tretjim teletom. Ziganja vas 32, Tržič 4385 Prodam dva BIKA in dva delovna   VOLA.   Brdo nad Ljubnem 4386 Ugodno prodam ZASTAVA 750,67. Ogled, Kovačičeva 12, Kranj 4387 Prodam   takoj   FIAT 850, letnic 1967. PEVC LENCKA, Sk. Loka, C. talcev 14 4388 OTROŠKI    globok VOZIČEK, dobro ohranjen, in lep KOŠEK ugodno prodam. Pečenko, Zupančičeva 4, Kranj, tel. 22-058 4389 Prodam sobno lončeno PEC in  vhodna  VRATA,  vse v dobrem stanju. Verdir Peter, Zadraga 10, Duplje 4390 £TodaiO motorn« vodn< ČRPALKO. Hočevar Franc, Šut-na 26, Zabnica 4391 Prodam  4  zimske GUME michelin X-H, radialne, 165x 13 (princ 110, fiat 1300. audi). Kovačič      Janko, Tatj.-ne Odrove 4, Kranj 4392 Ugodno prodam osebni AVTO mercedes 170, diesel, generalno  popravljen. Ogled: Cund Zdenko, Boh. Bela 94 ob delavnikih popoldan 4393 Poceni    prodam MOTOR BMV, letnik 1955, 250 cem v nevoznem stanju. Bertoncelj, Posavec 13, Podnart 4394
ZAZIDLJIVO PARCELO prodam na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 4395
Prodam skoraj nov OBRAČALNIK bauz, grablje in KRAVO po izbiri. Naslov v oglasnem oddelku 4396
KUPIM
Zazidljivo PARCELO, staro HIŠO ali manjše POSESTVO v okolici Kranja kupim. Ponudbe poslati pod »September« 4322 Kupim dobro ohranjeno ročno ČRPALKO. Naslov v oglasnem oddelku 4397 Kupim 1000 kg SLAME — ovsene ali ječmenove. Naslov v oglasnem oddelku 4398
Kupim rabljen ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK. Zg. Brnik 52, Cerklje 4399
MIZARSKEGA POMOČNIKA IN VAJENCA za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru, za stanovanje  in hrano poskrbljeno. PETERNELJ JOŽE,   strojno  mizarstvo, Sk. Loka 4400 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrek. Kozjek Ado, Kidričeva 43, Kranj 4401 Zaposlim kvalificiranega ali   polkvalif. PLESKARJA. Rihtaršič. Kokrica 123, Kranj 4326
Mlajši     upokojenki dam hrano in stanovanje za pomoč v gosp. Naslov v oglasnem oddelku pod »LESCE« 4298
SADJARJI, VINOGRADNIKI! prenosne stiskalnice za 6adje in grozdje 70—120 litrov — vam nudimo po ugodni ceni. Pehitite z naročili. ZUPAN, BREG 16, Žirovnica 4402
Vdovec z lastnim domom in stalno službo želi spoznati dobrosrčno vdovo ali samsko, staro do 50 let. Ponudbe poslati pod »skupno življenje« 4403
Menjam trisobno stanovanje na Jesenicah — Plavž — blok za enako ali dvosobno v Kranjski gori alj Martuljku. Ponudbe poslati pod »Lipca« 4404
Za pomoč v gospodinjstvu iščem  za  nekaj  ur dnevno samsko  ŽENSKO,  jc lahko zaposlena. Nudim stanovanje in hrano. Urbas, Pot v Bitnje 1, Kranj 4405 Mlada zakonca z otrokom iščeta večjo SOBO po možnosti i kuhinjo v Škof j i Loki. Plačata vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 4106 Dam  hrano in stanovanje dekletu   ali   upokojenki za varstvo   otroka.    Naslov v oglasnem oddelku 4407 Sprejmem   VAJENCA za mizarski   poklic,   oskrba v hiši. Mizarstvo Potočnik Andrej, Pionirska 10, Slov. Javom i k 4408 Prostor za delavnico ali za preureditev v sobo oddam za posojilo 5000 N din. Naslov v oglasnem oddelku 4409
V NAJEM oddam LOKAL oziroma delavnico z vgrajene trofazno električno napeljavo in vodo v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku
4410
Oddam opremljeno wbo dvema ŠTUDENTOMA. Jaklič, Kranj, Jezerska c. 6
4411
Fant-Zagrefcčan, star 26, visok 170, lepe zunanjosti, po poklicu mehanik, ki živi že več let v Zah. Nemčiji, <želi spoznati sebi primerno dekle lepe postave, zaradi ženitve. Ponudbe pošljite s fotografijo, katero vrnem. Postlager-karte A 059851, Stuttgart 7, Nemčija 4412 Našel sem moško KOLO. Dobi se Strahinj 19, Naklo 4413
Pomotoma sem pozabila na avtobusni postaji Kranj nov otroški dežnik z zeleno kljuko. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi v pisarno Avtcprometa (najdeni predmeti) 4414 Zamenjam enosobno stanovanje v Kranju za večjega. Kranj, Tavčarjeva 22, Zupan 4415
Na Gorenjskj cesti v Radovljici sem izgubila večjo vsoto DENARJA. Najditelja prosim, naj ga vrne proti lepi nagradi na postajo I M v Radovljici 4416 Iščem DEKLE za redno zaposlitev oziroma PLETILJO. Drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4419
CISTILKO, pridno in čisto, sprejmemo takoj. MM — exspres, Kranj, Jenkova 3
Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ
VPISUJE
v šolskem  letu 1968,69
v prvi letnik TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE ELEKTRO SMERI
(jaki in šibki tok) Vpis traja do 25. sepiem-bra t. 1. Kandidati se lahko prijavijo vsak dan od
7. do 16. ure na Delavski   univerzi Tomo Brejc Kranj.
GOSTIŠČE pri JANCETU v Sr. vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom. Igrajo trio Frenkv in Tončkov trio. Vabljeni! 4417 GOSTILNA ZARJA TRBOJE prireja v nedeljo. 8. 9. 1968, s pričetkom ob 15. uri VRTNO   VESELICO. Dovolj bo   razvedrila,   za katerega bo poskrbel BORIS FRANK S SVOJIMI KRANJCI. Nudili vam bomo dobra domrča jedila   in  dobro   pijačo. IZ KRANJA BO VOZIL od 15.30 dalje   IZREDNI AVTOBUS. Vabljeni! 4418
PISMA BRALCEV
SE  ENKRAT KRAJEVNI PRAZNIK V GORJAH
V sobotni številki Glasa (30. sept.) smo lahko brali o krajevnem prazniku v Gorjah. Praznika pa pravzaprav sploh ni bilo. Razen slavnost. ne seje, ki pa so se je udeležili le predstavniki družbe, nopolitičnih organizacij. To pa je vsekakor premalo za področje Gori j, kjer živi skoraj 3000 prebivalcev.
Gorje niso prispevale ravno majhen delež med NOB. Mnogi so dali svoja življenja, mnogo je bilo takih dejanj, ki bi jih ne smeli pozabiti. Pripovedovati bi morali o njih mladim, da bi le ti znali bolje ceniti priborjeno svobodo, ki je terjala toliko žrtev in trpljenja.
Vse leto v Gorjah ni nobene prireditve, čeprav imajo odlično amatersko godbo na pihala in odlično folklorno skupino. Nastopajo navadno na Bledu in tudi drugod. Vsekakor bi se dalo za krajevni praznik pripraviti lep kultur, ni program. Tako je bilo sicer vsako leto, zdaj pa se na kaj takega pdzablja. Starejši ljudje ostajajo doma, mladi, na pa si išče zabavo drugod, največ na Bledu.
Morda bodo te vrstice spodbuda, da bo prihodnji krajevni praznik bolje pripravljen in se priprave ne bodo pričele šele zadnij dan.
J. Ambrožič
ŽIG ZA PLANINCA
Veliko potujem in še nikjer se mi ni zgodilo, da bi v kakem gostišču, turistični postojanki ali kje drugje odklonili uporabo žiga. Pa čeprav ne bi hkrati kupil tudi njihove razglednice. Povsod vedo, da lahko gosta privabijo z drobnimi pozornostmi.
No, pravila brez izjeme ni. Prvo septembrsko nedeljo sem se vračal z Begunjščice in se mimogrede ustavil tudi v turističnem domu v Dragi, s katerim sicer upravlja TD Begunje na Gorenjskem. Naročil sem kavo, prijatelja pa vsak po steklenico piva. Hkrati pa sem zaprosil za njihov žig. Oskrbnica je odvrnila, da ga dobim lahko samo, če kupim tudi njihovo razglednico. Ker pa tja pogosto zahajam, vsaj štirikrat do petkrat na leto, sem v tem času pokupil že vse njihove razglednice. Zaloga pa mi ni potrebna. To sem oskrbnici povedal in hkrati pripomnil, da bi pač morala poznati navado vseh planincev, da na razglednico, ki so jo kupili kje na začetku poti, postopoma odtiskujejo žige vseh postojank, vrhov itd. Zato sem na koncu poti tudi jaz želel še njihov žig.
Oskrbnica mi je povedala, da ima gostišče v najemu, da žige sama naroča in popravlja na lastne stroške in da torej nič ne zasluži, če bi bil
žig na voljo vsakomur, ki bi to želel.
Kasneje se je sicer premi, slila in bi mi žig vseeno izročila, vendar sem se tedaj zahvalil. Tako »ljubeznjivega odnosa« do gosta že dolgo nisem doživel, ne glede na to, da jc naša družba z ostalim zapitkom vred verjetno plačala tudi obrabnino za enkratni odtis žiga turističnega doma v Dragi in dveh žigov s stihi Avsenikove pesmi o Dragi.
Milan Govekar,
Ljubljana
Škofjeloški zategnite
Slaščičarna Ho)nan v Skofji Loki jc spričo odličnih tort, rolad in kremovih rezin dolga leta veljala za eno najboljših daleč naokrog. Ni bilo sladokusca, ki bi se pritoževal nad njenimi izdelki. Leti so bili dokaj obilni, z bogatimi nadevi, zlasti pa poceni. Danes pa ...
V nekaj stavkih
Kranj — V Gorenjskem muzeju v Kranju je v Mestni hiši odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji Mestne hiše so razstavljene umetniške fotografije Eliota Furnessa Porterja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava Gradovi na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji pa razstavlja slikarska dela Tone Tomazin. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Gorenjska — Na Gorenjskem kopljejo sedaj zadnji jesenski krompir. Večina kmetovalcev je z letošnjim pridelkom zadovoljna. Krompir je precej debel posebno tam, kjer je zemlja bolj peščena. V ilovnati zemlji in pa tam, kjer je voda dlje stala po njivah, pa bo krompirja komaj za seme. To velja predvsem za zgodnje sorte krompirja. Jesenski krompir pa — kot že rečeno — jc dobro obrodil. Odkupne cene so za kmetovalce še kar ugodne. —an
Babni vrt — Vaščani Babncga vrta pod Storžičem so se dogovorili s svetom krajevne skupnosti, da bodo zgradili nov most prek potoka Blatnik, ker sedanji most razpada. Za pomoč so prosili tudi Gozdno gospodarstvo Kranj, obrat Preddvor, ki jim je obljubil vso strokovno pomoč. Gramoz so žc navozili in pripravili deske. Večino del bodo opravili s prostovoljnim delom. —an
sladokusci« pasove!
Danes pa je slaščičarna prišla ob dobršen del nekdanje, ga ugleda. Postrežba je pod kritiko, gostje na vrtu pod lipo ne vidijo strežajke tudi po dvajset minut. Slaščice se zadnji dve leti vztrajno manjšajo, k sreči so vsaj cene leP čas ostale nespremenjene -* 80 S din za košček. Pred dobrim mesecem dni pa le uprava pekarne, pod katero sodi tudi slaščičarna, izbila sodu dno. čez noč so namreč slaščice podražili za 40 S din (od 80 na 120), torej kar za 50%, koščki pa postajajo še bolj mršavi. Ko je začuden gost protestiral, mu je natakarica — ki resda ni nič kri' va — odgovorila: »Dve let* smo prodajali z izgubo, treba bo to nekako nadomestiti.*
Sprašujemo se, ali je
tak
oderuški odnos do kupcev & res nujen? Mar uprava ne raje podražila alkoholnih P1-jač, ki gredo prav tako dobro v denar? Kako je mogoča da so šele po dveh letih odkrili izgubo pri slaščicah? L* kal s tem prav gotovo ni P** dobil na ugledu. Kdor ne verjame, naj kar povpraša občane.
PROGRAM:
TRODNEVNO POTOVANJE
v
NA OGLED 23. MEDNAR. SEJMA ŽIVILSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE OD 27. DO 29. SEPTEMBRA
PARMO
1. DAN: PETEK 27. 9.
Odhod iz Tržiča izpred avtobusne postaje ob 5. uri, iz Kranja izpred kina »Center« ob 6. uri zjutraj. Potovanje skozi Ljubljano, krajši postanek v Postojni. Prestop jugoslovansko-italijanske moje pri FernetuJih. Nato mimo Trsta, Tržiča, Portogruara. Kratek odmor. Dalje skozi Mestrc v Padovo. Postanek za ogled mestnih znamenitosti. Potem zanimivo potovanje po padski nižini do Bologne, kjer bo ogled mesta. Dalje mimo Modene, Reggia s prihodom v Parmo v večernih urah.
Večerja in prenočišče v hotelu.
2. DAN: SOBOTA
28. 9.
DAN: NEDELJA Z'J. 9.
Po zajtrku ogled znamenitosti Parme, nato prosto za ogled sejma. Večerja in prenočišče.
Po zajtrku potovanje skozi Casalmaggiorc, Marcario, MantOVO v Verono Daljši postanek za ogled zanimivosti mesta. V popoldanskih urah povratek v domovino skozi Padovo, Mestre, Trst in Postojno s prihodom domov pozno rvečer.
TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE
KRANJ
CENA POTOVANJA JE 308,00 Ndin.
Vključeni so prevozni stroški z udobnim turističnim avtobusom znamke »Mercedes«, dva polpensiona, vstopnice za ogled sejma, kolektivni potni list ter vodstvo in organizacija izleta.
PRIJAVE do 15. SEPTEMBRA!
Prijave sprejemamo v turistični poslovalnici »Creina« v Kranju, Koroška 4, telefon 21-022, in v turistični poslovalnici v Tržiču, telefon 71-268.
Turistično prometno podjetje CREINA Kranj vam v svojih poslovalnicah v Kranju Koroška 4. tel. 21-022 in v Tržiču cesta JLA 2 telefon 71-268, nudi naslednje turistične usluge:
# nabava potnih listov in vil
# organizacija izletov doma in n* tujem
0 vo/.nc karte vseh vrst 0 ribiške dovolilnice "*.. # menjalnica
9 Informacije
Poslužujte se naših TURISTIČNIH USLUG!
Tržiške športne novice
% V okviru priprav za na-fiitop na invalidskem republiškem prvenstvu so se pred dmevi na kegljišču KK Ljubelj Tržič v prijateljskem dvoboju v borbenih partijah pomerili kegljači invalidi tr-žiškega Partizana in invalidi Ljubljane. Zmaga je pripadla Tržičanom. Rezultat dvoboja 401:345 podrtih kegljev. Najboljši pri zmagovalcih so bili Markič 84 podrtih kegljev, Rozman 81 in Jereb 70 podrtih kegljev.
• Znana tržiška tovarna obutve Peko Tržič je priskočila na pomoč nogometašem in rokometašem, ter obema nabavila nove drese, na katerih bo napis Peko.
• Na nedeljski motocross dirki za Nagrado Maribora v Orehovi vasi sta Tržičana Tone Rotar in Janez Ahačič nasedla deseto eto mesto.
oziroma enaj-
ciJl? desetdnevnih kondi-Jjsiuh priprav v Meteranti
Pri Poreču
so se vrnili člani
stalne alpske smučarske šole Tržič. Priprave sta vodila trenerja Janez Vagner in Zravko Križaj.
# Nogometaši Tržiča, ki tekmujejo v prvi gorenjski nogometni ligi, so se za jesensko prvenstvo pripravljali pod vodstvom trenerja Marjana Mežka. Njihove priprave so bde vestne, treningi dobro obiskani. Da bi se uresničila njihova želja — osvojitev prvega mesta — se je aktiviralo tudi nekaj bivših igralcev. Tako bo vrata tržiškega moštva ponovno čuval Marinko Mihič.
0 V prijateljski nogometni tekmi sta se v Tržiču v sredo pomerili reprezentanci carin Jugoslavije in Avstrije z ljubeljskega mejnega prehoda. Po boljši igri v obeh polčasih so zmagali jugoslovanski cariniki s 5:2 (3:2). Najboljši strelec v zmagovitem moštvu je bil Gorjanc s tremi zadetki. Povratno srečanje bo v Borovljah. D. Humer
Uspešen nastop gorenjskih strelcev v Vidmu
njj^*1^11!5^ strelci sc v nedeljo sodelovali na šestem sreča-nje .^P^entanc Koroške, Furlanije in Gorenjske. Tekmovalen^ °a- novem modernem strelišču v Vidmu. Vse ude-aktiv 6 trob°ia Pa je sprejel tudi videmski župan in pohvalil PriiaM^v^1"^06*"' k* ^ ta'co vztrajno prizadevajo vzdrževati
T af e °dnose s sosednimi športnimi organizacijami. Stola, movalci.so se pomenli v streljanju z MK puško in pi-loški' • ^C k'13 novost letošnjega srečanja. Kranjski, školje-q0 ln Jeseniški tekmovalci, ki so nastopili za reprezentanco ma , Js.» so tokrat naleteli na precej močnejši odpor oziro-vjj vahteto strelcev iz sosednjih pokrajin. To je dobro razni^0 zlasti iz rezultatov strlejanja s pištolo, kjer domačinom ekino1^0^-' ogroziti zmage, čeprav je streljal za gorenjsko Wisk drzavni reprezenlant Franc Peternel iz Kranja. Goje bil Str^lci so zrnagali v streljanju i MK puško, vendar ski rp3 raznka 'ctos manjša. Zanimivo je, da sta bili v gorenj-
Rp5i?7entanci naJDolJši Vera Otrin in Majda Kralj. Furla ATI: ekiP"o — MK puška: L Gorenjska 4192, 2. (Kor"fca 4149, 3l Ko«"oška 4146, posamezno: 1. Natmessnig (vsi r ' 547, 2' V- °lrin 544- 3- M- Kralj 533, 4. H. Peternelj lanila °i«IJJska) 531 ltd- Stre,Janje s pištolo — ekipno: 1. Fur 1 C m ' 2* Koroška 1606, 3. Gorenjska 1605; posamezno: • ^auuzzo (Furlanija) 570, 2. F. Peternel (Gorenjska) 564 itd.
B. Malovrh
Pogovor tedna
Še je čas za prvo ligo
Peter Didić
Včeraj so odpotovali vaterpolisti kranjskega Triglava v Split, kjer bodo nastcpdi na drugem delu kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v prvo zvezno vaterpolo ligo. Na turnirju bodo poleg Triglava sodelovali še KPK Korčula, Primorje, POŠK, Riviera in Jedinstvo. Pred odhodom na to pomembno tekmovanje smo se pogovorili s trenerjem kranjskih vaterpolistov Petrom Didieem, ki že sedem let trenira kranjsko ekipo. Pred prihodom v Kranj je bil Didić trener splitskega Jadrana, moštva, ki je bilo trikrat državni prvak. Tri leta pa je bil tudi trener državne mladinske reprezentance.
# Kdo so favoriti v Splitu?
»Nedvomno Korčula, Primorje in domači POŠK.«
9 Zakaj ne prištevate med favorite tudi Triglav?
»Cilj za to leto smo dosegli. V najslabšem primeru bomo osvojili četrto mesto, več tudi nismo pričakovali. V naši ekipi letos nastopa vrsta mladih igralcev (Tar-kar, Kcdek, Velikanje, Sorti in Brezec), ki bodo svojo pravo vrednost pokazali šele v prihodnjih letih.«
% Kdaj se bodo vaterpolisti Triglava uvrstili v prvo ligo?
»To vprašanje že vrsto let poslu am od prijateljev vaterpola v Kranju. V taki situaciji kot sedaj delamo, vsekakor še nc moremo govoriti o nastopanju v prvi zvezni ligi. Za večja tekmovanja vsekakor ni djvolj denarja, kajti s sedanjimi sredstvi z največjimi težavami absolvi amo sedanja tekmovanja v drugi zvezni ligi. Predvsem pa se moram zahvaliti sirapaiizcrjem kluba za denarno pomoč. kakor tudi s^mim igialcem, ki so sami kupili iz lastnih sredstev dve plastični žogi. Pogoje za trening imam3 sicer zelo dobre, povrhu vsega pa še veli-
ko   mladih   igralcev, ki precej   obetajo.   Tu mislim   predvsem   na Bal-dermana,     Mahoriča in Sorlija.«
0 Problemi?
»Letos nismo mosli odigrati niti ene prijateljske tekme z močnej 'imi nasprotniki. Znano pa je, da samo igra z mcčnejčo ek":po daje možnost za kvalitetnejši napredek.«
9 Vaše BpjveČje fcelje? , »Moj glavni ciij je, da bi pripeljal ekipo Tri dava v prvo zvezno ligo hkrati pa vzgojiti vsaj enega igralca »z Kranja za državno reprezentanco.«
<9 Kateri igralci bodo nastopili v Splitu?
»Na tekmovanju v Splitu od 6. do 8. septembra bomo nastopili seveda v najmočnejli postavi. Nastopili bodo naslednji igralci: F. Rebalj, Chva-tal, Moliorič, Torkar, Velikanje, Brezec, šorli, Košnik, J. Rebolj, Ealder-man, Kodek in Finžgar. Verjetno pa se bo ekipi v Splitu priključil še Franc Nadižar, ki je trenutno še v JLA, redno pa trenira z vaterpolisti Crvene zvezde. To bi bila za nas precejšnja okrepitev. Ce bo zaigral tudi Nadi-žar. potem imamo možnosti tudi za najvišjo ureditev.«
Za rokometni pokal SRS
Veterani: Tržič 15:18 (6:11)
Kranj, 6. septembra — Igrišče Stanka Mlakarja, osmine finala za rokometni pokal SRS, gledalcev 300, sodnik Janez Bartolj Kranj. Izključeni igralci: Veterani: Klavora 2, Bregar 5, Tržič: Dovžan 7, Špik 2.
Veterani: Rakovec, Rus 7, Šorii, Klavora 3, Bregar 3, Juvan 1, Jan.škovec, Cufar 1, Dolinar.
Tržič: Laibechar, Dovžan, Jane 5, Jakšič 4. M. Hladnik, N. Hladnik 5, Špik, P. Hlad nik 4, Meglic, Praprotnik, Teran.
Že vse je kazalo, da bodo Veterani z slovenskm rokometnim ligašem Tržičem doživeli včeraj pravo katastrofo, saj so gostje že po nekaj minutah povcdli s petimi zadetki. To prednost so obdr-
rc*e»Uan
ca Gorenjske v streljanju pred streliščem v Vidmu
žali tudi do prvega polčasa. Kljub temu pa Veterani v prvem polčasu niso igrali podrejene vloge.
V drugem polčasu pa so Veterani zaigrali veliko bolje in zmanjšali razliko na dva zadetka. Po napakah v obrambi so gostje dosegh še nekaj zadetkov in zmapali s tremi goli prednosti. Nabolj-ši pri domačih sta bila Rus, Klavora in Bregar pri poslih pa Jane in Niko Hladnik. Tristo gledalcev je zadovoljno odhajalo z igrišča, saj so po nekaj letih v Kranju gledali zanimivo in kvalhetno rokometno srečanje.
D. Humer
Še ena atletska prireditev
Atletski klub Triglav bo v soboto in nedeljo organiziral še eno atletsko prireditev prvenstvo Slovenije v mnogobojih in štafetah. V dvodnevnem programu bodo na sporedu starti v vseh kategorijah (razen pionirski) v moški in ženski konkurenci. Tako bodo člani nastopili v deseteroboiu, starejši mladinci v peteroboju, mlajši miaoinci v troboju, članice v pe-teroboju, starejše in mlajše mladinke pa v troboju. Poleg tega bo na sporedu več zanimivih štafetnih tekov, člani pa bodo startali še na progi 200 m z ovirami.
Pričetek sobotnega dela programa bo ob 14. uri za dese-terobojce oz. ob 15.30 za dnine discipline, v nedelje pa bodo deseterobojci nadaljevali svoj program že ob 8. uri, drnpi pa ob 9. uri. M. K.
Odkritje spominske plošče dr. Potočniku
Pred kratkim so v Stražišču pri Kranju uredili in asfaltirali Benedikovo ulico. Ko smo na Gorenjskem muzeju v Kranju vprašali, če je morda del zidu (na posnetku) zaščiten, so nam povedali, da prav gotovo ni... (Res smo vprašali!)
Podjetje Megrad iz Ljubljane gradi v Stražišču pri Kranju akumulacijski vodovodni rezervoar, ki naj bi v poletnih konicah preprečil pomanjkanje pitne vode v Kranju in Stražišču. Prostornina rezervoarja bo znašala 1050 kubičnih metrov, dograjen pa bo maja prihodnjega leta. Investitor za izgradnjo tega rezervoarja je komunalno podjetje Vodovod Kranj in bo po predračunih veljal okrog 45 milijonov starih dinarjev. Novi rezervoar bo hkrati pomenil tudi osnovo za začetek gradnje vodovoda Stražišče—Zabnica. (A. Ž.) — Foto: F. Perdan
•••••••••••......y
Gornji posnetek Je naš fotoreporter naredil na sindikalnih športnih igrah na športnem stadionu v Kranju. Ta dan sta se v malem nogometu pamerlli ekipi LIK in Tekstllindus. Nedvomno (po posnetku sodeč) to niso le športna tekmovanja, ampak tudi dobra rekreacija — tako za igralce, kot za gledalce. — Foto: F. Perdan
Sobota, 7. IX. Danes bodo na Koroški Beli odkrili na rojstni hiši spominsko ploščo profesorju dr. Potočniku.
Dr. Potočnik je bil rojen 8. septembra 1872. leta pri Guntarju na Koroški Beli. Šolo je obiskoval na Koroški Beli, v Kranju, 1895. leta pa je maturiral v Beljaku. Služboval je v Avstriji, kasneje pa je poučeval na gimnazijah v Novem mestu, Ljubljani, Kranju, Idriji in na učiteljišču v Mariboru. Ne samo, da je bil dober pedagog, ampak je tudi skrbel za socialno šibke študente.
Že v mladih letih je napisal obširno zgodovinsko gradivo namenjeno učiteljem. Izdelal je narodnostni zemljevid Koroške, napisal pa je tudi dve knjigi z naslovom Vojvodina Koroška.
Dr. Potočnik je bil vnet planinec. Rad je zahajal v Karavanke. Na Koroški Bell
VISOKO KVALITETNA
SODOBNO
EMBALIRANA
Spccial
Zahtevajte jo v vaši trgovini!
pa se ga s posebnim spoštovanjem spominjajo zato, ker je organiziral pomoč porušeni vasi. 1917. leta so namreč italijanska letala požgala vas. Zasluga dr. Potočnika je, da so vaščani dobili pomoč za obnovo vasi. Vaščani tega niso pozabili, kar se vidi tudi po tem, da bodo danes odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši.
J. Vidic
Dr. Potočnik
Na cesti prvega reda na Polici pri Kranju je v sredo, 4. septembra, Pavla Lo-žar v osebnem avtomobilu IJ 250-48 prehitevala tovor njak KR 146-63. Voznica je prehitevala tovornjak prav takrat ko je ta zavijal v levo. Pri trčenju je osebni avtomobil odbilo po cestišču. Nasproti pa je prav takrat pripeljal tovornjak II 463-85. voznik Janez Naler in trčil v osebni nvtomobil. Pri lem sta bili sopotnici v osebnem avtomobilu laže ranjeni. Škode na vozilih jc za okoli 8590 N din.
Na ljubljanski cesti v Kranju je v četrtek okoli desete ure dopoldan vozil Mihael Logar osebni avtomobil KR 149-37. Na mokri cesti pa ga jc zaradi prevelike hitrosti začelo zanašali, tako da je ličil v nasproli \o/cci avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Mat h les Mesinger,
Pri trčenju se je l.ogar huje ranil, medtem ko je na vozilih za okoli 8000 N din škode.
Na Gorenjski cesti blizu tovarne Alnvlra v Radovljici
Nesreče tega tedna
je v četrtek nenadoma
skočil
preti osebni avtomobil 145 00, voznica Stanište*8 Kralj, šestletni Miloš Lip0-vec. Avtomobil je dečka **" del s prednjim delom, tako da ga je vrglo na levo stra" ceste. Hudo ranjenega otro-
ka so od peljali v bolnišnico.
jesen
iško
Izdaja in Uska. CP »Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. — Našlo* uredništva jn uprave Ust*'-Kranj, Trg revolucije * (stavba občinske skupščJ-"«•> — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 II BM; uprava
tooffasasi
služba 22-152 na: letna 21.—, po
N din. Cena pos»-'m/nih številk 0,40 N din — Inozemstvo 1600 S d'° ~ Mali oglasi besed* d<>  1   N  din. Naročniki Imajo io% popust*. Plačanih oglasov ne Juvljamo.
lista, ma-
naročaj* Naročim lletn*