Zakoni in uredbe

o zaščiti pred letalskimi napadi

Opazovanje in naznanjevanje nevarnosti
letalskih napadov, maskiranje
in zatemnjevanje

Banov razpis o opazovanju in javljanju
letalske nevarnosti

Banova uredba o zatemnitvi
Spremembe I. dela pravilnika
Dopolnitev IV. dela pravilnika

po „Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine 11

L1X. zvezek:
E.

Pravilnik

V. DEL

Prirejeno

V Ljubljani 1941,

Založila knjižna založba tiskarne Merkur d. d. v Ljubljani

734-bb


Natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani
(Predstavnik O. Mihalek)

Vsebina,

I. Pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi.

V. del. — Opazovanje in naznanjevanje nevarnosti
letalskih napadov, maskiranje in zatemnjevanje

Stran

I. Služba opazovanja in naznanjevanja nevarnosti letal¬
skega napada

1. Obveščevalna služba o gibanju in delovanju le¬
talstva ..  1

2. Krajevne opazovalne postaje.3

3. Alarmne postaje in podpostaje.6

II. Služba maskiranja  .12

1. Splošna načela za maskiranje v zaledju; vrste in

način maskiranja.12

2. Maskiranje objektov v zaledju.19

A. Maskiranje večjih naseljenih krajev.19

B. Maskiranje tovarn in rudarskih podjetij ... 20

C. Maskiranje vsakovrstnih skladišč.22

Č. Maskiranje prometnih sredstev in prometa 23

D. Maskiranje aerodromov in posebnih vojaških

objektov.27

3. Odgovornost in nadzorstvo pri maskiranju ... 28

III. Služba zatemnitve.29

1. Splošna načela zatemnitve.29

2. Postopek in uporaba zatemnitve v posameznih pri¬
merih .30

3. Sredstva in ukrepi za zatemnitev in zastiranje

svetlobnih odprtin.35

4. Ukrepi za povečanje varnosti prometa.36

5. Odgovornost in nadzorstvo pri službi zatemnitve . 37

Stran

II. Razpis o opazovanju in javljanju nevarnosti, ki
preti od sovražnih letal . . . . .. 39

III. N ar e (lb a bana dravske banovine o zatemnitvi

I. Splošne določbe . 41

II. Posebne določbe.  43

A. Zatemnitev svetil.43

B. Zatemnitev svetlobnih odprtin.47

IV. Spremembe in dopolnitve I. dela pravilnika o

zaščiti pred letalskimi napadi. 49

Postopek za zaščito in izselitev otrok .   49

Prevozna sredstva za izselitev otrok. 52

V.  Dopolnitev IV. dela pravilnika o zaščiti pred
letalskimi napadi . 57

I

Na podstavi člena 23. uredbe o zaščiti pred letal¬
skimi napadi predpisujem tale

pravilnik

o zaščiti pred letalskimi napadi.*

V. D E L.

Služba opazovanja in naznanjevanja nevarnosti

letalskih napadov, maskiranja in zatemnitve.

I. SLUŽBA OPAZOVANJA IN NAZNANJEVANJA
NEVARNOSTI LETALSKEGA NAPADA.

1. Obveščevalna služba o gibanju in delovanju letalstva.

(‘) Namen te službe je, sporočati v najkrajšem času
za izvajanje obrambe in zaščite pristojnim organom, pa
tudi prebivalstvu ogroženih krajev, prihod, gibanje in
delovanje sovražnih letal, da bi se mogla tako o pravem
času pripraviti obramba in da bi bilo mogoče pričakati
napad s čim večjim mirom in zbranostjo za obrambo
in zaščito.

( 2 ) Organizacija in izvajanje te službe po vsem
ozemlju države spadata po členu 2. in členu 12., točki 2.,
uredbe v dolžnost vojaških oblastev.

* »Službene no vi ne kraljevine Jugoslav,ije< z dne 28. juti
ja 1940., M 1 .166/LV/481 (»Službeni liis.it« št. 701/99 iz L 1940.). —
Slike, ki spadajo k besedilu pravilnika, gl. »Službene novine«
str. 1326—1382. — Pripombe pod črto so opazke oz. tolmačenja
strokovnega prevajalca. — Op. ur.

l

2

Vsa organizacija opreznostne službe je neposredno
podrejena komandantu protiavionske obrambe (P. A. O.)
in se izvaja po sledečih organih: po glavnih obveščeval¬
nih centrih, obveščevalnih centrih, opazovalnih postajah
ter alarmnih postajah in podpostajah. Za javljanje upo¬
rablja ta služba svoje lastne žične in radio-zveze kakor
tudi že obstoječe zveze, v kolikor je to potrebno.

Glede na to, da se pričenjajo današnje vojne z ne¬
nadnim napadom letalstva, je treba opreznostno službo
o pravem času popolnoma aktivirati na vsem državnem
ozemlju in jo izvajati do konca vojne.

Komandanti krajevnih protiletalskih obramb (K. P.
O.) 1  so v pogledu naznanjevanja nevarnosti letalskih na¬
padov in zatemnjevanja po členu 5. uredbe nadrejeni
organizacijam pasivne zaščite v kraju.

Četudi pripadata te službi pasivni zaščiti in pripada
njuno tehnično izvajanje krajevnemu odboru, sta vendar
v taktičnem oziru podrejeni komandantom K. P. O. —
To sta dotikališči obrambe in zaščite pred letalskimi
napadi.

V krajih, kjer so krajevne protiletalske obrambe,
vršijo alarmno službo na alarmnih postajah in podposta¬
jah organi iz sestava K. P. O.

Alarmne postaje in podpostaje morajo imeti zvezo
z organi, ki dajejo določene znake.

To zvezo ima postaviti in oskrbovati krajevni odbor
za zaščito pred letalskimi napadi. Ta odbor daje sred¬
stva kakor tudi potrebno osebje za ravnanje z aparati
in raznimi sredstvi za dajanje znakov.

V krajih, kjer krajevnih protiletalskih obramb ni,
organizirajo alarmno službo in službo zatemnitve kra¬
jevni odbori za zaščito pred letalskimi napadi po čle¬
nu 7. uredbe.

Ti odbori postavljajo v sporazumu s komandanti
zračnih pasov že v mirnem času alarmne postaje in pod-
|)ostaje, po potrebi pa tudi opazovalne postaje.

1  V izvirniku: »mesnih vazdušnih odbrana (M. V. 0.)«.

3

( s ) Ta organizacija je po čl. 16., točki 2., uredbe
poverjena pododboru za organizacijo naznanjevanja ne¬
varnosti in vzdrževanja zvez.

V ta pododbor spadajo zastopnik upravnega oblast-
va kot predsednik, zastopniki vseh državnih in samo¬
upravnih podjetij, ki že uporabljajo signalne znake ka¬
tere koli vrste, kakor tudi strokovnjaki inženirji, tehniki
in elektriki za signalizacijo in zvezo.

Ta pododbor ima dolžnost, da izdela načrt za na-
znanjevanje nevarnosti in za vzdrževanje zveze med
vsemi tistimi deli, ki sodelujejo pri naznanjevanju ne¬
varnosti, in da skrbi za nabavo, ureditev, popravo in
dopolnitev vseh sredstev za alarm in za zvezo.

Pododbor izvaja to delo, da bi bilo naznanjevanje
nevarnosti o vsakem času zanesljivo in kar najhitrejše.

Važnejše predloge tega pododbora pošilja krajevni
odbor banovinskemu odboru (v Beogradu komandantu
Beograda) v odobritev, in sicer redno v mesecu maju,
v nujnih primerih pa takoj.

( 4 ) Alarmna služba mora biti tako urejena, da je
med objavo alarma in prihodom sovražnih letal dovolj
časa, da se izvrše za časa vse priprave za zaščito pre¬
bivalstva.

Včasih pa se ni moči izogniti nepotrebnim alarmom
niti jih preprečiti.

( 6 ) Važnejše samostojne ustanove in podjetja, ki so
zunaj naseljenih krajev, obvesti telefonsko pristojni vo¬
jaški obveščevalni center ali pa alarmna postaja. Način
tega obveščevanja je treba določiti sporazumno.

(“) Vedno je treba skrbeti, da se taka vest, prejeta
od obveščevalnega centra, opazovalne postaje ali alarm¬
ne postaje, najhitreje sporoči vsem organom, ki imajo
po svoji pristojnosti obrambo in zaščito v kraju ali
ustanovi na skrbi, kakor tudi vsemu prebivalstvu.

2 .  Krajevne opazovalne postaje.

(>) Te postaje imajo nalogo, da služijo hitremu
obveščevanju prebivalstva o nevarnosti letalskega na-


4

pada. Morajo pa tudi opazovati učinke sovražnih letal
v kraju.

Take postaje se ustanovijo tudi pri važnejših usta¬
novah, uradih in podjetjih, ki so zunaj naseljenih
krajev.

Ustanovijo se na podlagi načrta, ki ga izdelajo ba¬
novinski odbori, in sicer sporazumno s pristojnimi ko¬
mandanti zračnih pasov.

Tako sestavljeni načrt predložijo komandanti zrač¬
nih pasov v odobritev svojemu komandantu protiavion-
ske obrambe (P. A. O.).

Takoj po prejeti odobritvi se morajo priskrbeti po¬
trebni krediti, nato pa nabaviti ves material, priprave
in ostalo ter popolniti postaje z osebjem radi njihovega
aktiviranja.

O Opazovalne postaje se postavljajo v raznih sme
reh, iz katerih je verjeten prihod sovražnih letal, in
sicer v medsebojni razdalji 8 do 10 km ter 3 do 4 km
daleč od roba mesta tako, da ne more niti eno letalo
neopaženo priti niti se neopaženo spustiti ali s padali
spustiti posamezne osebe in oddelke.

Smeri za prihod sovražnih letal so pred vsem tiste,
ki so podaljšek določenih značilnih linij, kakršne so n.
pr. reke, železniške proge, ceste itd.

Opazovalna služba se more včasih vršiti tudi s katce
pripravne vzvišene točke v kraju samem.

(*) Osebje opazovalnih postaj mora biti zanesljivo
in izvežbano, mora imeti dober vid in sluh in mora biti
pri delu previdno in natančno.

Pri eni postaji zadostujejo za opazovanje 3 do 4
osebe; tam, kjer je treba opazovati več smeri, je pa treba
število oseb povečati.

Poleg tega je treba določiti tudi za javljanje zadost¬
no število oseb.

Starešina opazovalne postaje je njen poveljnik, ki
more na manjših postajah tudi sam vršiti opazovalno
službo.

5

Kot osebje za opazovalno postajo je treba uporab¬
ljati osebe, ki niso vojaški obvezniki in ki so stalno
v službi občin ali mestnih poglavarstev. Pri podjetjih,
železniških postajah ipd. je treba uporabljati njih osebje.

Za dopolnitev tega osebja je mogoče uporabiti tudi
člane Sokola in skavtov 2 *  kakor tudi ženske.

( 4 ) Opazovalne postaje morajo imeti sledečo opre¬
mo: 1 daljnogled in toliko temnih naočnikov (za sonce
ali sneg), kolikor oseb je določenih za opazovanje, ter
(letalske) znake sovražnih letal.

Osebje teh postaj mora imeti obleko in obuvalo v
skladu z vremenskimi razmerami.

( 5 ) Sredstva za opazovanje so sluh in vid, pomožno
sredstvo pa je tudi meteorološka služba, s katero je
mogoče oceniti možnost poleta letal in smeri, v katerih
bi se razvijal požar in bi se gibali bojni strupi.

( 6 ) Kakor hitro se zasliši v zraku zvok motorjev,
je takoj treba naravnati daljnogled v smer zvoka ter
preiskati nebo in po letalskih znakih na letalih ugotoviti,
ali so sovražna ali lastna.

Poročilo o tem je treba najhitreje odposlati po na¬
črtu, ki je za tisti kraj določen. Poročilo mora vsebovati:
ime postaje, ki pošilja poročilo, število letal in smer,
uro in minuto poleta. Če so ugotovljena sovražna letala,
je treba poslati poročilo alarmni postaji, ki mora takoj
dati določeni znak za alarm, da se opozorijo prebival¬
stvo, ustanove, uradi in podjetja.

Če so opažena letala naša, je treba o tem telefonsko
obvestiti krajevni odbor, ki mora to sporočiti pristojni
(najbližji) krajevni protiletalski obrambi.

Če se opazi učinek rušilnih ali vžigalnih bomb v
kraju, če se opazi, da se spušča sovražnik posamez ali
v celih oddelkih s padali ali če se opazi pristajanje so¬
vražnih letal v okolišne kraje, je o tem treba takoj

2  Po uradnem širšem tolmačenju tega besedila je v nave¬

dene namene pritegniti prav tako tudi člane Zveze fantovskih

odsekov.

6

obvestiti najbližjo komando mesta oziroma krajevni od¬
bor, ki mora neutegoma ukreniti, kar je treba.

( 7 ) Radi evidence in kontrole poročil mora vsaka
opazovalna postaja voditi poseben »dnevnik za opazo¬
vanja«, v katerega mora po kronološkem redu vpiso¬
vati: katerega dne, ob kateri uri, na katerem kraju in
kaj se je opazilo in komu se je javilo.

( 8 ) Za zvezo med opazovalnimi postajami in alarm¬
nimi postajami oziroma s krajevnimi odbori za zaščito
pred letalskimi napadi je treba uporabljati najhitrejši
način javljanja, ki je na razpolago, pa tudi razna zvočna
in optična sredstva.

Glavno je pri tem, da se da zveza hipoma vzposta¬
viti. Tudi med posameznimi opazovalnimi postajami je
treba vzpostaviti zvezo, da se morejo tudi postaje med
seboj obveščevati o svojih opazovanjih.

( 9 ) Da bi opazovalna in obveščevalna služba mogla
delovati pravilno in hitro, je potrebno, da se že v mir¬
nem času osebje vadi, in sicer tudi skupno z najbližjo
krajevno protiletalsko obrambo in z letalstvom.

Te vaje je treba izvajati podnevi in ponoči in tudi
ob raznih letnih časih.

( 10 ) Opazovalna. služba je dokaj utrudljiva. Zaradi
tega je treba poskrbeti za izmenjavo izvršujočega osebja
vsake 'A  do 1 ali 2 ur, kakršne so pač vremenske raz¬
mere.

Vse osebje opazovalne postaje je treba za časa iz¬
menjati; zato mora imeti vsaka postaja najmanj 3 iz¬
mene.

To službo morajo nadzirati organi krajevnega odbo¬
ra za zaščito pred letalskimi napadi po odredbi pred¬
sednika tega odbora.

3. Alarmne postaje in podpostajc.

( J ) Te postaje imajo nalogo, da na najprimernejši
in najhitrejši način obveste prebivalstvo (ali osebje
uradov, ustanov ali podjetij, ki so zunaj kraja) d nevar¬
nosti letalskega napada.

7

Zato je treba ustanoviti te postaje v vseh naseljenih
krajih in pri posameznih ustanovah, uradih in podjetjih,
ki so zunaj naseljenih krajev, in sicer na podlagi odo¬
britve komandanta protiavionske obrambe, kakor je to
že omenjeno v oddelku o krajevnih opazovalnih po¬
stajah.

( 2 ) V krajih, kjer so komande krajevne protiletal¬
ske obrambe, opravljajo to službo njeni organi, ki so
tudi pristojni dajati alarmni znak in znak, da je nevar¬
nost prenehala. Sodelovanje organov krajevnih odborov
za zaščito pred letalskimi napadi se v tem primeru or¬
ganizira, kakor je to že določeno v oddelku pod 1.

Kjer ni komande krajevne protiletalske obrambe,
organizirajo vso opazovalno, obveščevalno in alarmno
službo krajevni odbori za zaščito pred letalskimi napadi.

( s ) Postaje za alarmiranje se nameščajo na takih
krajih, odkoder imajo zanesljivo zvezo z najbližjimi
obveščevalnimi centri, če jih je kaj v kraju; če pa v kra¬
ju takih centrov ni, je treba te postaje zvezati s krajevnim
poštno-telegrafskim uradom, po katerem bodo dobivale
vesti o prihodu sovražnih letal.

V večjih naseljenih krajih je treba namestiti tudi
potrebno število alarmnih podpostaj. Te morajo biti za¬
nesljivo zvezane z alarmno postajo, od katere dobivajo
znake za alarm in znake, da je nevarnost prenehala.

( 4 ) Za alarmne postaje zadostujejo 2 do 3 osebe, in
sicer ena kot starešina, ena do dve pa za službo. Te
osebe pomagajo pri vzdrževanju zvez in se uporabljajo
tudi za izmeno. Pri alarmnih podpostajah zadostuje tudi
po ena oseba.

Posebno skrbno je treba izbirati starešine.

Starešina postaje oddaja znake za alarm.

Za opravljanje te dolžnosti so najprimernejši stalni
uslužbenci občine, mesta ali ustanove in podjetja, ki so
bili aktivni podčastniki, učitelji, policijski uradniki, že¬
lezničarji, gasilci, orožniki ipd. in se odlikujejo po na¬
tančnosti in odločnosti.

8

(°) Alarmne postaje in podpostaje za naznanjevanje
pričetka nevarnosti in prenehanja nevarnosti uporablja¬
jo priprave za dajanje alarmnega znaka, ki se more da¬
jati s sirenami, zvonovi, piščalkami, trobentami ipd.

Da se ugotovi potrebno število alarmnih aparatov,
je treba upoštevati celotno površino kraja in jo prekriti
s krogi zvočne daljave tako, da se med seboj prekrivajo
za polovico premera. Število teh krogov da število po¬
trebnih aparatov pri ravninskem ozemlju. Glej skico.

Tisti deli mesta, ki so oddeljeni po gričkih, morajo
imeti svoje lastne signalne aparate.

Kjer se namesti več alarmnih aparatov, mora eden
izmed njih rabiti za centralni aparat. Ta aparat oddaja
znake, katere nato povzamejo vsi ostali aparati. Centralni
aparat se postavi pri komandi krajevne protiletalske
obrambe, tam pa, kjer ni ne obveščevalnega centra ne
K. P. 0., pa pri krajevnem odboru za zaščito pred letal¬
skimi napadi.

Ostali aparati naj se nameščajo v bližini policijskih
ali orožniških vojašnic. Vsi aparati naj se montirajo na
jambore, ki so višji od okoliških poslopij. 1 * * 4 5 *

Sirene na stisnjeni zrak so najboljša sredstva za
alarmiranje. 4

Tovarniške piščalke so tudi prav dobra alarmna
sredstva, ker se daleč slišijo. Alarmni znaki preteče
nevarnosti in minule nevarnosti se morajo jasno raz¬
likovati od ostalih znakov, ki jih tovarne redoma od¬
dajajo. 5

Zvonove je treba uporabljati kot alarmno sredstvo
v manjših krajih, v večjih pa le kot pomožna sredstva.

Trobente se uporabljajo podobno kakor zvonovi v
okolišu, ki ustreza njihovi jakosti.

1  Sirene je mogoče ustrezno namestiti tudi na kioske,

kandelabre itd., posebno pri pomožnih in uličnih alarmnih

aparatih. Uporabljajo pa se tudi prenosne in ročne sirene.

4  Gorenje velja le v določenih primerih.

5  Tovarniške in industrijske sirene morajo v ta namen

dajati uradno določene znake; glej pripombo pod 7 .

9

Streli in eksplozije so uporabni edino pred priho¬
dom sovražnih letal.

Semafore (sredstva za dajanje znakov s svetlobo,
barvami in oblikami) je treba postavljati na vzvišene
kraje, da so tako vidna z več strani.

Uporabljati se morejo zlasti ponoči in v notranjosti
prostorov, kjer se zvočni signali ne slišijo ali pa se le
slabo slišijo (v tovarnah, delavnicah in ipd.).

Tudi rakete se morejo uporabljati za oddajanje zna¬
kov. Rakete se lahko razločujejo in so daleč vidne po¬
dnevi in ponoči; morajo jih pa spuščati z opazovalnih
postaj le izučeni organi za naznanjevanje nevarnosti.

Prav tako je mogoče uporabljati zažiganje ognja,
bengalskega in navadnega. 6

Zvok za dajanje znaka nevarnosti (alarma) naj traja
do 5 minut, zvok znaka, da je nevarnost prenehala pa
do 2 minuti.

Alarmni znak se mora jasno razlikovati od znaka,
da je nevarnost prenehala. S temi znaki je treba sezna¬
niti vse prebivalstvo kraja. 7

Dokler ne določi komanda teritorialne zračne
obrambe tip signalnega aparata, je treba uporabljati ti¬
sta sredstva, ki so na razpolago; ko pa se namestijo
signalni aparati, se uporabljajo vsa ostala sredstva le kot
rezerva.

V krajih, kjer ni krajevne protiletalske obrambe,
rešijo to vprašanje komandanti pristojnih zračnih pasov
v sporazumu z banovinskimi odbori.

Kjer zgoraj omenjena sredstva za alarmiranje niso
zadostna, da bi se njihov zvok slišal tudi v notranjost
prostorov, kakor n. pr. v večjih delavnicah, tovarnah,

6  Dajanje znaka preteče nevarnosti ob nočnem napadu s
svetlobnimi sredstvi, kot svetlobnimi semafori, raketami ter
naravnimi in bengalskimi ognji je menda neprimerno,
ker more služiti sovražnemu letalstvu kot orientacija.

7  Dajanje znakov za pričetek oz. prenehanje nevarnosti
je urejeno z razpisom kralj, banske uprave 11/4 št. 8605/5 z dne
15. XII. 1939.

10

podzemeljskih lokalih, gledališčih ipd., jih je treba izpo¬
polniti s posebnimi zvočnimi in svetlobnimi sredstvi po
krajevnih razmerah in po izkušnji, pridobljeni pri vajah.

Da bi ta sredstva v hipu dali v pogon, je treba do¬
ločiti vratarje ali druge osebe, ki imajo zanesljivo zvezo
z alarmnimi postajami in podpostajami o vsakem času.

( 6 ) Brž ko prispe od obveščevalnega centra ali od
opazovalne postaje poročilo o prihodu sovražnih letal,
da alarmna postaja znak alarma. Po zaznanju tega znaka
je treba

v hiši:

a) obvestiti tudi tiste, ki znaka niso slišali;

b) zapreti oknice, roloje in vrata. Če ni ne rolojev
ne oknic, je treba okna odpreti;

c) ugasiti ogenj, svetila pa zatemniti;

d) zapreti plinske pipe pri aparatu, pri plinomeru
in končno tudi glavno hišno pipo;

e) izključiti električne aparate;

i) napotiti vse stanovalce v zaklonišče, ki mora biti
vedno pripravljeno; -s seboj je tfkba vzeti tudi proti-
plinske maske;

g) postaviti hišne gasilce na določena mesta v pri¬
tličju ali v zaklonišču;

h) zapreti vrata;

na ulici:

a) takoj zapustiti ulico in oditi v najbližje zaklo¬
nišče ali drug varen kraj (klet ali podobno);

b) kjer to ni mogoče, se zakloniti v hodnike ob
močnih zidovih ipd.;

c) vsa vozila ustaviti ob desni strani ceste, konje
izpreči in jih privezati ob drevesa ali stebre, svetila pa
ugasiti;

d) tramvaje in avtobuse ustaviti na prikladnem
kraju, njihovo osebje pa poslati v najbližje zaklonišče;

e) če se začuti duh po bojnih strupih, natakniti
masko na obraz ali mokro krpo na usta in nos, pri tem
pa dihati mirno in počasi in nikakor ne teči;

11

v zaklonišču:

a) mirno sedeti ali ležati;

b) ne kaditi;

c) plinske svetilke in sveče ugasiti, električna raz¬
svetljava pa lahko ostane ; 8

d) določiti osebo, ki bo dnevno skrbela za čistočo
in (pravilen) pritisk zraka ter pravilno delovanje pre¬
zračevalne naprave (ventilatorske naprave);

na prostem-.

a) zakloniti se v zavetja, jame ali poglobitve; če
preti napad z bojnimi strupi, namestiti masko na obraz
in se oddaljiti v smeri proti vetru ali vstran od vetra,
nikakor pa ne v smeri, v katero piha veter;

b) če ni maske, namestiti moker robec čez nos in
usta ter mirno in počasno dihati.

( 7 ) Kakor hitro preneha nevarnost, dajo alarmne
postaje in njihove podpostaje za to določeni znak. Po
objavi tega znaka je treba

v hiši:

a) oditi iz zaklonišča, ko to dovoli nadzornik za¬
klonišča. Ta mora pred tem še ugotoviti, ali je v hiši
vse v redu, in dovoli šele nato odhod stanovalcev v sta¬
novanja;

b) če ugotovijo stanovalci kakšno okvaro ali za-
kužbo po bojnih strupih, morajo o tem takoj obvestiti
hišnega nadzornika, ki prevzame nadaljnje obveščevanje
in zahteva strokovno pomoč za opravo popravil ali za
čiščenje od bojnih strupov. Potem je treba stanovanje
dobro prezračiti;

c) se ne dotikati bomb, ki niso eksplodirale, ta kraj
pa ograditi in o tem obvestiti policijsko oblastvo;

d) pipo za plin odpreti in električne aparate zopet
vključiti;

e) luči prižgati šele potem, ko so vse (svetlobne)
odprtine dobro zastrte;

8  Ugasiti je treba seveda tudi petrolejke!

12

f) porabljeno vodo nadomestiti;

g) živila pregledati, ali so še uporabljiva; kar je za¬
strupljeno, ne uporabljati. Zaklonišče urediti za prihod¬
njo uporabo, ga prezračiti in porabljeni material nado¬
mestiti;

na prostem:

a) nadaljevati svoje redno opravilo;

b) se ne dotikati bomb, ki niso eksplodirale, in ne
•vstopati v prostore, ko so okuženi.

( 8 ) Za evidenco in kontrolo dela vodi vsaka postaja
in podpostaja dnevnik za alarm. V ta dnevnik je treba
vpisovati, katerega dne in ob katerem času je bil oddan
znak za alarm in znak, da je nevarnost prenehala.

( 9 ) Zelo pomembno je, da je zveza med alarmnimi
postajami (in podpostajami) in pristojnim obveščevalnim
•centrom oziroma opazovalnimi postajami, od katerih se
dobivajo obvestila o nevarnosti letalskega napada, za¬
nesljiva in hipna.

( 10 ) Za čim boljše delovanje alarmne službe je po¬
trebno, da so že v mirnem času pripravljalne vaje, ki
jih organizirajo komande krajevne protiletalske obram¬
be, če so v kraju, sicer pa krajevni odbori za zaščito
prebivalstva pred letalskimi napadi.

Ko se doseže pri teh vajah zadovoljiva hitrost, je
treba te vaje združiti z vajami oddelkov sanitetne, ke¬
mijske, gasilske in tehnične službe.

Končno je treba izvajati vaje skupno z letalstvom.
Te vaje projektirajo komandanti zračnih pasov po od¬
redbi komandanta protiavionske obrambe, a to po na¬
vodilih komandanta teritorialne zračne obrambe.

II. SLUŽBA MASKIRANJA.

1. Splošna načela za maskiranje v zaledju; vrste in način
maskiranja.

(*) Z maskiranjem razumemo vrsto ukrepov, s ka¬
terimi hočemo zakriti pred sovražnikovim opazovanjem

13 '

bodisi z zemlje ali iz zraka določne predmete in objekte,
najsi so stalni ali pa se gibljejo.

( 2 ) Pri opazovanju iz zraka ima prvovrstni pomen
fotografiranje iz letal, ki ima posebno veliko vlogo v
zaledju, kjer so objekti negibljivi in se dajo le malo
izpremeniti. Za korekturo učinkovanja proti objektom
v zaledju so fotografije zelo pomemben činitelj.

( 3 ) Medtem ko temelji maskiranje na prostorih, ki
so blizu fronti, zaradi pogostne spremenljivosti razmer
in možnosti nizkih poletov letal le na uporabi hitrih,
navadnih in naglo izvedenih ukrepov za maskiranje, pa
temelji maskiranje globoko v zaledju na predhodno do¬
bro premišljenih in dobro izdelanih načrtih za maskira¬
nje, ki upoštevajo vse možne tehnične ukrepe in ki se
pripravljajo in izvajajo za časa še v miru, najpozneje pa
v pripravljenem ali mobilnem stanju. Pred napravo ta¬
kih načrtov je treba objekt iz zraka fotografirati in
letalske posnetke proučiti; na podlagi tega proučevanja
in opazovanja objekta in njegove neposredne okolice z
zemlje, kar naj opravi strokovnjak za maskiranje, se
šele izdela načrt za maskiranje.

Po tem načrtu je treba objekt maskirati; nato ga je
treba vnovič fotografirati iz zraka, ugotovljene pogreške
pa popraviti in maskiranje izpopolniti.

( 4 ) Pri napravi projekta načrtov za maskiranje ob¬
jektov v zaledju v mirnem času je treba upoštevati
sledeče:

— da so ogledi in napadi sovražnega letalstva \
prvi vrsti usmerjeni proti:

a) aerodromom,

b) vojaškim skladiščem in tovarnam,

c) pomembnim komunikacijam, prevoznim sred¬
stvom in napravam (železniškim postajam, pristaniščem,
vlakom, ladjam, pomembnim mostovom ipd.) ter

d) prestolnici in večjim mestom v državi;

— da more tudi manj pomemben objekt zadobiti
velik pomen v vojaškem smislu kot kraj, kjer se zbirajo

14

večje sile, križišče komunikacij v zaledju vojske, sedež
pomembnejših ustanov za oskrbovanje ipd.

( 5 ) V glavnem razlikujemo dve osnovni skupini ma¬
skiranja, in sicer:

a) naravno maskiranje in

b) umetno maskiranje.

( 6 ) Naravno maskiranje  je v izkoriščanju
obstoječih lastnosti ozemlja (konfiguracija terena, rast¬
linstvo, vremenski pojavi, megla v kotlinah itd.); narav¬
no maskiranje se uporablja bolj na bojiščih, medtem ko
je uporaba v zaledju dokaj omejena in vezana le na
manjše objekte (majhna skladišča, manjše tovarne, manj¬
ši prometni objekti ipd.), ki so postavljeni v gozdovih ali
na poraščenih zemljiščih (terenih). Izjeme so dopuščene,
če se izvaja maskiranje po načrtu za več let, tako da se
ta dela, čeprav so v bistvu umetna, po daljšem času
izpremene v naravno maskiranje, kakor n. pr. pogozdo¬
vanje večjih prostorov za določene namene. Toda sama
postavitev določenega objekta v kako globoko dolino
v terenu, ki ga sicer zakriva v veliki meri, še ne za¬
dostuje, temveč je treba tak objekt glede oblike in barve
prilagoditi videzu okolišnega zemljišča.

( 7 ) Med umetno maskiranje  z najprepro¬
stejšimi sredstvi spada pravočasno sejanje trave, po¬
gozdovanje in zasajanje z grmi tako, da se da površini
določena ustrezna oblika, ravan, oblika loka ipd.

Razen teli ukrepov spada v lo maskiranje tudi:

a) barvno maskiranje  (zaščitno in kamuflaž-
no barvanje);

b) dekorativno maskiranje  (horizontalne
in vertikalne maske);

c) kemijsko maskiranje  (zameglitev, dim¬
ni zastori in oblaki);

d) fizikalno maskiranje  (optično, akustič¬
no in električno).

( 8 ) Razen umetnega maskiranja je treba uporabljati
tudi navidezno maskiranje, s čimer se odtegne pozornost

15

sovražnika od pravih objektov in usmeri njegovo delo¬
vanje na navidezne objekte, ki posnemajo prave. Na¬
videzne objekte pa je treba graditi le po podatkih,
ugotovljenih z opazovanjem iz letal v večjih višinah.

( 9 ) Barvno maskiranje.

Zaščitno barvanje otežuje v dokajšnji meri opazo¬
vanje in določevanje tudi iz majhnih višin.

Pri maskiranju z zaščitnimi barvami je treba upo¬
števati načelo, po katerem je treba predmete pri pošev¬
nem opazovanju obarvati skladno s perspektivo, pri
opazovanju iz navpične lege pa skladno s tlorisom.

V zaledju naj se tako obarvanje razširi na 3 do
lOkrat večji prostor, kot ga predmet v resnici zavzema;
obarvani objekt sam pa mora v tem prostoru imeti
ekscentrično lego.

Pri izbiranju barvnih odtenkov za barvanje objektov
v določeni okolici je treba vedno gledati, da je izbrani
odtenek nekoliko temnejši od neobarvanega dela zem¬
ljišča. Pri tem je treba obarvati določeni prostor z objek¬
tom najprej z barvo, kakršne je okolišno zemljišče,
nato pa na njem napraviti lise temnejšega barvnega od¬
tenka ter različnih nepravilnih in nedoločenih oblik, ki
segajo čez robove obarvanega prostora in ne smejo biti
manjše od 10 do 15 metrov v premeru (sl. 1).

Zaščitno barvanje  nam služi za izpreminja-
nje pravilne oblike, simetrije, razporeditve posameznih
delov predmetov, vseh ravnih črt, robov in oglov in se
izvaja z barvanjem v dveh do štirih barvah s posebnimi
lisami nepravilne oblike in velikosti.

Pri določevanju barv je treba upoštevati sledeče:

Ena barva mora biti mnogo temnejša kot ostale, n.
pr. rdeče-bela kombinacija; ena izmed barv mora ustre¬
zati površini, na katero se predmet projicira.

Treba je upoštevati tudi letne čase; tako je n. pr.
pozimi najboljša kombinacija barv črno-bela, poleti, je¬
seni in spomladi pa črna in zelena ali rumena barva,
glede na barve okolišnega zemljišča.

16

Kadar se izvaja kamuflaža proti opazovanju iz večjih
višin, zadostujeta dve barvi; proti opazovanju iz manjših
višin pa so potrebne štiri barve.

Proti istočasnemu opazovanju iz večjih in manjših
višin je treba izbrati take barve, ki se pri povečanju
višine zlivajo oz. izgube, to pa tako, da se ob istem
času napravijo lise, ki se po svetlosti med seboj zelo
razlikujejo.

Velikost lise bodi v pravem razmerju z obsegom
predmeta in z višino opazovanja.

Lise, ki morajo biti različne in nepravilne oblike,
je treba razvrstiti na sledeči način:

a) lise vseh barv morajo biti vidne z vseh strani
(na vsakem robu je treba razvrstiti lise v vseh barvah,
vsaka lisa pa mora zajeti dva do tri robove);

b) ogle in robove je treba obarvati s temnimi lisami,
če služijo kot znaki, ki demaskirajo;

c) na obsenčenih krajih je treba nanašati žive barve
in obratno;

d) da se izogne simetričnost, je treba nekaj oglov
in robov, ki objektov ne izdajajo preveč, pustiti nepobar¬
vanih;

e) sredino lis na oglih je treba napraviti tako, da se
ne ujema z vrhom samega ogla;

f) kadar izvajamo kamuflažo v treh do štirih barvah,
kakor tudi kadar se pri kamuflaži ni uporabila črna
barva, je treba okoli lis napraviti pas v črni barvi.

Pri obarvanju je treba upoštevati, da učinkujejo
barve na fotografsko ploščo ali film različno, in sicer
učinkujejo rdeča, oranžna, rumena in rumeno-zelena
barva le slabo na ploščo in so na posnetkih temne; zelena,
modra in vijoličasta barva pa močno učinkujejo na ploščo
in so na posnetku jasneje izražene.

Oljnatih ometov se je treba izogibati, ker povzro¬
čajo močan odsev svetlobe.

Zmes barve z ometom mora dati medlo (temno)
barvo.

17

V zaledju je najboljše, da se barvanje poslopij in
ostalih objektov izvaja na cementnem ometu.

( 10 ) Dekorativno maskiranje.

To se uporablja pri objektih v zaledju najpogosteje
s horizontalnimi maskami (sl. 2 in 3), medtem ko se
vertikalne maske (sl. 4 in 5) uporabljajo kot pomožna
sredstva (deformacija senc, navidezne naprave itd.). Za
strešno konstrukcijo horizontalnih mask je treba uporab¬
ljati žične mreže in razne vrste tvoriva za maskiranje.
Te žične mreže se lahko izdelajo z manjšimi ali večjimi
okenci (4, 5, 9 13 X> in 18). Če se želi večja gostota
maske, je treba uporabljati mreže z okenci 4‘5—9 cm.
Debelina žice bodi 1 do 3 mm, kar je odvisno od teže
strehe in od teže tvoriva za maskiranje, s katerim se
mreža pokriva. Mrežo in tvorivo maske (oziroma strehe)
je treba obarvati z zaščitno barvo. Če se mreža pokriva
s platnom, ločjem, ipd., je treba ta pokrivala čimbolj
pritrditi na mrežo.

Vsaka maska, ki se uporablja v zaledju, mora bil.
trajna, odporna proti učinkom vetra, snega itd. in sta¬
bilna.

Stabilnost mask se dosega z uporabo dobrega tvo¬
riva in močne nosilne konstrukcije.

Za pokrivanje žičnih mrež je treba uporabljati kot
tvorivo lubje, platno, ločje, furnir itd.; mreže in to tvc/ivo
pa je treba pred uporabo obarvati s primerno barvo.

Pri projektiranju konstrukcij za horizontalne maske
je treba gledati, da ne prepuščajo maske atmosferske
vode, če to terja narava in namemba objekta (zaklonišča
za ljudi, skladišča živil, municije ipd.). V takih primerili
je treba izdelati strehe rahlo nagnjene, pod masko pa
namestiti tvorivo, ki ne prepušča vode (strešno lepenko,
tanke strešne deske ipd.).

Začasno se morejo uporabiti tudi r.e hitro izdelane
maske iz lažjega in slabšega tvoriva, konopljene mreže,
vejevje na večje razmake, nametano na lesene dro¬
gove itd.).

2

18

C 1 ) Kemijsko maskiranje.

Dimne in meglene zastore je treba predvsem upo¬
rabljati za zakrivanje določenega objekta in njegove oko¬
lice v obliki megle, dima ali oblakov, ki se naredijo
v določeni višini nad zemljo. Zastore prvo omenjene
vrste narejamo z viri, ki so postavljeni na tleh, oblake
pa po letalstvu. Pri tem je treba za te zastore uporab¬
ljati podnevi belo, ponoči pa črno barvo.

Celotni prostor, ki se maskira, mora biti najmanj
5 do 10 krat večji od objekta, ki naj se zakrije. Razen
tega ne sme biti maskirani objekt v centralni legi maski¬
ranega prostora, temveč mora vedno imeti ekscentrično
lego, ki jo je treba pogosto menjati. (Glej skico! Primer:
Zapadni veter: prižgo se kvadrati 1, 2, 3, 5, 6, 7, even¬
tualno tudi 9, 10 in 11, ali pa 2, 3, 4, 6, 7, 8, eventualno
tudi 10, 11 in 12.)

Treba pa je vsekakor tudi upoštevati, da se nastali
zastor zelo hitro razblini (razprši).

Ta način maskiranja pa je treba uporabljati samo,
če je zveza za obveščanje o prihodu sovražnih letal za¬
nesljiva in hitra, če je dovolj časa, da se naredijo dimne
zavese, in pri tem tudi dobra zveza z napravo za proizva¬
janje dima, če so na razpolago naprave za istočasno
proizvajanje več dimnih zaves, ki pa ne smejo motiti
delovanja protiletalskega orožja, in če se pozna smer
vetra, z napravami pa ravnajo izučene in zanesljive
osebe. Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da je za
uporabo umetne zameglitve potrebna velika množina
dimnih sredstev, ki so zelo draga. Zamegliti bi bilo
treba pri vsakem alarmu, ne glede na to, da bi v vmes¬
nem času sovražna letala mogla izpremeniti smer poleta.
Zaradi tega so stroški zameglitve zelo redko v sorazmerju
s koristmi, ki jih je moči pričakovati.

Sploh pa naj se zameglitev ne uporablja tam, kjer
bi ovirala delovanje protiletalskega orožja.

( l2 ) Fizikalno maskiranje.

Najpomembnejše je maskiranje svetlobe ali zatemni¬
tev, ki se obravnava v III. delu tega pravilnika.

19

( 13 )  V električno maskiranje spada:

a) maskiranje delovanja radio-postaj (v službi aktiv¬
ne in pasivne obrambe);

b) maskiranje delovanja reflektorskih postaj.

Maskiranje delovanja radio-postaj se doseza s tem,

da se oddaja začasno prekine, razen tega tudi valovna
dolžina in šifre izpremenijo.

Močne radio-postaje je treba uporabljati tudi za
aktivno maskiranje s tem, da se ovira delovanje sovraž¬
nih letalskih radio-postaj.

Maskiranje delovanja reflektorskih postaj se doseza
predvsem z izpreminjanjem mesta; poleg tega je treba te
postaje čez dan dobro maskirati Tehnično delovanje teh
postaj pa je treba tako urediti, da ponoči nikoli in nikdar
ne osvetljujejo ne lastnih objektov na tleh ne lastnih
obrambnih sredstev.

( 14 ) Najuspešnejša oblika maskiranja pa je zakla-
njanje prebivalstva.  Po krajevnih razmerah naj
krajevni odbori določijo način zaklanjanja prebivalstva
in gibanja ob napadih iz zraka, in to tako, da se ne
morejo opaziti pomembni objekti (podjetja, zaklonišča
ipd.) in da tudi prebivalstvo samo ni izpostavljeno ne¬
potrebnim izgubam.

Zaradi tega morajo krajevni odbori za zaščito pred
napadi iz zraka do podrobnosti organizirati zaklanjanje
prebivalstva, pri delnih in skupnih vajah pa prebival¬
stvo temeljito seznanjati z načrtom in navodili, ki jih je
krajevni odbor napravil za tisti kraj. 9

2 .  Maskiranje objektov v zaledju.

A. Maskiranje večjih naseljenih krajev.

(*) Večji naseljeni kraji se pred opazovanjem iz
zraka ne dajo popolnoma zaščititi z maskiranjem, marveč

9  Take načrte je treba izdelati na podstavi splošnih navo¬
dil g.. bana za dela in ponašanje prebivalstva zaradi zaščite
pred letalskimi napadi, Mob. št. 646/3 z dne 31. maja 1940.
(>Službeni list« št, 260/46 iz 1. 1940.)

2 *

20

se more doseči to le deloma z zakrivanjem važnejših
delov oziroma objektov. Pri izdelovanju in izvajanju
regulacijskih načrtov za mesta je treba upoštevati po¬
trebe maskiranja in ga izvajati po načelih določb tega
pravilnika.

( 2 ) Poslopja, ki so pomembna za državno obrambo,
je treba tako postavljati, da se porazgube v skupini
ostalih zgradb, kar se doseza s tem, da se ta poslopja
po svojem videzu ne razlikujejo od okolišnih zgradb ne
po načrtu (tlorisu) ne po pročelju (fasadi).

Mnogonadstropna poslopja niso priporočljiva, ker so
preočitna in je maskiranje pri njih skoraj neizvedljivo.

( 3 ) V naseljenem kraju je treba skrbno maskirati
zlasti tiste objekte, ki jih je mogoče uporabljati kot
značilnosti: tovarne, značilne stavbe, železniška križišča,
večje mostove itd. Od tehničnih načinov maskiranja naj
se v večjih naseljenih krajih v glavnem uporablja optič¬
no maskiranje razsvetljave (zatemnitev), ki se obrav¬
nava v III. delu tega pravilnika.

(*) Ce je v določeni razdalji od naseljenega kraja
kaj takih naravnih objektov, ki so ponoči podobni značil¬
nostim tega kraja, bi bilo koristno, da bi se tam po
možnosti zgradila navidezna naselbina, posnemaje mest¬
no razsvetljavo in z uporabo prenosnih svetilk. Z raz¬
vrstitvijo teh lažnih svetilk v načrtu morajo biti natančno
posneti najpomembnejši deli mesta, kakor tudi njih raz¬
merje do teh značilnosti.

B. Maskiranje tovarn in rudarskih
podjetij.

( J ) Za maskiranje tovarn in rudarskih podjetij, ka¬
terih delo je pomembno za državno obrambo, je treba
vse potrebno ukreniti o pravem času, že v miru. Načir
maskiranja vsakega posameznega objekta je odvisen od
narave objekta samega in njegove okolice.

( 2 ) Predvsem je treba že v mirnem času pogozdovati
in zasajati rastline-ovijalke in grmovje ter pri tern upošte-

21

vati, da drevju pozimi listje odpada. Zaradi tega je treba
obarvati z zaščitno barvo strehe in stene, v pripravljenem
stanju pa opraviti dopolnilno maskiranje z ostalimi sred¬
stvi za maskiranje.

( 3 ) Zlasti je treba upoštevati možnost, da se tovarne
razpoznavajo po sencah tovarniških dimnikov; zato je
treba izpreminjati videz dimnika in drugih zavzetnih
objektov (rezervoarjev, hladilnih naprav za vodo itd.)
z dekoracijami (kulisami), ki sočasno izpreminjajo tudi
senco objekta (sl. 5). 10

Ce se ves prostor okoli tovarne, na katerega se
projicirajo sence stavb in dimnikov, posuje z žlindro
(ugaskom) in premogom v nepravilnih oblikah in z za¬
brisanimi robovi, se tudi s tem uničijo sence v zadovo¬
ljivi meri.

( 4 ) Dimne zastore je treba izvajati po dobro pre¬
mišljenem in preizkušenem načrtu. Notranji promet je
treba kar najbolje maskirati. Železnice v okolišu tovarn
in podjetij je treba maskirati s horizontalnimi dekora¬
cijami. ki dovoljujejo skrit promet; pri tem je treba zlasti
upoštevati tiste tire, ki držijo do splošnega železniškega
omrežja. Da bi preslepili sovražnika, je treba te odcepe
podaljšati izven tovarniških prostorov, na koncu pa po¬
staviti kak navidezen objekt, ki naj zlasti ponoči na¬
videzno predstavlja tovarno. Če je navidezni objekt po¬
stavljen na ugodnem kraju glede na sestav zemljišča
in če je primerno izdelan, je tudi podnevi lahko zelo
koristen v zvezi z zakrivanjem pravega tovarniškega
objekta z umetno meglo.

( 6 ) Večje tovarne in podjetja, ki zavzemajo velike
površinske prostore, je mogoče zelo uspešno maskirati
z oblakom umetne megle v višini 100—150 m nad višino
zemljišča. Taki oblaki se narejajo z letali, ki opravijo to
lahko tudi še med napadom samim, izkoriščajoč pri tem
kot zaklon že narejene oblake. Pri tem je treba upošte¬
vati pogoje, ki so navedeni v točki 11. »splošnih načel«.

10  Kjer je to seveda tehnično izvedljivo glede na nosilno
zmožnost konstrukcije.

22

C. Maskiranje vsakovrstnih skladišč.

(*) Najlažje je maskirati podzemna skladišča, pri
katerih zadostuje, da se maskirajo vhodi, prezračevalne
odprtine in dovozne poti.

O Nadzemna skladišča, predvsem tista, ki so po¬
stavljena na odprtem zemljišču, je treba maskirati z
dimnimi zastori. Dokaj uspešno je tudi pravočasno ma¬
skiranje s pogozdovanjem in zasajanjem rastlin-ovijalk
in grmastih rastlin; to pa se mora opraviti že v mirnem
času. Toda tudi poleg tega je dobro, da se obarvajo
strehe in stene v skladu z okolišnim zemljiščem.

( 3 ) Poslopja skladišč je treba pokriti z žičnimi mre¬
žami, v katere je vpleten material za maskiranje, ki
ustreza letnemu času. Posebno je treba paziti na maski¬
ranje materiala tistih skladišč, ki so postavljena na od¬
prtem zemljišču (žage, rudniki idr.). Zaradi tega je treba
material takih skladišč o pravem času prenesti v zavaro¬
vane prostore ali pa ga zakriti s primernimi sredstvi
za maskiranje po letnem času; pri tem se je pa treba
izogibati navadnega simetričnega kopičenja materiala.

( 4 ) Zaradi velikega prometa in zbiranja prevoznih
sredstev v večjem številu v mobilnem in vojnem času
je treba maskirati vse dohodne poti in se ne sme do¬
voljevati kopičenje transportnih sredstev pri skladiščih,
temveč je treba ta sredstva spraviti v zavarovane pro¬
store. Ceste je treba podaljšati in zvezati z bližnjimi,
promet pri skladišču pa opravljati le v eni smeri.

Cez dan smejo stati transportna sredstva ob skladi¬
ščih kar le mogoče malo časa. To je treba upoštevati
pri skladiščih vseh vrst, tudi pri podzemskih.

( 5 ) Nočno maskiranje skladišč obravnava III. del
tega pravilnika.

( 6 ) Maskiranje z dimnimi zastori je treba uporabljati
po načinu, razloženem v prejšnjem oddelku. Pri večjih
in pomembnejših skladiščih je treba uporabljati letala za
hitro tvorjenje umetnih meglenih oblakov in pri tem

23

upoštevati pogoje, ki so navedeni v točki 11. ^splošnih
načel«.

( 7 ) Uporaba navideznih prostorov se priporoča tudi
pri vseh objektih v zaledju.

Č. Maskiranje prometnih sredstev
in prometa.

( J ) Maskiranje železnic  obsega: maskiranje
tirov, objektov na železniških progah, postaj in prometa
samega.

Tire je treba maskirati s tem, da se pokrije proga
s horizontalnimi maskami (sl. 6), ker se morejo tu ma¬
skirati le nekateri manjši deli cele proge, n. pr.: odcep
za določen pomemben objekt, skladišča ipd.; posebna
skrb naj velja tistim mestom, kjer se taka proga odcepi
od glavne proge.

Razen tega je treba barvo nasipa spraviti v sklad
z barvo zemljišča, kar se doseže s sejanjem trave in opu¬
ščanjem čiščenja trave s tirov in iz obkrajnih jarkov.

Za izdelovanje mreže in za drugo maskiranje je
treba izbrati tako tvorivo, da je maska dobra in obenem
varna pred požarom, ki ga lahko povzroči lokomotiva.
Maska (streha) ne sme biti vodoravna in ne sme imeti
pravilne oblike, ker bi bila v tem primeru videti kot
cesta, v gozdu pa kot presek. Lahko vnetljiva tvoriva,
kakor slama, suho vejevje, rafija ipd., naj se uporabljajo
kot streha samo, če je strop maske vsaj ca 2,50 m višji
od nivoja zgornjega preseka dimnika na lokomotivi (pri
globokih usekih proge).

( 2 ) Maskiranje objektov na železni¬
ških progah.  Mostove na železniških progah je
treba obarvati s sivosrebrno barvo. Maskiranje železni¬
ških objektov z narejanjem meglenih ali dimnih zasto¬
rov je tako rekoč neizvedljivo, ker že same železniške
proge in pa struge rek kažejo, da se tam skrivajo neke
pomembne naprave ali mostovi; te pa je moči v takem
primeru vedno lahko, najbrž z uspehom bombardirati,

24

Četudi so z umetno meglo popolnoma zakriti. Barvo via¬
duktov je treba prilagoditi barvi okolišnega zemljišča,
obliko njihovih senc pa je treba izpremeniti. Pri tunelih
je treba maskirati samo vhode oziroma izhode in bližnji
del proge (ca 'A  km). Nad nekaterimi tuneli se lahko
izdela navidezen tir; v tem primeru je treba vhode
tunela maskirati z obarvanjem in zasaditvijo rastlin-
ovijalk in robidovja.

( 3 ) Maskiranje postaj.  Že pri gradnji novih
postaj je treba gledati, da se razvrstijo vsa postajna po¬
slopja in objekti na čim večji ploščini. Hkrati z napravo
postaje je treba tudi ves prostor pogozditi in prilagoditi
objekte okolici, tako glede splošnega videza, kakor tudi
glede barve. Strehe poslopij je treba obarvati v soglasju
z okolišnim zemljiščem.

V pripravljenem stanju in za časa mobilizacije je
treba obnoviti barvanje vseh postajnih poslopij, posebno
pa streh. Na odcepih proge, ki držijo h kurilnicam, je
treba opuščati vsako čiščenje tirov ali pa jih je treba
zasuti z zemljo, ki ima barvo okolišnega zemljišča.
Tvorivo za maskiranje je treba pripraviti že v mirnem
času, in sicer po dobro premišljenem načrtu. Pri izvaja¬
nju tehničnega maskiranja je treba najbolj skrbeti za
deformiranje senc (sl. 7),

Večje postaje (kolodvore) je treba maskirati z umet¬
nimi dimnimi in meglenimi zastori, za kar je treba
opraviti potrebne poskuse, po katerih se sestavita načrt
zameglitve in proračun potrebnih množin aparatov in
pribora, kakor tudi tvoriva za proizvajanje dima ali
megle. Pri tem je treba upoštevati pogoje iz točke 11.
»splošnih načel«. Aparate in material skupaj s potrebno
rezervo je treba nabaviti že v miru in vse to shraniti
v posebno zavarovanih skladiščih.

Najbolj ekonomičen način maskiranja s takimi za¬
stori je narejanje nizkih dimnih ali meglenih oblakov
(50 do 100 m visoko) z letali, ki so za ta namen posebej
prirejena.

25

Z večjih postaj in železniških križišč je treba odstra¬
niti vozni park in ga skriti v kraje, ki so zavarovani
pred opazovanjem iz zraka. Vozni park naj se ne raz¬
vršča po mnogih tirih, temveč ga je treba razvrstiti na
manjše število tirov, ki so v senci. Koristno je o pravem
času zgraditi v gozdovih, zemeljskih globelih, visokih
usekih ipd. rezervne odcepe tirov, kamor bi se spravljal
vozni park in bi se dalo tam izvesti popolno maskiranje.

Priporoča se, da se v določeni razdalji (1—1 k! km)
postavijo navidezne postaje, kjer naj stojijo pokvarjene
lokomotive in vagoni. Za preslepitev sovražnika je treba
na takih postajah ponoči ugašati luči z zamudo.

( 4 ) Maskiranje prometa  se doseza z maski¬
ranjem prevoznih sredstev kakor tudi z maskiranjem
osebja in materiala ob prevažanju (nakladanju in raz¬
kladanju).

Že v mirnem času je treba vozni park obarvati z
motno golobjesivo barvo; da pa se osebje in material, ki
se naklada in razklada, čim manj izpostavi opazovanju
iz zraka:

— se ne smejo zbirati ljudje in živina in nabirati
material (ki čaka na nakladanje) po postajah, temveč
jih je treba razmeščati izven postaj po vaseh, v gozdo¬
vih ipd. in hkrati ukreniti vse, kar je potrebno, da so
maskirani;

— je treba pri nočnem nakladanju in razkladanju
razsvetljavo omejiti na najpotrebnejšo mero;

— je treba ob prihodu sovražnih letal nakladanje
prekiniti, osebje pa skriti v posebna zaklonišča, če jih je
kaj, ali pa pod in med vagone ali v bližnja poslopja,
pod nadstrešnice in v sence krajevnih predmetov; živino
je treba postaviti vzdolž ob vagonih v njih senco ali ob
ograjah ipd., material pa pokriti z impregniranimi plahta¬
mi itd. Ce se zamegli postaja, se nakladanje in razklada¬
nje lahko nadaljuje tudi med napadom.

Za maskiranje prevoza samega, zlasti čet in ma¬
teriala, je treba poskrbeti:

26

— da vozijo naloženi vlaki po možnosti le ponoči,
prazni vlaki se pa podnevi vračajo v nasprotni
smeri;

— da se poveča promet na drugih progah in da tam
ob prihodu sovražnih letal navidezno nakladajo in raz¬
kladajo;

— da se na odprte vagone naloženi material obvezno
prekriva in maskira.

( 5 ) Maskiranje pomembnejših cest in
navadnih poti.

Eno najpomembnejših sredstev za maskiranje po¬
membnejših poti je zasajanje drevja ob obeh straneh
ceste.

Po potrebi se morajo posamezni deli poti maskirati
tudi s horizontalnimi maskami podobno, kakor je bilo
povedano za maskiranje železniških prog (sl. 2 in 3).

Priporočljivo je, da se mestoma po večji ploskvi ob
poti zasadi drevje v manjših skupinah nepravilnih oblik;
taka mesta izobličijo namreč cestno traso, dala bi se pa
tudi izkoristiti za maskiranje zaklonov.

Ceste in poti je treba maskirati o pravem času, kar
bodi na skrbi državnim, banovinskim in občinskim ob-
lastvom v njihovem področju, in sicer pod vodstvom in
nadzorstvom strokovnjakov.

Cestne objekte je treba maskirati na isti način kot
pri železnicah. Posebno je treba skrbeti za maskiranje
mostov, viaduktov, tunelov ipd.

Pri projektiranju novih pomembnejših cest in poti
je treba gledati, da ustrezajo njihove trase zahtevam na¬
ravnega maskiranja ali da je vsaj uporaba umetnih nači¬
nov maskiranja lahka.

( 6 ) Maskiranje prometa po potih na
odprtem zemljišču.  V času, ko je treba priča¬
kovati živahnega sovražnega opazovanja iz letal, je naj¬
boljše, da je premikanje samo ponoči, pri čemer se tema

27

izkorišča kot maska (gibanje brez običajne  razsvet¬
ljave ). 11

Podnevi se ne sme dovoljevati zbiranje večjih trans¬
portov na odprtem zemljišču; pri približevanju sovražnih
letal pa se je treba skriti ob cesti in obstati, upoštevajoč,,
da se iz letal najbolje opazuje v smeri nazaj in vstran
in je maskiranje posebno važno pri odhodu letal. Trans¬
portna sredstva sama pa je treba maskirati po načelih,
ki veljajo za maskiranje nepremičnih objektov; n. pr.
na poteh je dobro, da se z impregniranimi plahtami po¬
krije celo transportno sredstvo z živino in osebjem vred.

( 7 ) Maskiranje pomorskega in rečne¬
ga prometa  obsega maskiranje obrežnih objektov
in transportnih sredstev kakor tudi prometa samega.

Obrežni objekti in transportna sredstva se maskirajo
po načelih, ki so navedena spredaj za suhozemni promet
in kopenske objekte. Ker je maskiranje z uporabo umet¬
ne megle (dima) eno izmed najboljših sredstev za maski¬
ranje na vodi, je treba opremiti vse plovne objekte s
pripravami za proizvajanje dimnih zastorov. Za name¬
ščanje na ladjah se priporočajo bolj ekonomične vrste
naprav, ki delujejo s preugreto paro.

Barva transportnih sredstev mora ustrezati barvi
vode, kakor jo gledamo iz višine; vse kovinske predmete,
ki se svetijo, pa je treba pobarvati z motno zaščitno
barvo. Priporoča se prekrivanje naloženih ladij in vlačil¬
cev z impregniranimi plahtami, ki so obarvane z motno
sivosrebrno barvo.

Nočno maskiranje se obravnava v III, delu tega pra¬
vilnika.

D. Maskiranje aerodromov in posebnih
vojaških objektov.

Maskirajo se po posebnih navodilih, ki jih pred¬
pisuje minister za vojsko in mornarico.

11  Razsvetljavo je treba namreč zatemniti po navodilih
Hi. dela tega pravilnika.

28

3. Odgovornost in nadzorstvo pri maskiranju.

0) Posamezna ministrstva so dolžna odrediti po na¬
črtu maskiranja vse, kar je treba, da se njim podrejene
ustanove kar najbolje pripravijo za zaščito pred letalski¬
mi napadi, pa jim morajo poleg strokovnih navodil po
tem pravilniku dati na razpolago tudi vsa potrebna
materialna sredstva po krajevnih razmerah, kjer so te
ustanove.

(-') Starešine posameznih ustanov predložijo svojim
ministrstvom glede maskiranja objektov predloge o tem,
kaj je treba ukreniti, in o sredstvih, ki jih jim je treba
dati na razpolago za uspešno opravljanje službe maskira¬
nja njih ustanov in uradov po storjenih sklepih v krajev¬
nih odborih.

( 3 ) Ustanove, ki so neposredno podrejene banski
upravi oz. oblasti, prejemajo naredbe in navodila po
načrtu za maskiranje od svoje uprave oz. oblasti in tej
tudi predlagajo svoje načrte kakor tudi zahteve za po¬
trebna materialna sredstva, toda vselej preko tehničnega
pododbora banovinskega odbora, v čigar pristojnost de¬
jansko tudi spada proučevanje maskiranja kakor tudi
maskiranje pomembnejših krajev in objektov samo.

( 4 ) Največji del odgovornosti glede organiziranja in
uspešnega izvajanja službe maskiranja pripada teh¬
ničnemu odboru 12  banovinskega odbora oziroma
pododboru za tehnično-gradbena dela
pri krajevnem odboru kraja. Ker so v tehničnem pod¬
odboru banovinskega odbora strokovnjaki in specialisti
iz raznih državnih upravnih, samoupravnih in zasebnih
ustanov, daje ta pododbor potrebna navodila krajevnim
odborom in nadzira izvajanje vseh teh del pri večjih
državnih in zasebnih ustanovah zunaj posameznih krajev,
zlasti pa tam, kjer so potrebni pogozdovanje, zameglitev
in umetno maskiranje kakor tudi gradnja industrijskih
in rudarskih podjetij ipd.

12  Pravilno: tehničnemu pododboru.

29

( 5 ) Sekcija za maskiranje pri tehničnem
pododboru izdeluje splošni načrt za maskiranje in po¬
gozdovanje predelov mest in okolice, da bi se neposred¬
no maskirale oblike posameznih mest in večjih naselje¬
nih krajev; dalje daje nasvete in navodila za maskiranje
notranjih delov mest in večjih naseljenih krajev kakor
tudi vsem lastnikom zasebnih posestev in drugim zaseb¬
nikom, ki so dolžni maskirati svoja poslopja po prejetih
navodilih.

( 6 ) Vse materialne izdatke za potrebe maskiranja
prevzamejo lastniki podjetij, ustanov, uradov in poslopij.

III. SLUŽBA ZATEMNITVE.

1. Splošna načela zatemnitve.

(*) Brž ko nastopi napeto razmerje s sosednjimi
državami ali če se objavi pripravljeno stanje, mobilizaci¬
ja ali vojna, odredijo upravna oblastva zatemnitev.
Zatemnitev traja vsako noč neprenehoma od pričetka
mraka pa do zore, dokler se po končani vojni ne preide
v redno stanje.

Po objavi take odredbe se vsako noč obvezno zmanj¬
ša zunanja razsvetljava (poulična in izven poslopij) ter
zasenčijo žarometi in svetila raznih vozil kakor tudi
zatemnijo (zastrejo) okna, steklene strehe ipd. na po¬
slopjih.

Na znak »alarma« se pogasijo še svetila, razen tistih,
ki so potrebna za opravljanje raznih služb, za izvrševa¬
nje neogibno potrebnih in neodložljivih del ali za daja¬
nje pomoči pri obrambi itd.; to razsvetljavo pa je treba
zmanjšati na najpotrebnejšo mero in na primeren način
čimbolj zakriti pred opazovanjem iz zraka.

Začetek in konec ugasitve svetil odredijo pristojni
komandanti krajevne protiletalske obrambe, tam pa,
kjer jih ni, pripada ta dolžnost predsedniku krajevnega

m

odbora za zaščito pred letalskimi napadi, upravniku
podjetja ipd. 13

O V splošnem razlikujemo pri zatemnitvi sledeče
postopke:

a) popolno pogasitev svetlobe (kjer je to mogoče);

b) zmanjšanje jakosti svetlobe do skrajnih meja in

c) tehnično maskiranje svetlobnih virov proti opazo¬
vanju iz zraka (zasenčenje, zastiranje in pre¬
krivanje  svetlobnih odprtin).

V večini primerov se pod b) in c) navedena po¬
stopka uporabljata sočasno, t. j. poleg zmanjšanja jakosti
svetlobe se tehnično maskirajo tudi njeni viri.

( 3 ) Zatemnitev je izvajati tako, da se svetloba v temi
ne vidi iz daljave 500 m.

2. Postopek in uporaba zatemnitve v posameznih
primerih.

Mestna razsvetljava (električna in plinska) mora biti
tako urejena, da jo je mogoče ravnati z enega osrednje¬
ga mesta. Razen tega mora biti razsvetljava razdeljena
na ulično (zunanje) omrežje in na hišno omrežje, da
se more po potrebi tudi ločeno zatemniti.’ Z vključitvijo
reostatov (odporov) pri električni razsvetljavi (oziroma
z zmanjšanjem množine dotekajočega plina pri plinski
razsvetljavi) je mogoče po želji in potrebi razsvetljavo
zmanjšati ali tudi popolnoma ugasiti. Zasebne avtonomne
centrale spadajo v sistem popolnega ugaševanja z enega
osrednjega mesta.

Dobro je, da se pripravi zamenjava plinske razsvet¬
ljave z električno in po objavi mobilizacije plinska raz¬
svetljava'izključi iz uporabe. Kjer je petrolejska razsvet¬
ljava za osvetljevanje ulic in trgov, je treba imeti po¬
sebno osebje, ki naj na dani znak preteče nevarnosti

13  Glede izvajanja zatemnitve je treba do nadaljnjega
postopati po navodilih v 15. pripombi pod črto omenjene n a -
redbe o zatemnitvi,  s katero je urejeno vprašanje za¬
temnitve v dravski banovini.

31

ugašuje oziroma prižiga ulične svetilke. Poleg ukrepov
za zatemnitev nepremičnih svetilk v naseljenih krajih pa
je treba zmanjšati do skrajnih meja tudi premična sve¬
tila (tramvajske in avtomobilske žaromete). Za motorna
vozila se zlasti priporoča uporaba »neonskih svetilk«, za
vsako vozilo po dve, in sicer večjo za sprednji del vozila,
manjšo pa za zadnji del . 14

Notranja razsvetljava, ki se glede na neogibne po¬
trebe ne da popolnoma ugasiti, mora biti maskirana
z zastori ali pa z barvanjem, najboljše v motni modri
barvi (ostale barve: zelena, rdeča, oranžna itd. pa se
morejo uporabljati le v taki kombinaciji, da se dobi
skladni par komplementarnih barv, ki zmanjšujejo vid¬
nost svetlobe). Izložbe trgovin naj imajo spuščene roloje
(brez kakršnih koli odprtin) ali pa nameščene zastore
po zgoraj navedenih pogojih. Vse javne zgradbe (hoteli,
kavarne itd.) morajo imeti tiskana navodila za zatemni¬
tev, strežno osebje pa mora poznati ta navodila. Uporabo
svetlobnih napisov in svetlobnih reklam je v času mo¬
bilizacije in vojne sploh izključiti.

Svetilke ulične razsvetljave morajo imeti potrebne
zaslone ali pokrivala, ki zaslanjajo svetlobo navzgor v
vertikalni smeri, na stranskih zaslonih pa reže, ki pre¬
puščajo svetlobo le v določeni smeri.

Krajevna upravna oblastva morajo izdati vsa po¬
trebna navodila 13  prebivalstvu in policijskim organom
in organizirati nadzorstvo in kontrolo nad službo zatem¬
nitve še v mirnem času, da bi se ta pomembna služba
izvajala brezhibno, kadar se odredi zatemnitev.

14  Z nazivom »neonske svetilke« je po pojasnilu štaba
teritorialne zračne obrambe razumeti napravo za proizvajanje
tkzv. tleče svetlobe v steklenih ceveh, napolnjenih z določenimi
Plini in parami. Potrebna je napetost elektr. toka ca 7500 V,
kar se doseže z vključitvijo transformatorja. Svetloba je motne
bledo-modre barve.

15  Ta navodila vsebuje naredba g. bana o zatemnitvi Mob.
št. 463/1 z dne 18. maja 1940., veljavna za območje dravske
banovine (gl. str. 41. knjižice).

32

Na splošno je v teh navodilih odrediti sledeče kon¬
kretne ukrepe in postopke:

(*) Ob letalskem napadu je po danem alarmnem
znaku treba v vaseh in manjših mestih,  kakor
tudi v posebej ležečih predmestjih večjih mest, pogasiti
vse zunanje  luči. Organi javne varnosti, t. t. službe
in organi krajevne protiletalske zaščite uporabljajo
dobro zasenčene ročne svetilke, kakor tudi svetilke z
»neonsko razsvetljavo«.

( 2 ) V večjih mestih  se na dani znak »alarma«
ugasi vsa ulična razsvetljava. V obratu ostanejo le dobro
zasenčene ulične svetilke, proti opazovanju od zgoraj za¬
krite orientacijske svetilke kakor tudi signali na najpo¬
membnejših prometnih križiščih (n. pr. taki z »neonsko
svetlobo«). Ko se naznani dejanski napad, je treba po¬
gasiti vsa tista svetila, ki se ne dajo popolnoma in za¬
nesljivo zatemniti . 16

(’) Na železniških postajah in parni-
ških pristaniščih  je treba na dani znak »alarma«
pogasiti vsa svetila, razen na uvoznih in izvoznih (ščit-
nih) signalih, na najvažnejših kretnicah in v postajnih
t. t. uradih, kamor se namestijo zasenčena in iz zraka
ne opazljiva svetila. Ko se pa naznani napad, se pogasijo
še ta svetila; k uvoznemu in izvoznemu signalu železni¬
ške postaje pa se postavijo čuvaji z zasenčenimi svetilka¬
mi za dajanje signalov vlakom, ki prihajajo ali odhajajo . 16

Uradniki delajo pri telegrafskih aparatih po potrebi
z dobro zastrtimi ročnimi svetilkami . 16

( 4 ) V tovarnah in podobnih podjetjih
je treba na dani znak »alarma« pogasiti vse luči, ki se
z drugimi sredstvi ne dajo dobro zasenčiti; stroji delajo
z minimalno kapaciteto, najpotrebnejše osebje, ki stroje
poslužuje, pa uporablja dobro zasenčene svetilke. Ko

16  Po čl. 1., odstavku ('), tega dela pravilnika traja zatem¬
nitev že od pričetka mraka dalje, enako tudi po naredbi o
zatemnitvi. Ker je znak »alarma« tudi znak napada samega,
se je treba v izogib pomotam ravnati po podrobnejših navodilih
naredbe, II. del: posebne določbe.

33

se pa naznani letalski napad, je treba pogasiti še te luči,
stroji pa delajo le z minimalno silo . 16

V tistih oddelkih podjetij in ostalih ustanov (labora¬
torijih, bolnišnicah, ambulancah ipd.), kjer se delo ne
more prekiniti niti ob času napada, je treba poskrbeti
za posebne svetlobo ne prepuščajoče zastore zadostne
veličine na oknih ali pa za oknice; če je to zaradi večjih
okenskih površin težko izvedljivo, je treba okna obarvati
z rumeno-rdečo barvo, ki zmanjšuje vidnost . 17

Pri pečeh za topljenje rude ali pri livarskih pečeh
in podobnih napravah se da izžarevanje svetlobe proti
nebu in okolici zmanjšati z obširnimi nadstrešji iz plo¬
čevine in podobnega tvoriva. Da se omogoči neogibno
potrebno zračenje ob času izliva, je treba na zgornjih delih
ostrešja poskrbeti za primerne odprtine. Žar, ki nastane
pri izlivu samem, se more maskirati tudi z raztrošenjem
suhega peska ali koksovega praha, ki je shranjen v
posebni napravi za avtomatično raztrošanje, kadar je to
potrebno.

Ker se industrijska podjetja posebno ponoči lahko
opažajo zaradi svetlobe posameznih njihovih naprav (in¬
dustrijski ognji, plavži itd.), so ta podjetja še ob mirnem
času dolžna pripraviti vse, da čimbolj zmanjšajo vidnost
take svetlobe. Vse naprave in instalacije se morajo pre¬
izkusiti, tudi glede na pogasitev svetlobe, in mora biti
zagotovljeno njihovo takojšnje delovanje na dani znak.

V vsakem podjetju je treba dela razdeliti:

— na tista dela, ki se dajo prekiniti vsak hip brez
škodljivih posledic in

— na dela, ki se ne morejo prekiniti, kakor n. pr.
v livarnah, topilnicah, električnih centralah itd. Posebno
važno je, da ima vsako podjetje, zlasti pa podjetje zunaj
mesta, svoje opazovalnice in pa dobro zvezo s postajami
za naznanjevanje nevarnosti.

17  Verjetno pomota! Z rumeno-rdečo barvo šip se zmanj¬
šuje vidnost svetlobe le, če je v notranjosti istega prostora
uporabljana svetloba take barve, ki z rumeno-rdečo barvo
tvori skladno dvojico komplementarnih barv.

3

34

( 5 ) Važne svetlobne prometne znake,
ki se uporabljajo tudi v mirnem času, torej ob navadnih
razmerah, je treba pustiti v obratu še dalje; brezpogojno
pa jih je treba dobro zasenčiti (zastreti, zasloniti), razen
tistih, ki uporabljajo »neonsko svetlobo«. — To so signa¬
li, ulični jambori (semafori), ulični napisi, znamenja za
postajališča, napisi na zakloniščih, označbe lekarn, re¬
šilnih postaj itd.

( 6 ) Svetila vozil.  Na vozilih se smejo uporab¬
ljati le za njihovo gibanje neogibno potrebna svetila, ki
so v zadostni meri zasenčena; zadnja svetila morajo biti
rdeča. Kadar se vozilo premika, mora imeti prižgano
posebno luč, ki je tudi na zadnji strani vozila. 18  Žarometi
ne smejo metati nikake svetlobe nad obzorje; pramen
svetlobe pa je treba tako oslabiti, da se po možnosti da
opaziti samo na daljavo 100 m, nikakor pa ne na da¬
ljave, večje od 500 m. Žaromete je treba prekriti tako,
da prehaja svetloba le skozi vodoravno svetlobno režo,
široko 5—8 cm, visoko pa 1 cm, ali pa se nanjo namesti
močan filter v motno modri barvi. Najprimernejše za
vozila so posebne »neonske svetilke«, nameščene na
vozilu. 18

Tramvajski žarometi smejo izžarjevati svetlobo samo
v smeri prometa; na obe strani voza pa je treba name¬
stiti majhne zasenčene svetilke, ki omogočajo ugotovitev
širine po tramvaju zavzetega prostora.Sprednje svetil¬
ke železniških vlakov je treba zasenčiti v toliki meri,
da se morejo opaziti le iz prometne smeri in niso vidne
iz višine 500 m.

Za svetila manjših vozil (motocikle, bicikle itd.) ve¬
ljajo isti ukrepi. Steklo teh svetil je treba opremiti s pre-
krivalom, ki ima komaj opazljivo svetlobno režo, široko
4 cm, visoko pa 1 cm.

18  Za izvajanje zatemnitve pri vozilih je treba upoštevati
naredbo o zatemnitvi, II. del: Posebne določbe, čl. 10., A.,
točka 6.

19  Tako zvane pozicijske luči.

35

Vsa motorna vozila morajo vedno, kadar odhajajo
na pot, imeti s seboj sredstva za zatemnitev.

Notranjo razsvetljavo v vlakih je treba prirediti v
smislu vsega, kar je zgoraj navedeno.

3. Sredstva in ukrepi za zatemnitev in zastiranje
svetlobnih odprtin.

Kot sredstva za zatemnitev je mogoče uporabljati:
znižanje električne napetosti, uporabo žarnic slabše svet¬
lobne jakosti ali pa s posebno prirejeno svetlobo, pre¬
barvanje s primernimi barvami in pa razne zaslone (iz
stekla, platna, primernih žičnih mrežic, prevrtane plo¬
čevine itd.).

Vsi ti zasloni in barve morajo biti obstojni, odporni
proti toploti, v kolikor je to potrebno, pri zunanji upo¬
rabi pa tudi odporni proti vremenskim vplivom.

Znižanje električne napetosti se sme odobriti samo,
če niso na isto omrežje obenem priključeni tudi stroji
in naprave, ki morajo ostati v obratu.

Vse svetlobne odprtine se morajo brezpogojno za-
streti povsod, kjer zahtevajo delovni in stanovanjski pro¬
stori veliko množino svetlobe, kakor n. pr. veže kolodvo¬
rov, zborovalne dvorane, gostilne, gledališke dvorane,
trgovine, če njihove izložbe niso popolnoma oddeljene
od njih prostorov itd. Za to zastiranje je mogoče uporab¬
ljati: oknice, roloje, zvite zavese na poteg, lesene plošče,
tkanine, lepenko, papir, pločevino itd.

Ze obstoječe oknice in roloji na stavbah so zlasti
primerni za zatemnitev, seveda če ne prepuščajo svet¬
lobe. Varujejo namreč hkrati tudi okenske šipe razbitja
ob manjših eksplozijah v bližini poslopij.

Ostali zasloni (zastori ipd.), ki se nameščajo na okna,
morajo biti zadosti veliki, da pokrijejo vse okno; razen
tega morajo biti tudi pritrjeni, da jih veter ne more
privzdigovati. Ce pa ti zastori in zasloni ne zatemnjujejo
oken v zadostni meri pri popolni sobni razsvetljavi, je
treba zmanjšati svetlobo svetil v sobi ali lokalu.

s*

36

Okna, steklene strehe in vrhnje svetline se morejo
pobarvati le v najpotrebnejši meri, pri čemer pa morajo
biti sobe in lokali zadostno osvetljeni z dnevno svetlobo.

Učinek zatemnitve je treba preizkusiti v temnih no¬
čeh tako, da se iz daljave opazuje, ali se svetloba v za¬
temnjenih prostorih opazi v hipu prižiganja in ugaševa-
nja. To je najbolje mogoče ugotoviti z više ležečega okna
nasproti poslopju ali pa, če je to mogoče, iz letala ob
skupnih vajah. Zaradi tega se tudi priporočajo nočne
vaje; nato pa je treba obvestiti o izidu prebivalstvo, da
se ve poslej ravnati in se odstranijo zapaženi nedostatki
v službi zatemnitve.

V poslopjih, ki so občutljiva za požar, je treba upo¬
rabljati samo taka sredstva za zastiranje, ki niso vnet¬
ljiva ali pa so iz manj vnetljivega tvoriva.

Ob odpiranju vrat, ki držijo iz razsvetljenega prostora
neposredno na prosto, ne sme svetloba prodirati v tej
smeri. To je mogoče doseči na sledeče načine:

a) s pregrado, ki se more z vrati ali zavesami za¬
pirati in tako popolnoma zatemniti; pri tem se seveda
vhod in izhod ne smeta hkrati odpirati. Take pregrade
morajo biti tako velike, da omogočujejo nemoten pre¬
hod; 20

b) z zavesami, ki jih je treba tako namestiti pred
vrati prostorov z majhnim prometom, da se ne odpirajo
hkrati z vrati;

c) z avtomatsko napravo, ki pri odpiranju vrat
ugaša svetila v notranjih prostorih in vključuje zasilno
razsvetljavo.

4. Ukrepi za povečanje varnosti prometa.

Na najpomembnejših prometnih krajih (na cest¬
nih prehodih, uličnih križiščih, postajališčih ipd.) je tre¬
ba navpične in vodoravne ploskve robnikov po celem
delu cestnega prehoda obarvati z belo barvo. Primerno

20  Tako zvana svetlobna zatvornica. Glej naredbo o zatem¬
nitvi, II. del, Posebne določbe, čl. 10., B., točka 4.

37

je, da se te črte napravijo prekinjeno, s 50 cm vmesnega
prostora. Ravno tako je treba označiti tudi prometne
otoke. Stopnice v odprtih prostorih je treba označiti v
smeri prometa z 20 cm široko cikcakasto črto. Drevesa,
jambore, svetilke, ograje, mostove na nevarnih krajih,
ulične ovinke, ogle ipd. je treba pobarvati z belim ople¬
skom vsaj 1 m visoko. Prav tako je treba belo obarvati
tudi avtomate, poštne nabiralnike itd. 21  Barva pa mora
biti odporna proti vremenskim vplivom in v temi dobro
vidna. 22

Osebam, ki ponoči ne vidijo (nočna slepota), samim
ni dovoliti gibanja po cestah, temveč le, če so v
spremstvu.

Najzanesljivejša opreznostna odredba tako v mestih
in podjetjih v splošnem kakor tudi v vsaki hiši je, če
je pripravljeno določeno število rezervnih sredstev za
razsvetljavo, kot n. pr. žepnih svetilk, petrolejk ali sveč.
Toda vsa ta pomožna ali rezervna svetila morajo biti pri
zunanji uporabi obložena s tvorivom motne modre barve,
ki je zanesljivo pritrjeno. 23

5. Odgovornost in nadzorstvo pri službi zatemnitve.

(*) Za pravilno zatemnitev (zastiranje) svojih po¬
slopij so odgovorni lastniki ali upravniki teh nepremič¬
nin. Za zatemnitev na javnih prostorih skrbijo občinska
oblastva in mestna poglavarstva, za državne in vojaške
urade pa njihovi predstojniki (starešine). Stanovalci v za¬
sebnih hišah so odgovorni, če se ne ravnajo po predpisih
in navodilih, ki so jih izdala upravna oblastva. Stanovalci
so odgovorni za zatemnitev vseh prostorov, v katerih
stanujejo, s svojimi sredstvi in so zavezani uporabljati

21  Zelo priporočljivo je obarvati belo tudi krajne dele
vozil, kakor blatnike, hladilnike avtomobilov itd. Belo obarvanje
dela zadnjega blatnika pri kolesih pa naredba o zatemnitvi
itak določa; gl. II. del, Posebne določbe, čl 10., A., točka 6.

22  V ta namen je uporabljati tudi tk. zv. svetlobne barve.

23  Kot primerne optične filtre je uporabljati le prosojne
snovi, ne pa prozornih, n. pr. pergamin, toda ne celofana.

38

tudi sredstva za zatemnitev, ki so kot last stanodajalca
že v stanovanju..

Zatemnjevanje na stopniščih, v vežah, kleteh in na
podstrešjih spada med dolžnosti lastnika poslopja.

( 2 ) Stroške za zatemnitev nosijo osebe, ki so za za¬
temnitev odgovorne. Vse mora biti pripravljeno tako, da
se da zatemnitev takoj izvesti.

( 3 ) Začetek in trajanje zatemnitve odredijo krajevna
upravna oblastva. 24

( 4 ) Vsako motenje ali kvarjenje zatemnitve je pre¬
povedano.

Vse določbe tega pravilnika se morajo takoj začeti
izvrševati.

V Beogradu dne 9. julija 1940.; D. št. 21.344.

Minister za vojsko in mornarico,
armadni general

Milan D. Nedič s. r.

24  Po naredbi o zatemnitvi, I. del, čl. 3., odredi za ob¬
močje dravske banovine zatemnitev g. ban in šele, če bi to
ne bilo izvedljivo, po potrebi sreski načelniki in predstojniki
državnih krajevnih policijskih oblastev.

II/4 št. 8605/5.

II.

Razpis

o opazovanju in javljanju nevarnosti, ki preti
od sovražnih letal.

V smislu čl. 12., t. 2/a, uredbe o zaščiti pred napadi
iz zraka z dne 13. aprila 1939. (»Službeni list« št. 195/36)
je treba organizirati službo opazovanja in naznanjeva-
nja nevarnosti, ki preti od sovražnih' letalskih napadov.

Po razgovoru z zastopniki interesiranih oblastev in
sporazumno s pristojnim vojaškim oblastvom odreja
kraljevska banska uprava, da je treba v bodoče upo¬
rabljati naslednje znake za naznanjevanje in prestanek
nevarnosti:

1. Za znak preteče nevarnosti:

a) V krajih, kjer so na razpolago samo cerkveni
zvonovi, naj se z njimi tri minute s prekinitvami
močno zvoni,  morda na način kakor se bije
plat zvona.

b) V krajih, kjer so na razpolago sirene, se daje
znak tudi s tri minute trajajočim tulje¬
njem,  in sicer z nekaj prekinitvami na minuto
(6 do 10).

c) V krajih, kjer so na razpolago topovi, se odda
po možnosti tudi nekaj topovskih strelov in to naglo
zaporedoma.

Znak za nevarnost povzamejo takoj vse posebne
železniške naprave*

2. Za znak, da je nevarnost sovražnih letal minila,
naj se izda opozoritev takole:

* Seveda tudi vse industrijske in obrtne naprave.

40


a) V krajih, kjer so na razpolago cerkveni zvonovi,
se izvede tri minnte trajajoče nepretrgano po¬
trkavanje zvonov.

b) V krajih, kjer obstoje tovarniške ali druge si¬
rene, se izvede tudi triminutno neprekinjeno
tuljenje siren.

Posameznim važnim ustanovam (železniški upravi,
krajem z veliko, razvito industrijo) se priporoča, da
uporabljajo kot znak nevarnosti oziroma prestanka ne¬
varnosti še sledeče optične znake: Za naznanjenje nevar¬
nosti zastavo z belo-rdečo barvo, predeljeno po diago¬
nali, kot znak prestanka nevarnosti pa odstranitev te
zastave*

Ti znaki veljajo razen v primeru vojne tudi ob
protiletalskih vajah v mirnem času. Znaki, določeni
s tukajšnjim razpisom z dne 27. maja 1939., II/2 št. 416/7,
ne veljajo več.

Služba za izvajanje te odredbe je poverjena v krajih,
kjer so krajevni odbori za zaščito pred napadi iz zraka,
tem, v krajih, kjer takih krajevnih odborov ni pa pred¬
sednikom občin. Ti pa smejo za to uporabljati tudi ob¬
činske odbornike in zanesljive občinske uslužbence.

Kraljevska banska uprava naroča, da se ta odredba
na običajni način nemudoma objavi po občinah oziroma
krajevnih odborih za zaščito pred letalskimi napadi.

V večjih krajih naj se nabavijo posebne zvočne
sirene, ako dopuščajo to finančna sredstva.

Kraljevska banska uprava dravske banovine.

V Ljubljani dne 15. decembra 1939.
Namestnik bana:

pomočnik
Dr. Majcen s. r.

* Gori opisani znaki so sprejeti tudi v banova navo¬
dila za dela in ponašanje prebivalstva radi zaščite pred
letalskimi napadi, ki so bila objavljena v >Službenem
listu« št. 260/46 iz 1. 1940.

Mob. št. 468/1.

III.

Naredba

bana dravske banovine o zatemnitvi.*

Na podstavi čl. 18., t. 1., uredbe o zaščiti pred na¬
padi iz zraka z dne 13. aprila 1939. (»Službeni list«
št. 195/36) ter na podstavi čl. 66. in 67. zakona o no¬
tranji upravi izdajem za območje dravske banovine na¬
slednjo

naredbo o zatemnitvi.

I. DEL. SPLOŠNE DOLOČBE.

Člen 1.

Namen zatemnitve je, onemogočiti oziroma otežko-
čiti sovražnim letalom orientacijo pri poletih nad našim
ozemljem. Zatemnitev je treba izvajati tako, da se jav¬
no in zasebno življenje kakor tudi gospodarstvo in pro¬
met ne prekinjajo ter da se razvijajo kolikor mogoče
nemoteno.

Člen 2.

Zatemnitev se nanaša na kraje, zgradbe, naprave in
vozila.

Člen 3.

Odredbo za zatemnitev izda za območje dravske ba¬
novine po najkrajši poti ban, za posamezne upravne
okoliše pa po potrebi sreski načelniki in starešine dr-

* »Službeni list« št. 234/42 iz 1. 1940.

42

žavnih krajevnih policijskih oblastev. V primeru, da se
taka oblastvena odredba ne izda pravočasno, veljajo
predpisi o zatemnitvi v primeru nočnega letalskega alar¬
ma tudi brez odredbe.

Člen 4.

V mobilnem in vojnem stanju uvedena zatemnitev
ima trajen značaj in traja vsak dan od sončnega zahoda
do vzhoda.

Člen 5.

Za zatemnitev in njeno izvrševanje skrbe in odgo¬
varjajo osebe ali organi, ki objekt ali delne določene
prostore, katere je treba zatemniti, dejansko uporab¬
ljajo oz. upravljajo.

Člen 6.

Stroške zatemnjevalnih naprav nosijo, kolikor ni z
zakonitimi predpisi ali s pogodbami določeno drugače,
v ČL 5. navedene osebe in organi.

Stroške zatemnjevalnih naprav po vežah, stopniščih,
hodnikih in drugih splošno dostopnih prostorih zaseb¬
nih hiš nosi hišni lastnik oziroma oseba, ki ima vso hišo
v najemu ali ki jo v celoti uživa.

Člen 7.

Zatemnitev je treba izvajati po določbah II. dela
(posebne določbe) te naredbe.

0 učinkovitosti zatemnjevalnih naprav se je treba
po objavi naredbe prepričati s poskusi, ki naj se izvrše
v zelo temnih nočeh.

Vse zatemnjevalne naprave je treba hraniti tako,
da so vedno pripravljene za uporabo.

Člen 8.

Prekrški te naredbe se kaznujejo ne glede na to, ali
spadajo pod določbe drugih kazenskih predpisov, po
čl. 69., točka 2., zakona o notranji upravi z globo 10 do

43

1000 din oziroma, če se globa ne plača v določenem roku,
z zaporom od 1 do 20 dni.

Prav tako se kaznujejo tudi osebe, ki zatemnitev
motijo ali preprečujejo.

Člen 9.

Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v »Služ¬
benem listu kraljevske banske uprave dravske bano¬
vine«.

II. DEL. POSEBNE DOLOČBE.

Člen 10.

Zatemnitev je treba izvajati po naslednjih predpi¬
sih:

Med zatemnitvijo je dopustna potrebna razsvetljava
prostorov in objektov, preprečiti pa se mora vsako iz¬
stopanje direktnih svetlobnih žarkov v prostor, kjer bi
bili vidni opazovalcu iz zraka. Električni tok ne sme
biti ukinjen. Svetila, ki za normalni potek javnega, za¬
sebnega in gospodarskega življenja ter prometa niso
potrebna, se v času zatemnitve me smejo uporabljati. Vso
ostalo razsvetljavo, tako v notranjosti objektov kakor
tudi na prostem pa je treba zatemniti tako, da izstopa¬
joča svetloba iz daljave 500 m ni več vidna.

Zatemnitev je treba izvesti:

A. z zastiranjem ali zasenčenjem svetil,

B. z zastiranjem ali prekrivanjem svetlobnih od¬
prtin prostorov.

Navedenih načinov se je posluževati ali posamezno
ali pa obeh hkrati, da se njuna učinka med seboj iz¬
popolnjujeta.

A. Zatemnitev svetil.

1. Po načinu pod čl. 10., A., zatemnimo vsa svetila
na prostem, ki bodo v uporabi v času zatemnitve. Prav
tako pa zatemnimo na enak način tudi tista svetila, ki
so v notranjih prostorih poslopij, naprav in vozil, katerih

44

svetlobne odprtine niso zastrte po določbah čl. 10./B.
Svetila je treba torej zatemniti tudi v onih prostorih,
ki se le prehodno uporabljajo (veže, stopnišča, hod¬
niki), ki pa morajo biti razsvetljeni zaradi varnosti pre¬
hoda, pa tudi v kleteh, shrambah itd.

2. S svetili se razumejo: navadne svetilke, električne
žarnice, plinske svetilke, svetilne snovi in barve ter
podobno. Zastremo ali zaslonimo' jih tako, da so njihovi'
žarki iz zraka v navpični in poševni smeri docela ne¬
vidni, njihov svetilni učinek zmanjšan, možnost obseva¬
nja pa izključena.

3. Svetila zatemnimo ali z znižanjem svetilne jako¬
sti ali pa z zastiranjem izstopajočih žarkov, eventualno
tudi s primerno kombinacijo obeh postopkov.

To dosežemo: z znižanjem napetosti električnega
toka; z uporabo svetil manjše svetlobne jakosti; z upo¬
rabo svetlobnih filtrov in opleskov, ki zadržujejo svet¬
lobne žarke; z zastiranjem s senčniki, zasloni in svet¬
lobo usmerjajočimi napravami (z zaslonkami, strešicami
itd.). Za primeren optični filter velja le prosojni
(ne pa prozorni) sivomodri filter.

4. Kot tvorivo za filtre in zaslone je treba uporab¬
ljati papir, lepenko, pergamentni papir, goste tkanine,
drobne žične mreže, bakelit in podobne umetne snovi,
glino, porcelan, steklo, ter primerne lake in opleske.

Vsa ta tvoriva morajo biti trpežna, v kolikor je po¬
trebno, obstojna proti toploti in ognju ter — če se upo¬
rabljajo na prostem — tudi odporna proti učinkom vre¬
menskih sprememb.

5. Zunanja svetila.  Javna razsvetljava v na¬
vadnem obsegu se v času zatemnitve ukine, pač pa je
treba namestiti posebno zasenčena in zastrta svetila na
vseh važnih križiščih, ulicah in ostalih zunanjh prosto¬
rih, kjer je to potrebno. V ta namen je treba na obsto¬
ječe ulične svetilke pritrditi primerne zaslonske na¬
prave. Ta zasenčena svetila smejo izžarevati le indi¬
rektne žarke v smeri navpično navzdol, tako da je oko-
lišni prostor pod svetilom enakomerno razsvetljen z

razpršeno svetlobo sivomodre barve. Če bi poleg tega
še obstajala možnost odsevov v ozračje, je treba take
površine prekriti ali prepleskati.

Ta svetila pa morajo biti opremljena z vidnimi
označbami (n. pr. v obliki stranskih svetlobnih rež), ki
opozarjajo voznike na smer ulic in na posebne nevar¬
nosti na cestah, n. pr. na ovinke, prehode, važna kri¬
žišča itd.

6. Svetila vozil.  Z zgoraj omenjenimi sred¬
stvi je treba zastreti in zatemniti tudi svetila vozil, ki
morajo biti razsvetljena med vožnjo, kakor tudi če stoje
na krajih, kjer parkiranje ni dovoljeno. Vozila naj upo¬
rabljajo le najpotrebnejše luči, ki pa morajo biti za¬
strte ali zasenčene.

Žaromete vozil je treba zastreti tako, da izstopajo
žarki direktne svetlobe v tankem pramenu, ki je proti
vodoravni smeri nagnjen za nekaj stopinj navzdol. Po¬
leg posebno izdelanih naprav te vrste se je mogoče
posluževati tudi primernih pokrival s svetlobno režo,
ki jih nataknemo čez žaromete. Reža je pri motornih
vozilih široka 5 do 8 cm in visoka 1 cm, pri žarometih
koles pa 4 cm oziroma 1 cm.

Svetlobno jakost uporabljenih svetil je treba tako
zmanjšati, da svetloba iz daljave 500 m ni več vidna,
vendar pa mora svetloba zasenčenega žarometa segati
vsaj 100 m pred vozilo. Za zmanjšanje svetlobne' jakosti
je treba uporabiti prosojen sivomodri filter, ki naj se
namesti (prelepi) čez svetlobno režo. Polna svetloba ža¬
rometa se sme uporabljati le zunaj strnjenih naselbin
na odprtih cestah; v mestih in naseljih se sme brez iz¬
jeme uporabljati le zmanjšana svetloba, prav tako tudi
pri srečanju vozil na odprti cesti. V primeru, da miruje
vozilo na prostoru, ki ni določen za parkiranje, mora
imeti prižgano žarnico za parkiranje. Zadnje rdeče luči
je treba zasloniti na podoben način (seveda brez upo¬
rabe sivomodrega filtra) ali pa z nekaj cm dolgo cevjo
iz debelega papirja, lepenke ali pločevine. Taka cev se
natakne vodoravno na zadnjo luč. Rdeča svetloba izstopa

46

tako le v vodoravno smer za vozilom, medtem ko je od
strani in iz višine zasenčena.

Pri dvokolesih je treba zadnji blatnik prepleskati
v dolžini 20 cm z belim opleskom.

Pri svetilih vodnih vozil je poleg stranskih in vrh-
nih zaslonov uporabljati tudi vodoravne zaslone, da se
onemogočita zrcaljenje in odboj svetlobnih žarkov na
vodi.

Zatemnjena vozila morajo voziti skrajno previdno
in smejo v naseljenih krajih uporabljati le zmanjšano
hitrost (največ 10 km na uro).

7. Signalna svetila.  Na podoben način je
treba zasenčiti in zasloniti tudi signalna svetila, ki ure¬
jajo promet in ki služijo za važne označbe. Med taka
svetila spadajo prometni znaki železniškega in cestnega
prometa, označbe postajališč cestne železnice, rešilnih
postaj, zdravnikov, lekarn, cestnih prehodov, zaklonišč,
telefonskih govorilnic, dalje tudi označbe cestnih del in
popravil na cestah itd. Vsa ta svetila ostanejo med za¬
temnitvijo v obratu, vendar pa je njihova svetilna jakost
zmanjšana, izstopajoči žarki pa tako zaslonjeni, da je
svetloba vidna le iz prometno tehnične smeri. Tovrstna
svetila je treba zasloniti s strešicami in zasloni, ki one¬
mogočajo izstopanje žarkov navpično in poševno na¬
vzgor.

8. Reklamna razsvetljava  kakor tudi raz¬
svetljava svetlobnih ur, svetlečih napisov in izložb se
med zatemnitvijo ukine. Da pa se občinstvu olajša orien¬
tacija in da je mogoče najti zaželene lokale in trgovine,
je treba v zatemnjene izložbe namestiti gornjim pred¬
pisom ustrezajoče svetlobne označbe ali napise slabe
svetilne jakosti.

9. Uporaba ročnih in žepnih svetilk in prižiganje
vžigalic na odprtih prostorih niso dopustna. V nujnih
p r i m e r i h pa je dovoljena uporaba zaslonjenih in sivo-
modro zastrtih ročnih svetilk z razpršeno svetlobo.

10. Za večjo varnost prometa je treba cestne pre¬
hode, nevarna križišča, spremembe v cestnem nivoju,

47

odprta stopnišča itd. označiti z omenjenimi svetlobnimi
znamenji ter z opleski. V ta namen je treba prepleskati
robove pločnikov, 'cestne kamne, prehodne prometne
črte, drogove, drevesa in ograje ob cestah, pa tudi na¬
sipe, vogale itd. z menjajočim se črnobelim opleskom ali
pa z opleskom s svetlobnimi barvami. Ti opleski mo¬
rajo biti odporni, proti učinkom vremenskih sprememb,
trajni in v temi dobro vidni.

B. Zatemnitev svetlobnih odprtin.

1. Med svetlobne odprtine prostorov spadajo vrata,
okna vrhnje svetline, steklene stene in strehe ter ostale
odprtine poslopij in vozil, ki služijo za vstopanje svet¬
lobe v dotični prostor. Radi zatemnitve jih je treba za-
streti s svetloba nepropustnimi pripravami, tako da je
onemogočen izstop svetlobe iz poslopij v zunanji pro¬
stor. Mogoča pa je tudi uporaba delne zatemnitve svet¬
lobnih odprtin in delne zatemnitve svetil.

2. Zatemnitev svetlobnih odprtin je treba izvesti na
vseh poslopjih tako s cestne kakor tudi z dvoriščne
strani na svetlobnih odprtinah tistih prostorov, v katerih
je potrebna nezmanjšana normalna razsvetljava (torej
v stanovanjskih prostorih, uradih, šolah, delavnicah,
trgovskih in podobnih obratih, bolnicah, gostinskih obra¬
tih, zabaviščih, gledališčih itd.).

3. Kot sredstva, ki omogočajo tovrstno zatemnitev,
naj se uporabljajo predvsem že obstoječe zastiralne na¬
prave, kakor lesene in železne naoknice, žaluzije, roloji
ter gosti zastori in zavese. V primeru, da take naprave
ne zadostujejo za potrebno mero zatemnitve, jih je treba
z dodatnimi postopki izpopolniti. V ta namen služi za¬
stiranje s temnim papirjem in raznimi zavesami ter z
opleskanjem steklenih delov; kjer še to ne zadostuje,
oziroma kjer sploh ni navadnih zastiralnih naprav, je
treba svetlobne odprtine opremiti s posebnimi zatem¬
nitvenimi zastori in zasloni. Slednji so lahko iz temnega
zatemnitvenega papirja ali iz tenkih plošč lepenke, lesa,
pločevine, iz umetnih snovi, iz gostih temnih tkanin itd.

48

4. Katero izmed naštetih sredstev je najprimernejše
za zastiranje določenih svetlobnih odprtin, naj se ugotovi
od primera do primera. Uporabljena sredstva naj bodo
trpežna, ravnanje z njimi pa hitro in preprosto. Pri za¬
stiranju je treba posebno paziti na steklene stene in
vrata, na izložbe in posebno še na vrata, ki vodijo iz
lokalov neposredno na odprte prostore (n. pr. na ulico).
V takem primeru je treba v lokalu postaviti pred izhod
tako zvano svetlobno zatvornico, ki onemogoča izstopanje
svetlobe iz normalno razsvetljenega lokala na prosto,
kadar izstopajo osebe skozi vrata.

Kraljevska banska uprava dravske banovine.

V Ljubljani dne 18. maja 1940.

Ban:

Dr. Natlačen s. r.

IV

Po izkazani potrebi predpisujem na podstavi čle¬
na 23. uredbe o zaščiti pred zračnimi (letalskimi) na¬
padi tčle

spremembe in dopolnitve*
pravilnika o zaščiti pred letalskimi napadi, I. del, t).
št. 8127 z dne 8. junija 1939.**

1. V naslovu se namesto »B. 1. Postopek za zaščito
otrok« postavlja: »C. Postopek za zaščito in
izselitev otrok.«

2. V točki 2. se v prvem odstavku za besedo »po¬
možni« postavlja: »posvetovalni«, tako da se glasi: »po-
možni-posvetovalni organ«.

3. Na koncu točke 2. se doda jejo tele določbe:

»Izselitev (evakuacijo) otrok in porodnic z dojenci iz

kraja, ki bo pri sovražnem napadu iz zraka po vsej ver¬
jetnosti ogrožen, da bo obstreljevan, mora opraviti mi¬
nistrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje z mini¬
strstvom za notranje posle in ob sodelovanju Jugoslovan¬
ske unije za zaščito dece ter ob podpori vseh drugih mi¬
nistrstev (za promet, prosveto, kmetijstvo itd.), kolikor
bi to bilo potrebno.

Kraje, ki bodo pri sovražnem napadu po vsej ver¬
jetnosti ogroženi, da bodo obstreljevani, označi minister

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29. avgusta 1940., št. 197/LXVI/569. — »Službeni list«
št. 463/75 iz 1.1940.

** »Službeni list« št. 420/68 iz 1. 1939.

4

50

za vojsko in mornarico (poveljništvo teritorialne zračne
obrambe) v soglasnosti z glavnim generalnim štabom.«

4. V točki 3. se prvi odstavek spreminja in se glasi:

>3. Jugoslovanska unija za zaščito dece priskrbi po¬
datke o številu nepreskrbljenih otrok po svojih banovin¬
skih in krajevnih odborih v sodelovanju s pristojnimi ob¬
činskimi, samoupravnimi in državnimi oblastvi.

Zbrane podatke pošlje ministrstvu za socialno poli-
til^p in ljudsko zdravje. Ti podatki služijo za to, da se
pripravi organizacija za zaščito otrok v vojnem času.«

Ž. V točki 3. se za drugim odstavkom vriva nov
(tretji) odstavek, ki se glasi:

»Občni načrt za izselitev otrok izdela ministrstvo za
socialno politiko in ljudsko zdravje z ministrstvom za
notranje posle ob sodelovanju Jugoslovanske unije za
zaščito dece; načrt se pošlje v izjavo in odobritev mini¬
strstvu za vojsko in mornarico (poveljništvu teritorialne
zračne obrambe). Odobreni načrt vrne ministrstvo za
vojsko in mornarico preko ministrstva za notranje posle
ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje v
izvršitev.

Občni načrt mora obsegati zlasti tele podatke:

a) iz katerih krajev je treba otroke izseliti;

b) število otrok, uvrščenih v skupine po spolu in
starosti po navodilih, ki jih izda ministrstvo za socialno
politiko in ljudsko zdravje;

c) kraji, kamor naj se otroci izselijo, in v katerem
številu;

č) nadrobni prevozni načrt za izselitev otrok, v kate¬
rem je treba navesti prevozna sredstva: železniška in
paroplovna, motorna vozila, vprežne voze in njih šte¬
vilčno stanje (vselej je treba imeti v mislih po dvoje
sredstev, ki bosta najverjetneje na razpolago);

d) količina, Vrsta, velikost-prostornina stvari, ki se
prepeljejo hkrati z otroki, in ročna prtljaga;

e) hrana-žiyila, s katerimi se morajo oskrbeti otroci
za prevoz-potovanje;

51

j) pomožna osebje za opravo izselitve: matere,
spremljevalci, zdravniki, bolničarji, sestre usmiljenke,
šoferji, vozniki ipd.;

g) podatki o potrebnih sanitetnih, gasilskih in teh¬
ničnih sredstvih, o pogonskem materialu ipd., ki jih je
treba vzeti s seboj;

h) izdelana navodila za vsako vrsto službe pri iz¬
selitvi, da bi mogel vsak organ Opraviti svojo nalogo, ki
mu je pri tem dodeljena, v skladu s celotno izselitveno
službo in

i) slučajnosti.«

6. V točki 3. se dosedanji tretji odstavek spreminja
in se glasi:

»Potemtakem se mora tudi organizacija unije razviti
tako, da bo zmožna uspešno podpirati pri¬
stojna oblastva pri delu za preskrbo
vseh otrok,  ki bodo v vojnem času javnemu skrb¬
stvu na skrbi.«

7- Na koncu točke 3. se dodaje nov odstavek, ki se
glasi:

»Za vse posle, ki zanje ministrstva, banska oblast,
banske uprave ali samoupravna in občinska oblastva
zahtevajo, naj jih opravijo odbori Jugoslovanske unije za
zaščito dece, morajo dati tem na razpolago vsa neogibno
potrebna sredstva, da se delo dobro opravi.«

8. Prvi odstavek točke 7. naj se glasi:

»7. Občinska, samoupravna in državna oblastva in
tudi vsa privatna društva, ki se bavijo z zaščito otrok,
morajo biti nasproti vsem odborom unije uslužni in jim
dajati materialno in vsako drugo pomoč, da bi se vsi
posli pravočasno izvršili in da bi pristojni organi, kadar
bo treba, zbrali nepreskrbljene otroke in jih odpravili
na sprejemne postaje in v otroška zavetišča.«

9. Poslednji stavek točke 7. »Kraje za taka zave¬
tišča...« se prečrta in se postavlja tale določba: »Kraje
za naselitev (otroške varnosti) določi na predlog mini¬
strstva za socialno politiko in ljudsko zdravje minister

4 *

52

za notranje posle v soglasju z ministrom za vojsko in
mornarico.«

10. V točki 8. se poslednji stavek prvega odstavka
spreminja in se glasi: »To uredijo mestne občine spo¬
razumno s krajevnimi odbori unije.«

11. Točka 12. se spreminja in se glasi:

»12. Na podstavi tako izdelane izenačitve gradbenih
objektov in vseh ostalih potrebščin otroških zavetišč do¬
ločijo banska oblast, kraljevske banske uprave, mestna
poglavarstva in občine sporazumno in sodelujoč z bano¬
vinskimi in krajevnimi odbori unije, kaj od vsega tega
nabavijo in izdelajo same, kaj pa odbori unije s svojimi
članicaini-organizacijami.«

12. V točki 13. se za tretjim odstavkom dodaje nov
odstavek, ki se glasi:

»Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje
si mora prizadevati, da se v te namene zgradijo ali pre¬
uredijo posebni gradbeni prostori (predvsem šole, občin¬
ski prostori ipd.), da bi se odprla stalna zavetišča in
sprejemne postaje otroške varnosti z vsemi potrebščina¬
mi: higiensko opravo, preskrbo z živili ipd....«.

13. Začetek stavka v točki 16. naj se glasi:

»16. Razen osebja, zaposlenega pri odborih unije,
mora pripraviti unija ob sodelovanju s pristojnimi oblast-
vi za izselitev otrok zadostno število osebja za oprav¬
ljanje posebnih dolžnosti, in to za zbiranje otrok; za od¬
pošiljanje otrok z vlaki.. .«*

14. Za točko 25., t. j. na koncu pravilnika, se do-
dajejo tčle dopolnilne določbe:

* Z banovo odredbo od 15. februarja 1941., I. št. 1394/1
(»Službeni list« št. 137/15 iz 1. 1941.), je bil pri oddelku za
socialno politiko in ljudsko zdravje kr. banske uprave dravske
banovine ustanovljen odsek za evakuacijo in zaščito
otrok.  Odsek je prevzel vse posle prejšnjega referata za za¬
ščito otrok pri omenjenem oddelku.

58

»C. Prevozna sredstva za izselitev otrok.

1. Minister za notranje posle  oziroma občna uprav¬
na in policijska oblastva morajo zagotoviti potrebno re¬
zervo in napraviti razpored prometnih sredstev, in to
takole:

A. Železniški (plovni) promet.

Ministrstvo za notranje posle oziroma občna uprav¬
na in policijska oblastva morajo poslati ministrstvu za
promet po pristojnih oblastnih direkcijah državnih že¬
leznic in po direkciji rečne plovbe potrebne podatke za
izselitev, in to: kraje izselitve, število otrok in število
odraslih, množino, vrsto in velikost stvari, kraje nase¬
litve.

B. Promet z motornimi vozili.

a) Mestne občine so dolžne nabaviti za potrebe izse¬
litve otrok in za otroške potrebščine zadostno število
avtobusov in kamionov radi prevoza v otroška zaveti¬
šča, če bi se izselitev ne dala opraviti po železnici.

Mesta Beograd, Zagreb, Ljubljana, Skoplje, Novi Sad
in Sarajevo morajo za te namene rezervirati svoje avto¬
buse, svoje in svojih podjetij kamione, ki jih nabavijo
v treh letih od dne, ko je stopil ta pravilnik s prvim
besedilom z dne 25. junija 1939. v veljavo, in 50%
avtobusov in kamionov, nabavljenih v naslednjih dveh
letih, če je to za izselitev otrok potrebno.

Vsa druga mesta, iz katerih se izselijo otroci po
točkah 1. in 2. tega pravilnika, so dolžna nabaviti v
dveh letih skladno s členom 22. uredbe o zaščiti pred
letalskimi napadi zadostno število avtobusov-kamionov
za primer, da bi se otroci ne mogli izseliti po železnici.

b) Glede oprostitve teh motornih vozil od popisa za
vojaške potrebe je treba postopati po določbah člena 27.
pravil za popolnjevanje vojaške sile s popisnimi živalmi
in prevoznimi sredstvi.

c) Za vsako vozilo mora mestno poglavarstvo že v
mirnem času poskrbeti za voznika-šoferja, ki more biti

54

samo izmed oseb, omenjenih v členu 20. uredbe o za¬
ščiti pred zračnimi napadi.

Ce 'je ta oseba obveznik rezervne vojske, se morajo
ravnati pristojna mestna poglavarstva glede oprostitve
te osebe od vojaške službe po določbah točke 5. člena 20.
uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe in si izposlo¬
vati pristojno odločbo o oprostitvi te Osebe.

č) Za nabavo potrebnega pogonskega goriva morajo
skrbeti mestna poglavarstva, ki naj otroke izselijo.

C. Promet z živalsko vprego.

Mestne občine morajo za primeč, da bi ne 1  bilo
mogoče uporabljati plovna, železniška iii motorna sred¬
stva ali da bi jih bilo premalo, sodelujoč z unijo za
zaščito dece poskrbeti za živalsko vprego. Postopek za
dodelitev takih prevoznih sredstev je predpisan v do¬
polnitvi točke 11. pravilnika o zaščiti pred zračnimi na¬
padi, I. del, D. št. 8127 z dne 26. aprila 1939.

Za gonjače vpreg je treba določiti osebe, ki niso v
vojaški obveznosti, oziroma osebe, naštete v členu 20.
uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.

Za nabavo potrebne množine živalske hrane morajo
poskrbeti mestna poglavarstva, ki naj otroke izselijo.

2. Delo v ministrstvu za promet in pri podrejenih
oblastnih direkcijah.

( J ) Po točki 11. pravilnika o zaščiti pred zračnimi
napadi D. št. 8127 z dne 26. aprila 1939. morajo poslati
banska oblast oziroma banske uprave in uprava mesta
Beograda vsako leto pristojni oblastni direkciji državnih
železnic oziroma direkciji rečne plovbe tele podatke iz
svojih načrtov za izselitev otrok:

a) število oseb (pri tem se štejejo otroci in sprem¬
ljevalci), ki naj se izselijo iz tistega kraja, in prtljage —
koliko tovorkov-bal in približno težo živil za izseljene
otroke;

b) vstopne postaje (eventualno se računajo tudi
vmesne postaje, kjer bi vstopali);

55

c) izstopne postaje ob navedbi,- koliko oseb naj v
posameznih postajah izstopi; v ^ :v-?

č) približno čas odhoda vlaka iz vstopne postaje, pri
čemer je treba gledati pa to, da je- odhod iz vstopne
postaje kakor tudi prihod otrok v kraj naselitve po
možnosti podnevi, Pregled številčnega stanja otrok s
spremljevalci, ki naj se. izselijo, se napravi po obrazcu I.

i

Obrazec I.

Pregled številčnega stanja
otrok s spremljevalci, ki naj se izselijo.

( 2 ) Ministrstvo za promet oziroma generalna di¬
rekcija državnih železnic mora opraviti prevoz otrok,
njih spremljevalcev, potrebnega sanitetnega, nadzorstve¬
nega in drugega osebja kakor tudi prtljage in drugih
stvari, ki jih imajo otroci zaradi prevoza s seboj.

• Ta prevoz pa more železniška uprava opraviti samo
do časa objave mobilizacije, dokler razpolaga z voznim
parkom in velja mirnodobni vozni red.

( 3 ) Ministrstvo za promet je pred objavo mobiliza¬
cije dolžno prepeljati v izselitvene kraje vso potrebno
hrano, opremo, sanitetni material in druge potrebščine.
Po objavi mobilizacije pa se prevoz pod 2. in 3. ne bo
mogel opraviti po železnici.

( 4 ) Za prevoz otrok se določijo potniški vlaki in
potniški vagoni tretjega razreda. V vsak vagon je treba
spraviti okrog 50 otrok z vso njih osebno prtljago in se

56

pri tem računajo dvoosni vagoni. Vsak voz mora imeti
najmanj dva spremljevalca. Pri vstopanju je treba gle¬
dati na to, da so otroci za eno izstopno postajo skupaj
v enem ali v več zaporednih vagonih.

( 5 ) Potniška prtljaga se prevaža v službenem vozu.
Ce se ne da spraviti vsa v službeni voz, se morajo do¬
dati v ta namen tovorni vagoni, ki se uvrstijo po krajih.

( 6 ) Ministrstvo za promet izdela vse potrebne pre¬
vozne načrte, da bi se vedelo, kdaj, iz katerega kraja
in v kateri kraj, koliko otrok in ostalega osebja s prt¬
ljago naj se izseli.

Kdaj naj se izselitev začne, odredi
kraljevska vlada.

Tako urejene prevozne načrte je treba vsako leto
do 1. aprila dati na znanje ministrstvu za socialno po¬
litiko in ljudsko zdravje in ministrstvu za notranje posle
radi obvestitve vseh tistih, katerih se tičejo.

( 7 ) Prevoz otrok, porodnic in dojencev, spremljeval¬
cev, živil za izseljene otroke, živalske krme, ogrevnega
in pogonskega materiala kakor tudi potrebnega gradbe¬
nega materiala za preureditev ali popravilo poslopij,
določenih za izseljene otroke, opravi železniška uprava
ob pripravljalni in prisilni izselitvi brezplačno.«

V Beogradu dne 22. avgusta 1940.; D. št. 27.007.

Minister za vojsko in mornarico,
armijski general
Milan 1). Nedič s. r.

v.

Dopolnitev*

pravilnika o zaščiti pred letalskimi napadi, IV. del.**

Na predlog komandanta teritorialne zračne obrambe
Pov. T. p. št. 1303 z dne 25. julija 1940. in po soglasnosti
načelnika glavnega generalnega štaba Pov. D. O. št. 1335
z dne 24. julija 1940. odrejam, da se pravilnik o zaščiti
pred letalskimi napadi, IV. del, »Tehnična služba. B. Za¬
ščita pred požarom« v oddelku 3. »Ukrepi in sredstva
za preprečevanje požarov« takole dopolni:

V točki c) pod 2. je treba za besedama »in sličnega«
dodati: »(sl. 4 in 5)«.

V isti točki je treba za besedo »materiala« postaviti
piko, vse ostalo do konca odstavka pa črtati.

V točki č) pod 2. je treba za besedo »peska« črtati:
»ali« in postaviti vejico.

V isti točki je treba za besedami »centimetrov na
debelo« črtati piko in dodati: »ali z 2 do 3 cm debelo
plastjo asfaltne mešanice iz trdega asfalta in kamenega
agregata, ki preprečuje, da bi se požar širil in voda
prodirala, Če se zažgani deli strešne konstrukcije ga¬
sijo z vodo.«

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15. oktobra 1940., št. 237/LXXXIII/720. — »Službeni list«
št. 578/86 iz 1.1940.

** »Službeni list« št. 602/94 iz 1.1939.

58

Na koncu točke č) pod 2. je treba dodati nov od¬
stavek, ki se glasi:

»Slika 5.a kaže izdelavo nezgorljive stropne kon¬
strukcije iz valovite pločevine. Slika 5.b kaže zavarovanje
stropnih konstrukcij pred požarom pri novih gradnjah,
slika 5.c pa pri obstoječih stropnih konstrukcijah.

Z asfaltnim premazom je treba tako zavarovati tudi
armirano-betonske stropne konstrukcije, ker beton pri
visoki temperaturi, ki jo razvijajo vžigalne bombe, popo¬
ka in se pod učinkom tudi manjših bremen lahko zruši.«

Priložene slike 5.a, 5.b in 5.c je treba vložiti na
ustrezno mesto.f

V Beogradu dne 9. oktobra 1940.; D. št. 33.021.

Minister za vojsko ih mornarico,
armijski general
Milan D. Nedič s. r.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

Knjižna založba tiskarne Merkur,

L jubljana, Gregorčičeva ul. 23 (tel. št. 25-52)

je izdala naslednje knjige:

I. Zakoni, uredbe in pravilniki:

1. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci. Razprodano.

2. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resoru ministrstva

za promet, broSirano din 8*—.

3. zv.: zakon o Javnih beležnikih (notarjih). Razprodano,
jj. zv.: Zakon o glavni kontroli. Razprodano.

5 - zv.: Zakon o občem upravnem postopku. Razprodano.

6. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah Javnih notarjev. Razprodano.

7. zv.: Zakon o uradnikih. Razprodano.

8. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za Izredne

preglede, din 12*—.

9. zv.: zakon o državnem prometnem osebju, din 14*—.

10 . zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. Razprodano.

11. zv.: Ustava kraljevine Jugoslavije. Tretja izdaja, din 8*—.

'2. zv.: Zakon o votivnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev.
Razprodano. Glej 43. oz. 57. zvezek.

13. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih. Razprodano.

14. zv.: Uredba o lekarnarski zbornici, broširano din 8*—.

is. zv.: zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih po¬
slancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. din 8*—. Glej tudi 43., 57.
in 64. zv. (volitev nar. poslancev),
is. zv.: Zakon o obrtih. Gl. zv. 33. Razprodano.

1«. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu
v senatu. Razprodano.

o. zv.: Zakon o meščanskih šolah. Razprodano.

9n Zakon 0  lovu, broš. din 7*—.

2v - :  Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. din 5*—.

41  •  zv - :  Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih usluž-

bencev, broš. din 7*—.
zv.; Obča univerzitetna uredba. Razprodano.

4i ‘  2V - :  Uredbi o draginjskih dokladah državnih uslužbencev In upokojencev.
. Razprodano.

. zv.: Gradbeni zakon. Razprodano.

* V ' : Zakon 0  taksah, broš. din 45*—. Razprodano.

0. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik. Razprodano.

41 '  2v - :  Uredba o sodnem poslovniku in sodni poslovnik za sodišča I. >n II. stop-
nje, z obrazci, broširano din 30*—, vezano din 36*—.

2V,:  Zakon o občinah. Razprodano.

‘v- zv. :  »Cestni prometa, broširano din 18*—, vezano din 24*—.

»o. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu. Razprodano.

1. zv.: Uredba o spojitvi občin v dravski banovini. Razprodano.

• zv.: Gasilstvo in požarna obramba, broširano din 24*—, vezano din 32*—.

* V-:  £ a Kon o obrtih. Druga izdaja. Razprodano.

■ zv.: Državni svet in upravna sodišča. Druga, pregledana izdaja. Broš. din 16*—,

_ vezano din 24*—.

zv.: Zakon o kontroli čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, z izvršilno
» ur edbo in žigovinsko tarifo, broš. din 16 *—.

■ zv.; Uredba o občinskih uslužbencih. Razprodano. Glej zv. 50.

• 2V>:  Naredba o mrliško-preglednem redu. — Navodila za mrliškega preglednika,

3g  broš. din 6*—.

39  2V ' : Uretlba  o han. trošarini na vino in žganje, broš. din 6*—.

4 q'  * V- ; Zakon o mestnih občinah. Razprodano.

41 ' » V '. :  ® rat, ' v °i norme in predpisi, vezano din 60*—.

42 z«'! ^ aredba  ° odpiranju in zapiranju trgovin. Razprodano.

■ zv.: Zakon o nepravdnem postopku z uvodnim zakonom in zakon o zasilnih
q3  . b0 * eh ' broširano din 24*—. Razprodano.

*  Zako *i o votivnih imenikih in zakon o volitvah narodnih poslancev, prede¬
lana izdaja. Razprodano. Gl. 57. in 64. zv.

44. zv.: Uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic,

broširano din 5*—. . . .

45. zv.: Uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev m upokojencev,

broširano din 6* — .

46. zv.: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle, broširano d«n 8—.

47. zv.: Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov itd., broširano din 8'—.

48. zv.: Pravilnik o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev, broš. din 4.

49. zv.: Pravilnik o fin. poslovanju v občinah, broš. din 16*—,

50. zv : Uredba o obč. uslužbencih s komentarjem in dodano uredbo o činu stro¬

kovnih Sol nasproti srednji šoli in fakultetam, broš. din 24*—, vez. din 3G*~.
61, zv.: Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 3*—.

52. zv.: Pravilnik k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, broš. din 6*—.

53. zv.: Zakon o gospodarskih zadrugah. Razprodano.

54. zv.: Trgovinski zakon, broš. din 48*—, vez. din 56''—. _

55. zv.: Uredba o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, din 8*—.

56. zv.: Predpisi o izvršbi in zavarovanju, broš. din 48'—, vez. din 56*—.

57. zv.: Zakon o volivnih imenikih in zakon o volitvi narodnih poslancev, tretja,

prečiščena izdaja, broš. din 12*—. Gl. 64. zv.

59.  zv.: Predpisi o zaščiti pred zrač. napadi (Uredba), broš. din 8*—.

59,/1 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del (bojni strupi, evakuacija,
zaščita otrok), broš. din 4*—.

59./2 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, II. del (kemijska služba),
broš. din 6*—. . v

59-/3 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, III. del (sanitetna služba),
broš. din 8*—. ..

S9./4 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, IV. del (gradnja zaklonišč, za¬
ščita pred požarom), broš. din 8.—.

59.  /5 zv.: Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi, V. del (opazovanje, in naznanje-

vanje nevarnosti, maskiranje in zatemnjevanje), broš. din 8*—.

60. zv.: Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe, broš. din 8*—.

61. zv.: Pravilnik za pregledovanje klavnih živali in mesa, broš. din 16*—.

62- zv.: Predpisi o občinskih hranilnicah, broš. din 12*—, vez. din 20*—.

63. zv.: Poslovnik za občna upravna oblastva, broš. din 10*—.

64. zv.: Uredba o volitvi narodnih poslancev, broš. din 6*—.

65. zv.: Pravilniki — o živinskih potnih listih, o odstranjevanju in uničevanju žival-

' skih trupel in odpadkov, o cenitvi poginulih in ubitih živali, o preglednikih-
laikih klavnih žival: in zvišba taks za živinske potne liste, broš. din 16*—.

Sledijo nadaljnji zvezki.

II. Razne knjige:

Mala knjižnica: zbirka 10 zvezkov,

posamezni zvezki

Dr. Ivo Šorli: Izbrani spisi, 6 zv.,

posamezni zvezki

Broširano

din

120 *—

15 *—

Vezano

din

180*—

20 *—

320*—

60*

Emil Vachek: Kri ne kliče po maščevanju. Roman

Ouida: Farnmor. Roman

RadivcJ Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku

Dr. Milan Vidmar: Moj pogled na svet

Dr. Milan Vidmar: Oslovski most

Andrej Gabršček: Goriški Slovenci, I. del

K. čapek: Pogovori s T. G. Masarykom

Dolenjska (almanah)

Dr I. Matko: Perkusija in avskultacija

Univ. doc. tir. Vlad. Murko: Vrednostni papirji

Pomen trgovinskega registra

ženevske menične konvencije

Bajuk: Vodič po ljubljanskih pokopališčih !. del

48*—

54*—

28*—

24‘—

100*—

80*

20 *—

80'—
80*—
28 —
120 *—
48 —

6 *

Bajuk: Vodič po ljubljanskih pokopališčih II. del

Oba skupaj

Dr. J. Pretnar: Priročnik za pomočniške in mojstrske izpite

Tretja izdaja

34 '-