C.t.v.t - V.fi.g.po.t.mt MM Ktagentu/! 'ih"). . C.i.vcu - Zr.<=r..inung..,! Ki.genturž P...m.,ni ],..d !.M žii . t .m-______ Po dunajskem razgovoru toroihiSiovencismodosiejpoidraviii '""h. še tako majhen korak, ki ga jo *to '*"vtada v smeri rešitve odprMhvpra-"") siovensko narodnostne skupnosti. V **"**'" našega in spiošno demokratičnega "4"ia, da je mogoče rešiti narodnostno Ptašanje te v sodeiovanju in v sporasu-* prisadeto narodnostno skupnostjo, *"*" biti še posebno zadovotjni, ko je ""«er Kreisky svoječasno še kot zunanji ****hister pričet z neposrednimi kontaktni-tazgovori med viado in siovensko na-"dnostno skupnostjo. Saj smo upraviče-° Pdčakovaii, da bo v neposrednem so-* "")u vprašanj iaije prišio vsaj do znos-""'ešitve. Danes vso kaše, da so očitki miadine Ptavlčeni, da smo predoigo verovati in čeprav je broz vsake odgovorno-t" obveznosti iahko samo kritizirati, **ttom ko osrednji organizaciji irot *a-opstva naše narodnostne skupnosti no-za vsako odiočitev tudi odgovornost " * vsako odiočitvijo prevzameta tudi ^ "eznosti. Zato nas nič ni sram, da smo 'avesti odgovornosti vedno izkoristiti "ko nam nudeno pritoinost, da soočimo '***"ino viado z našimi vprašanji, ti *""***" s koa- * )*ko vtado kakor pozneje z OVP-jevsko " končno z SPO-jevsko vtado prišti do Poznanja, da neobvezni, občasni razgo-niso uspešni in smotrni za ureditev Pfašanj, smo že za časa kancierja Kiau-" in potem ponovno ter ziasti tani š. itf kancierja Kretskega zahtevati ^ 'titucionaiizacijo teh kontaktnih razgo-kar nam jo bito tudi zagotovijeno. otek dogodkov od tega časa je po-"h: sprejetje zakona o dvojezičnih na-" najmanjšem obsegu mimo prizado-narodnostno skupnosti, jesenski izgro-^ * kapttutactja vtado prod nacionatistič-to?^ " neonacističnimi siiami, ustanovitev . " imenovano študijske komisije na zah-^ ko Ovp, odktonitev sodeiovanja v tej im"""*' S strani ZSO in NSKS, sproiitev nrnacionaiizacije in porast vpiiva nem-""^ionatističnih sii po zadnjih občin-. voiitvah v poiitični strukturi na Ko-'*'kem. ^ ^ inj situaciji sta osrednji organizaciji nds ' poznani Kreiskyjevi reakciji na t '"nitev našega sodeiovanja v komisiji, ^ ..da bi biii siabo poučeni, če bi oma-^katj gtede sodeiovanja v komisiji", da „ * našim predtogom za aktivizacijo v zogotovijenega kontaktnega komi-ta" """ nrore baviti " in končno, da bomo 'trn"" čakati, ker ..druge komisijo ne bo", 'nt * **red težko odiočitvijo, ati se na) ^ "h odzoveta vabitu na razgovor, ki naj tl, giavni namen dognati naše sta- ' do mnenj in predstav študijsko ko-"'ije. """ se vabiiu ktjub temu odzvati, t« zato, ker smo svoječasno zahtevati % **°"*"htni i' razmerno majhni ploskvi. Pra' zaradi tega je silno važna nj^* gova oblikovanost, da to tea? lahko prenaša in obenem skfb' za prožen korak. Pri ploske*" stopalu ni več tiste smotrne obj likovanosti ki bi po narav"' poti blažila telesno težo, jo p""* našala in tudi skrbela za p"" žen korak. Zaradi tega je p!"' sko stopalo čezmerno obrcnK njeno in zato zelo pogosto tu*" boleče. Ne smemo ga zanemaf' jati, kadar hočemo vedeti, z"' kaj nas bolijo noge Dr. Afitr/ji: ŽM;d%r&f Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tol nosili raznovrstne stvari in gonili iz hlevov živino, so se mešala povelja, kriki, jok, mukanje, cviljenje prašičev, ki so jih za ušesa vlekli iz svinjakov in jih tovorili na vozove. Poročniku Hartwicku je zadušljivi dim silil v pljuča. Kaj takšnega se mu še ni pripetilo. Na Jelovici je pripravil do govorjenja vojake, pa tudi na Vzhodu kakšnega moža — pri teh dekletih pa se je zaman trudil. „0 kurbe zakrknjene! Tako trmastih ljudi pa ni na vsem svetu!" je preklinjal. ..Prinesite mi goreče poleno, razžarite mi bajonet, da jih pobožam tam, kjer imajo to najraje, pa bomo videli, ali jim res ne bomo mogli odpreti ust!" Grožnjo je izpolnil. Dekleta so se onesveščala ena za drugo, pa jim vse poklenske muke niso odprle ust... razen za krike bolečine. Potem je izgubi) živce. Vseh pet je zaklal. Nekaj časa je stal nepremično kot kip in strmel, kako reka vzburljive rdeče tekočine obliva bela telesa, potem pa si je obrisal orošeno čelo in se kot pijanec odmajal skozi vrata. V skednju je takoj zatem bruhniti požar. Omotičen je iskal majorja. Zakolovratit je mimo hiše v plamenih. V njej so kot sohe živi goreli starci in ženska, ki se ji je k prsim privijal dojenček. Iz okna na vogalu je lezla vsa zasmojena ženska postava in z okrvavljenimi rokami grabila za rob. Hartwick je premaknil avtomat na boku 'in izjemoma oddal milostni strel. Iz naslednje hiše, kjer so zasliševali, pa so prihajali kriki, ki so mrazili kri... Hartwick je odškornjal v hišo, kjer se je spravil k pojedini major von Gorn. Se preden je prestopil prag, je zagledal, kako med hišami tavajo osmojeni vojaki njegove čete, ki so v že gorečih hišah iskati kaj za v svoj žep. ,Izginite mi izpod nog, lopovi!" se je zadrl. Še ves omamljen, z okrvavljenim bajonetom v rokah, je bil videti, kot da bo zdaj zdaj koga zaklal. Takšen je stopil v izbo k majorju von Gornu. „Kakšni pa ste?!" je dejal major. ^Spravite no tisti popackani pipec, da mi ne boste pokvarili apetita! No, kaj ste izvlekli iz tistih punc?" Hartwick je poročal. .Vedel sem, da ne boste nič opravili." Porogljivo se je zasmejal. .Zato si s tem poslom tudi nisem hotel mazati rok. Ne glejte me tako stekleno, no, sicer vas bom moral poslati k psihiatru na pregled, ko se vrnemo. Raje sedite in prigriznite. Dobra jed in pijača dobremu vojaku odtehtata vse drugo!" Hartwick se je spomnil Wolfovih pripomb o von Gornu. Nenadoma ga je prijelo, da bi še njemu zasadil bajonet v prekleti, požrešni trebuh. Medtem ko drugi opravljajo umazano raboto, ti tale prašeč žre in pije! Pa je samo ubogljivo spravil bajonet v nožnico in se sesedel na klop ... Major ga je lopnil po plečih. .Zbudite se no! Prekleto so vas zdelale! Taki ste, ko da so one zaklale vas, ne vi njih!" Hartwick se je poskušal nasmehniti. S slapom kletvic je ponovil pritožbo, da tako trmastih in malopridnih ljudi, kot so ti, ni na vsej zemeljski obli. Zaman mu je major ponujal, naj prigrizne. V ustih se mu je valjala gnusna kepa prahu z okusom po bencinu. Vase je zlil le kozarec žganja, da bi odplaknit poraz in z njim slabo voljo. Nasprotniki, ki jih ni mogel zlomiti pred njihovo smrtjo, so se grmadili. Čim več jih je bilo, tem manjša je bila njegova samozavest, in občutek neugodja se mu je razlival po organizmu kot strup. To pa mu je zbujalo noro slo po novih ljudeh, ki bi jim lahko zlomil duha, preden bi jih fizično ubil. Major je pogledal skozi okno. Med valovi reke rumenega dima je viselo nad črnim robom kotline krvavo sonce. ,To je božanski prizor, poročnik Hartwick!" je zavpil ves v ognju. .Kje je ta prekleti fotograf? Vse jutro se je motal pod nogami, zdaj ga pa ni. Pcniščite mi ga! Pojd'' mo, da se ovekovečimo v tem siju!" Fotoreporterja so kmalu našli. Vsi skupaj, z majorje^* na čelu, so se odpravili ven iz vasi. Ustavili so se na tivad*' kjer je fotograf lahko ujel poleg njih v objektiv tudii reče naselje. Oficirji so se postavili v vrsto poleg majorja. Zravf^ jih je tevtonski ponos, stali so kot kipi bogov, ki kaznujej" grešni svet s poginom, ki spreminjajo v prah vse, kar s" ne pokori njihovi volji. Reporter je snemal in snemal. Napravil je tudi posr