Sv. Krlž nad Marlborom. Od meseca maja naprej je bila naša hribovska župnija brez stalnega dušnega pastirja. Šele s 1. septembrom je bil imenovan za stalnega župnika naše župnije g. Franc Hren, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah. — V nedeljo, dne 9. septembra, smo pa imeli drugo izvanredno slovesnost. Ob mnogobrojni udeležbi faranov se je vršila blagoslovitev novopostavljenega znamenja: Črvičove kapelice. Pri slovesnosti je sodeloval tukajšnji pevski zbor pod spretnim vodstvom našega bogoslovca Tončeka. — A v nedeljo, dne 16. septembra, na Malo Križevo, se bo zopet dvignil zastor našega društvenega odra. Vprizorila se bo po večernicah prelepa Finžgarjeva ljudska dra ma »Razvalina življenja«, v kateri se zrcali kvarni vpliv demona alkohola. Farani in okoličani se vabite k tej prelepi prireditvi! Bog živi! Ruše. Ruški cerkveni shod je za nami. Udeležba je bila izredno velika. Poseben jubilej je letos imela romarska procesija od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Njen voditelj M. Zlodnjak je že 40krat pripeljal romarje k Materi božji v Rušah, 45krat pa je sam poromal v Ruše. — Med dobrimi romarji ,je bilo kakor povsod tudi nekaj žeparjev. Ker so pridigarji svarili romarje pred temi sovražniki, so le-ti nekaj izpraznjenih denarnic iz maščevanja vrgli v klet župnišča. Tam jih dobijo lastniki. — Popravila pri cerkvi naglo napredujejo. Gornji del stolpa je ze prekrit in se bakrena streha lepo strinja s celo stavbo. Trbonje. Dne 1. kimovca smo položili k večnemu počitku Terezijo Kogelnik, rojeno Uršej, iz Pameč, staro 27 let, omoženo 2 in pol leta. Žaluje mladi vzorni mož in kmet pri Sv. Danijelu. Zapušča malega fantiča 15 mesecev starega. Pred 14 dnevi smo pa izročili materi zemlji sestro žalujočega gospodarja, Marijo Kogelnik v starosti 40 let. Naj v miru počivata! Slovenska Bistrica. Zadnja nedelja nam je nudila prav poseben užitek. Obhajali smo na najalovesnejši način 7001etnico nase škofije.^)koli 100 pevcev iz cele dekanije je zelo ganljivo prepevalo pri poznera opravilu v naši prostorni in za petje ailno ugodni cerkvi. Po večernicah pa se je vršil v nabito polni dvorani hotela »Beograd« pevski koncert Kat. prosvetnega društva Slov. Bistrica. Nastopili so pevski zbori: Zg. Polskava. Laporje, Makole, Tinje in S!ov. Bistrica — najprej vsak za sebe, a po slavnoatnem govoru, v katerem nam je mestni kaplan vlč. g. Stiper St. v izbranih besedah razložil ustanovitev in pomen naše škofije za Slovence ter omenjal delovanje bistriškega rojaka škofa Zimermana in obsirno povdarjal zasluge našega nesmrtnega A. M. Slomška, so naatopili združeni zbori s tremi krasnimi skladbami ter so zaključili pomenljivo prireditev s skoraj že narodno himno: »Povsod Boga.« Vem, da goapod urednik ne spre jemate opisov različnih prireditev, ker pač imftte premalo prostora; to je bil menda tu- di vzrok, da v zadnji številki niste objavili  našega sporeda. Toda upam, da to-le poro čilo radevolje objavite. Sa.j je vendar to nekaj posebnega, če se cela dekanija združi v proslavi 7001etnice in sicer z ubranim petjem, ki je posebna lastnoat Slovencev. Iraa pa taka prireditev tudi veliki vzgojni pomen. Mladina se uri v pošičiicm petju in dostojnem nastopanju, poslušalci pa spoznavajo, kako se lepa pesem v različnih kiajih goji. Da je v dolini in vinskih krajih pesem doma, je znano povsod. Da se pa nahaja tudi viaoko na Pohorju pevsko društvo Tinje, nas je posebno prijetno presenečilo. Le to odločno nasvetujemo vsem podeželskim zborom, naj kolikor le mogoče gojijo narodno pesem, ki pride pevcem iz srca in sega poslušalcu v globino duše. Koliko truda je bilo pri učenju in proizvajanju umetnih komadov, a kako prijetno je bilo gledati in poalušati pevce, ko so nam proizvajali narodne pesmi: Bratje Slovenci srao, Hej na goro, Pod trto bivam zdaj! Naša odkrita želja je, da se vsako leto priredi enaka tekma pevakih zborov pri nas ali pa koderkoli! Sv. Barbara v Slov. gor. Pietekli torek je umrla v bolnici v Gradcu tukajšnja rojakinja gospa Antonija Kene, rojena Caplo, soproga poštnega poduradnika v Mariboru. Rajna je bila vzgledna žena in. izvanredno dobra mati, ki je imela tudi vedno dobro srce in odprto roko za reveže. Pokopana je bila zadnji četrtek na graškem centralnem pokopališču. Sv. Bolfank v Slov. gor. »Domovine« bode skoro konec v naši iari. Menjevaje je še vedno prihajala k nam sicer v majhni nakladi, a še celo ta se zadnji čas zelo krči. Prav je tako, da se bo z malimi izjemami popolnoma odstranila iz našega kraja. Saj ne prinaša nič dobrega, nič drugega, nego politično in strankarako sovraštvo. Sovraštva je itak vedno preveč, premalo pa prave krščanske ljubezni do bližnjega — Opazujoč življenje in vrvenje našega kraja, posebno pa naš sosedni okoliš, imam prod očmi dejstvo, da se letos, kljub temu, da je dovolj lepega vremena, veliko dela cj/iavi ob nedeljah. Tiste stare olajšave Se izza svetovne vojne, ko je primanjkovalo delavcev, in olajšave zadnjih let glede dolgotrajnega neugodnega vremena so se razpasla kar v nekake razvade, ki so postale že žaloaten znak aedanje materijalistične dobe. Ljudje božji! Stari Bog še živi, ne norčujte se na tako izzivalni način iz njegove nodelje, ki si jo je pridržal v svojo časti Ali je bilo letos potrebno spravljati krmo c-b nedeljah, ko je bilo zadosti lepega časa skozi teden? To velja po večini tudi za Urbančane in naše sosede, ki so vozili kljub stanovitnemu vremenu krmo skozi našo faro ob nedeljah. Dragi! Ali ni to črna nehvaležnost napram Bogu, ko je nam letos tako lepo blagoslovil naše pridelke, dal toliko lepega vremena, nas obvaroval toče in drugih nesreč, niedtem ko smo imeli priliko čitati o težkih nezgodah, ki so zadele druge kraje, zlasti toča v okolici Ruš, Radgone m še drugod po Sloveniji. Ali ni to resen opomin za nas, da v bodoče nedelje in prazni ke posvetimo Bogu v zahvalo, da nas je obvaioval uim in nesreč na polju in diugod povsod. Pa tudi iz druges;a stališča je lepše, da se nedelja smatra za počitek. Mialim, da se skozi teden dovclj nadela, kdni ni leruh! Zato nazaj na pravo pot ut Bog bo zoI»b1 nam prijazen! Sv. Ana v Slov. gor. Sramota je za našo anovsko župnijo, da tudi pri nas ima dohod in prostor demokratsko časopiaje (»Domovina«, »Kmetski list« in tudi »Jutro« se potika okoli). Naročniki demokratskih listov se nekako sramujejo njihovega časnika, ga zgrabijo tako kakor mačka miš in ga hitro vtaknejo v žep, da ne bi nihče videl. Mi naročniki katoliSkih llBtov pa sl upamo očltno aprejsti naš list in ga ne skrivamo. Mi se ga sicer veselimo, kaj nam prinese »Slovenski Gospodar« novega. Krščansko časopisje zasluži, da mu damo naše. zaupanje, demokratskemu lažnjivemu časopisjii pa kličenlo: Pojdi, odkoder ai prišlo, da te pošteno ljudstvo ne bo pVebiralo več! Marija Snežna na Velki. žalostno so capeli naši prelepi zvonovi mrtvaško peaem in oznanili, da ee je zopet ločila ena duša ie tega sveta. Položili smo k večnemu počitku nad vae priljubljeno mater in gospodinjo Rozalijo Ferlinc, p. d. Štanderfarco. Zjutraj je bila še pri delu, popoldne ob štirih pa je bila že mrlič. Bila je nad vse dobra mati airomakom, dala je vaakemu atreho in okrepčilo. Ni bdišel nobeden iz hiše, je bil znanl ali nepoznani, da bi mu ne bila poatregla, Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva od blizu in daleč, celo iz Nemške Avstrije so prišli župani. Iz hvaležnosti do tebe ti kličemo: Bog ti povrni stotero! Na svidenje nad zvezdami! Crornja Ponikva. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 16. t. m., ob treh popoidne komedijo v 3 dejanjih »Zviti Scapin« ali »Le8 fourberies d Scapin«. Vsaka reklama za to igro je odveč. Kajti, ne pozabite, da je Moliere eden največjih svetovnlh komikov. Naš Scapin se postavi v vsako pozo in pri tem ti uganja take burke, da se rnu mora vaak brez izjeme od srca smejati. Samo pridite in prepričajte se o tem! V pav zah pa nas bodo kratkočasili tamburaši. — Pozdravljeni!