C.t.v.t - V.fi.g.po.t.mt MM Ktagentu/!	'ih"). . C.i.vcu - Zr.<=r..inung..,! Ki.genturž	P...m.,ni ],..d !.M žii .	t .m-______
Po dunajskem razgovoru
toroihiSiovencismodosiejpoidraviii '""h. še tako majhen korak, ki ga jo *to '*"vtada v smeri rešitve odprMhvpra-"") siovensko narodnostne skupnosti. V **"**'" našega in spiošno demokratičnega "4"ia, da je mogoče rešiti narodnostno Ptašanje te v sodeiovanju in v sporasu-* prisadeto narodnostno skupnostjo, *"*" biti še posebno zadovotjni, ko je ""«er Kreisky svoječasno še kot zunanji ****hister pričet z neposrednimi kontaktni-tazgovori med viado in siovensko na-"dnostno skupnostjo. Saj smo upraviče-° Pdčakovaii, da bo v neposrednem so-* "")u vprašanj iaije prišio vsaj do znos-""'ešitve.
Danes vso kaše, da so očitki miadine Ptavlčeni, da smo predoigo verovati in čeprav je broz vsake odgovorno-t" obveznosti iahko samo kritizirati, **ttom ko osrednji organizaciji irot *a-opstva naše narodnostne skupnosti no-za vsako odiočitev tudi odgovornost " * vsako odiočitvijo prevzameta tudi ^ "eznosti. Zato nas nič ni sram, da smo 'avesti odgovornosti vedno izkoristiti "ko nam nudeno pritoinost, da soočimo '***"ino viado z našimi vprašanji, ti	*""***"	s koa-
* )*ko vtado kakor pozneje z OVP-jevsko " končno z SPO-jevsko vtado prišti do Poznanja, da neobvezni, občasni razgo-niso uspešni in smotrni za ureditev Pfašanj, smo že za časa kancierja Kiau-" in potem ponovno ter ziasti tani š. itf	kancierja Kretskega zahtevati
^ 'titucionaiizacijo teh kontaktnih razgo-kar nam jo bito tudi zagotovijeno. otek dogodkov od tega časa je po-"h: sprejetje zakona o dvojezičnih na-" najmanjšem obsegu mimo prizado-narodnostno skupnosti, jesenski izgro-^ * kapttutactja vtado prod nacionatistič-to?^ " neonacističnimi siiami, ustanovitev . " imenovano študijske komisije na zah-^ ko Ovp, odktonitev sodeiovanja v tej im"""*' S strani ZSO in NSKS, sproiitev nrnacionaiizacije in porast vpiiva nem-""^ionatističnih sii po zadnjih občin-. voiitvah v poiitični strukturi na Ko-'*'kem.
^ ^ inj situaciji sta osrednji organizaciji nds ' poznani Kreiskyjevi reakciji na t '"nitev našega sodeiovanja v komisiji, ^ ..da bi biii siabo poučeni, če bi oma-^katj gtede sodeiovanja v komisiji", da „	* našim predtogom za aktivizacijo v
zogotovijenega kontaktnega komi-ta" """ nrore baviti " in končno, da bomo 'trn"" čakati, ker ..druge komisijo ne bo", 'nt * **red težko odiočitvijo, ati se na) ^ "h odzoveta vabitu na razgovor, ki naj tl,	giavni namen dognati naše sta-
' do mnenj in predstav študijsko ko-"'ije.
""" se vabiiu ktjub temu odzvati, t« zato, ker smo svoječasno zahtevati % **°"*"htni i<omite in ker smo hoteti po p, 'trani ponovno dokazati svojo pri-Pe	*" konstruktivno sodetovanje,
"<)) **'"Si strani pa dati viadi in večinske-ts) "°'°rtu še enkrat pritoinost, da poka-tlt" kkojo iskreno voijo za dokončno re-)),"'* sseh odprtih vprašanj naše narod-, * "o skupnosti. To jo bito naše izhodi-V) ' P" smo tudi nedvoumno povedat) rt„ * odgovoru na vabiio in poudariti, ttq "" ieiimo nadaije neobvezno obrav-L "ti posameznih probiomov, marvoč
^0
"bitk,
doseči konkrotno sktepo gtede
t)^ funkcije in načina deta kontakt-is^ **"*"itoja ter gtede terminskega ko-*" zagotovitev čimprejšnje gto-T rešitve vseh odprtih vprašanj čtena ^'*"vne pogodbe.
smeri jo tudi poteka) zadnji raz-0^, ' "" Ounaju. Po neoiopšanem prikazu trenutnega poiožaja smo jas-*itv b°"dar!ti, da ne moremo priznati de-q„ "ašega ijudstva na dve kategoriji, kr, f*" moremo pristati na nobeno obiiko h), ""tjonja manjšine in da jo rešitev is	samo na teritoriaini osnovi. Ko
"ih **" sporazuma v bistvonih pogie-*"ht'"stav, obtiko in način deia kon-hc ""9° komiteja, smo so skoraj razšti, b'ist	kancier absoiutno odktonit
"Or""^ "" kakršenkoii terminski kotnih
tt^ "^igied točnega zagotovita kancterja, bo kontaktni komite bavii z vpra-^'ha'" 9'"b°i"0 rešitve vseh probtomov 'b^oh ^	"orodnostne skupnosti
ba se bo kancier sam osebno za-Ss( so obravnavanje in sprejetje do-'itabih rešitvenih prediogov v ministr-^)hi)	*" bo končno kontaktni
ha " 'ostajat redno vsak drugi mesec, thi,)*"*" pristati na sodetovanje v kon-**'«) komiteju z izrecnim pridržkom, da " Prekini)) svoje sodeiovanja, čim bi
Ne več besede, samo še dejanja
nam morejo povrniti zaupanje v pripravljenost Avstrije, da bi pravično rešila manjšinska vprašanja
Vprašanja narodnih manjšin
na evropski konferenci v Heisinkih
V gtavnem meštu Finske se je v torek začeta konferenca o varnosti in sodeiovanja v Evropi. Ma konferenci so se zbraii zunanji ministri 33 evropskih driav {edinoie Aibanija je odkioniia sodeiovanjej ter Amerike in Kanade, na otvoritven) seji pa je bit navzoč tudi giavni tajnik OZN Kurt Waidheim.
Spioino previaduje mnenje, da gre pri tej konferenci za zgodovinsko srečanje, ki bo gotovo zeio bistveno vpiivaio na bodoči razvoj poiitike v Evropi in spioh na svetu. Deio konference bo potekaio v treh fazah: sedanji konferenci zunanjih ministrov bo stediia deiovna faza v komisijah in pododborih, v zakijučni faz) pa na) bi se sestati predsedniki vtad ati četo driav.
Razprave na konferenci bodo vetjate najraztičnejfim vpra-fanjem varnosti in sodeiovanja. Ma pobudo tugostavije pa se bodo na konferenci posebej pogovoriti tudi o narodnih manj-iinah. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miiof Minič je pri oceni priprav za konferenco v Hetsinkih posebej izrazit zadovotjstvo, da je bit sprejet tozadevni prediog Jugostavije, kajti: „Spo!to-vanje identitete in ustvarjanje pogojev za popotno uvetjavitev narodnostnih manjfin, ki iive v mnogih evropskih driavah, je nujen pogoj, da te manjHne vse boi) postajajo dejavnik povezovanja, ne pa točevanja med narodi in državami Evrope.*
V četrtek prejšnji teden so biii v uradu zveznega kanclerja na Dunaju kontaktnii razgovori med zvezno viado in predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. V slovenski delegaciji so bili s strani Zveze slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednika dež. posl. Hanzi Ogris in dr. Pavle Apovnik ter člana upravnega odbora okr. nadz. Rudi Vouk in prot. Milan Kupper, s strani Narodnega sveta koroških Slovencev pa predsednik dr. Joško Tischler, podpredsednika dr. Reginald Vospernik in dr. Matevž Grilc, osrednji tajnik d pi. jur. Filip Warasch in namestnik tajnika Karel Smolle. Vlado so zastopali zvezni kancler dr. Kreisky, zunanji minister dr. Kirchschldger, vodja oddelka za mednarodno pravo poslanik dr. Nettet, za ustavno službo sekcijski svetnik dr. Ada-movich, za prosvetno ministrstvo sekcijski svetnik dr. Kobescy in mi-nisterialni svetnik dr. Mussi od urada zveznega kanclerja, za koroško deželno vlado pa deželni glavar Sima in dr. Baumann.
Predstavniki koroških Slovencev so najprej obrazložili svoje predstave o sestavu, nalogah in načinu dela stalnega kontaktnega komiteja, ki naj bi razpravljal o vseh odprtih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti ter predvsem izdelal osnutek za globalno rešitev celotne problematike člena 7 državne pogodbe. V teku pogovora, ki je bil dokaj oster, je delegacija zastopnike vlade kontrontirala z današnjim položajem na Koroškem. Opozorjeno je bilo na dvojno mero in na dvovrstno pravico ter na zastrupljeno politično ozračje, kot je prišlo do izraza zlasti lani jeseni in pred letošnjimi občinskimi volitvami. Z vso odločnostjo je bilo kot povsem nesprejemljivo odklonjeno kakršnokoli ugotavljanje manjšine, tudii v obliki kakega Ijud-
priši) do prepričanja, da večinska stran noče rošitve in bi torej tudi kontaktni komite tudi tu siužii ie taviačevanju rešitve našega vprašanja v nedogied na škodo živijenjskih interesov siovensko narodnostne skupnosti.
To ni noben uitimat, to je samo nujna posiedica dosedanjih hkušenj — edina dosiedna odiočitev, če nočemo ponovno podieči iiutiji, da se dajo probiemi rešiti ž odiaganjem in savtačevanjem ter s iopimiobijubami.
Tega pa nočemo)
Hočemo in terjamo čimprejšnjo giobaino rešitev naših živijenjskih vprašanj, in to iskreno v sodeiovanju t viado v koiikor pa bi tudi v bodoče previadaia metoda saviačevanja, odtočno s nadaijevanjem sapočeto internacionaiisacije.
Po dunajskem rasgovoru je ostaia toro) štej ko prej upravičena skepsa, ki pa je v smisiu omenjenega pridržka stvarno in časovno točno omejena.
Dr. Fr<ZMc; Zw:Mer
skega štetja; na podlagi številk je bila prikazana nestvarnost in absolutna neuporabnost ljudskih štetij kot podlage za izvajanje manjšinskih zaščitnih določil. Predvsem pa je bila znova postavljena zahteva po globalmi rešitvi vseh odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Zunanji minister Kirchschldger, ki je v začetku v odsotnosti kanclerja vodil razgovor, k izvajanjem slovenske delegacije sploh ni zavzel stališča. Kancler Kreisky, ki je na razgovor prišel s tričetrturno zamudo (je pa kljub temu bil — kakor se je izkazalo — povsem na tekočem o potek, razgovora), je pristal na institucionalizacijo predlaganega kontaktnega komiteja, nikakor pa se ni hotel vezati glede terminskega koledarja, pri katerem so predstavniki slovenskih organizacij vztrajali predvsem zaradi tega, ker so se po slabih izkušnjah iz
preteklosti bali, da bi tudi nova oblika razgovorov služila le nadaljnjemu zavlačevanju v škodo koroških Slovencev.
Zaradi odklonilnega stališča kanclerja Kreiskega je obstajala nevarnost, da se bo razgovor razbil. Po desetminutni prekinitvi pa so predstavniki koroških Slovence/ pristati na sodelovanje v kontaktnem komiteju z ozirom na to, da je kancler Kreisky izrecno zagotovil, 1. da bo kontaktni komite iskal čimprejšnjo rešitev odprtih vprašanj, 2. da se bo osebno zavzel za to, da bo ministrski svet upošteval
vse predloge kontaktnega odbora in jih posredovat v nadaljnje izvajanje, in 3., da bo odbor sklican najmanj vsak drugi mesec. Pa tudi vse to s pridržkom, da bodo koroški Slovenoi sodelovali v komiteju le tako dolgo, dokler bodo videli, da je tudi na drugi strani iskrena i ,-.-.!jenost za konstruktivno reševanje odprtih vprašanj. Zato bo — kakor je bilo posebej poudarjeno — sodelovanje nemogoče v tistem trenutku, ko bi prišli do prepričanja, da se skuša reševanje še naprej zavlačevati kot doslej.
(Nadatjevanje na 8. ttran!)
PREDSEDNtK SKUPŠČtNE SR SLOVENIJE:
Kar se danes dogaja v Avstriji nas ne more pustiti neprizadete
V Kostanjevici na Krki je bila minuio nedeijo veiika prosiava ob obietnici kmečkih puntov, katere se je udeiežiio več tisoč ijudi. Ob tej priioinosti so odkriti tudi veiičasten spomenik Matije Gubca, deio akademskega kiparja Toneta Kralja.
Udciežencem proslave je govorii predsednik repu-biiške skupščine SR Siovenije Sergej Kraigher, ki je spomni) na slavno tradicijo vseljudskega odpora tako pred stoletji v kmečkih uporih kot pred desetletji med narodnoosvobodilnim bojem, ko se je sioven-ski narod ne glede na državne meje skupno upri tujemu zavojevaicu ter se združeno borii za svojo svobodo. Govornik je nakazal povojni razvoj in pri tem zlasti spregovori) o kmečkem vprašanju, nato pa zavzel stališče k mednarodnim problemom, kjer je posebej opozoril na politična dejanja določenih krogov v Avstriji in Italiji, ki motijo dobre sosedske odnose in reševanje odprtih vprašanj.
..Predvsem nas skrbi oživljanje nacizma in fašizma v Avstriji in Italiji," je poudaril predsednik Kraigher. ..Kratkovidno in politično škodljivo je izrabljati delovanje velikonemških krogov kot razlog za neizpolnjevanje mednarodnih obveznosti in omejevanje pravic slovenski manjšini, kot se to danes dogaja v Avstriji. To je zelo nevarna igra, kajti že danes se aktivnost teh krogov, naperjena proti manjšini, dejansko obrača proti avstrijski demokraciji sami."
Predsednik Kraigher je opozoril, da se v Avstriji dopušča sovražna kampanja zoper Jugoslavijo ter slovensko narodnostno skupnost na Koroškem in Štajerskem kljub temu, da državna pogodba Izrecno prepoveduje kakršnokoli tako dejavnost. Navedel je konkretne primere:
# Na spomeniku sredi Gradca obstoji spominska plošča, postavljena pred tremi leti ..izgubljenim spodnještajerskim mestom" — Mariboru, Ptuju, Celju in Brežicam.
$ Izdana je bila znana spominska knjiga ..padlim za spodnještajersko domovino", v kateri prikazujejo slovensko Štajersko kot nemško pokrajino, ki so jo po krivem izgubiti, izganjanje in pobijanje Slovencev pa poveličujejo kot ..patriotska dejanja".
$ Pred tremi ieti so javno razglasili, da na Koroškem ne bo miru, dokler bodo tam živeli tudi Slovenci; ob nedavni revanšistični proslavi v Pliberku pa so iste organizacije že groziie, da bodo Slovence pregnale čez Karavanke.
„Ne more nas pustiti neprizadete dejstvo, da se niti demokratične sile niti vlada ne upirajo tem krogom, prežetim z velikonemškim duhom v odnosu do Slovencev," je nagiasil predsednik Kraigher. .Na njih se sklicujejo celo pri popuščanju pritiskom za ugotavljanje manjšine."
V svojem govoru je predsednik Kraigher izjavil, da v Sloveniji in Jugoslaviji sicer pozdravijajo vsak izraz dobre volje avstrijske vlade, kot je npr. na sestanku s predstavniki slovenske manjšine ustanovljeni skupni kontaktni komite. „Toda pozorno bomo spremljali nadaljnji potek dela tega komiteja in pričakujemo, da se ne bo rešitev perečih vprašanj, kot se je že doslej, tudi v naprej zavlekla v nedogled, na škodo življenjskih interesov slovenske narodnostne skupnost! na Koroškem."
Svoja izvajanja je predsednik slovenske skupščine zaključil z ugotovitvijo, da ne more nikogar čuditi, če se ob takem stanju v Avstriji postavljajo zahteve, kaj je s konkretnimi ukrepi odgovornih avstrijskih oblasti v zvezi s prevzetimi obveznostmi _____ od
vprašanja restituctje arhivov do položaja manjšin in delovanja nacistov in revanšistov, posebno še, ker tako stanje očitno nasprotuje tudi pripravam za čim popolnejši uspeh evropske konference o miru, varnosti in sodelovanju.
PREDSTAVNIK! DOMAČEGA !N TUJEGA T!SKA
seznanjeni z vprašanji siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem
V	skupmi izjavi sta obe organizaciji ugotovili, da so izgredi nacionalističnih krogov v zvezi z izvajanjem zakona o dvojezičnih napisih lansko jesen tako imenovano ,koroško vprašanje" znova postavili v središče zanimanja ne le avstrijske politike ampak tudi široke svetovne javnosti. Opozorjeno je bilo na številne spomenice !n vloge, v katerih sta ZSO in NSKS vse od podpisa državne pogodbe do danes izpovedala in utemeljila svoja stališča k reševanju manjšinskega vprašanja kot celote in k posameznim delnim zakonskim ukrepom. Pri tem sta zastopala stališče, da prizadeti svoje razmere in težnje sam najbolje pozna, zato mora biti tudi manjšinska zaščita uresničena v sodelovanju s prizadeto manjšino, saj mora taka zaščita zajeti ne le posameznega pripadnika narodnostne skupnosti, marveč tudi narodnostno skupnost in vsa njena življenjska področja v celoti.
Zal pa so vsa ta poštena prizadevanja doslej rodila zelo malo uspehov, so poudarili predstavniki koroških Slovencev, kajti deloma je na strani večinskega naroda in dr-žove povsem manjkalo razumevanje za težnje manjšine. Po 18-letnem zamudnem, počasnem in skrajno restriktivnem izvajanju manjšinskih zaščitnih določil člena 7 je treba ugotoviti, da je bilo doslej zadovoljivo rešenih zelo malo vprašanj, vsi dosedanji izvedbeni zakoni k členu 7 pa so bili sklenjeni brez sodelovanja prizadete narodnostne skupnosti lin brez upoštevanja njenih želja, zaradi česar jih le-ta tudi nikdar ni priznala.
Toda nemško-nacionalistične organizacije, katerih dejavnost je očitno usmerjena v to, da bi slovenskemu prebivalstvu vzele njene posebnosti in pravice kot manjšine in bi morale zaradi tega biti prepovedane v smislu 5. točke 7. člena državne pogodbe, so se ob strpnem zadržanju oblasti in varnostnih organov zagnale celo proti tej bedni 'izvedbeni zakonodaji ter je vlada kapitulirala pred njimi. Tako je vlada pod pritiskom ceste leta 1958 razveljavila takratno odredbo o dvojezičnem šolstvu, leta 1972 pa izvajanje sklenjenega lin veljavnega zakona o dvojezičnih napisih praktično sistirala.
V	tej zvezi so predstavniki koroških Slovencev izrecno poudarili, da naloga vlade 'in parlamenta ni v tem, da se ukloni emocijam nahujskanega ljudstva, marveč da v celoti izpolni določila državne pogodbe o zopetni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije — tudi glede pravic slovenske in hrvaške manjšine. Demokracija se ne sme zlorabljati na ta način, da se izvajanje državne pogodbe prenese na del ljudstva, ki za to nikakor ni poklican. Koroški Slovenci se nikakor ne bodo pustili ustrahovati od nasilja ceste, da bi odstopili od svojih upra-
vičenih zahtev po popolni izpolnitvi določil državne pogodbe za zaščito obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti.
Kljub počasnemu, zamudnemu in nepopolnemu izvajanju določil člena 7 so koroški Slovencii doslej resnično pokazali potrpljenje in vedno spet izpričali svojo pripravljenost za sporazumno reševanje odprtih vprašanj. V ta namen so tudi predlagali ustanovitev stalnega kontaktnega komiteja, v katerem pa bodo sodelovali samo tako dolgo, dokler bodo lahko ugotovili, da je njegovo delo uspešno. Kajti če bi se izkazalo, da bi tudi ta ureditev služila le nadaljnjemu zavlačevanju, bi bili prisiljeni, da odločno
Po razgovorih v uradu zveznega kanclerja v četrtek prejšnjega tedna je delegacija koroških Slovencev v petek priredila v tiskovnem klubu „Concordia" na Dunaju tiskovno konferenco. Predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev so zastopnike domačega in tujega tiska obvestili o poteku in zaključkih prve seje kontaktnega komiteja, hkrati pa jih podrobno seznanili tudi z dosedanjimi prizadevanji za uresničitev določil člena 7 državne pogodbe ter jim orisali celotno problematiko slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
nadaljujejo že začeto internacionalizacijo vprašanja koroških Slovencev.
Zastopnike tiska je delegacija seznanila z razvojem po letu 1920 ter jih opozorila na obljube avstrijskih in koroških ustanov in predstavnikov, ki vse do danes niso bile izpolnjene. Nasprotno — kakor je bilo pod-
krepljeno z dokumentacijo — so vsi ukrepi služili le enemu namenu — germanizaciji koroških Slovencev. Na podlagi uradnih podatkov je bilo prikazano narodnostno stanje na Koroškem, kjer se od enega do drugega ljudskega štetja kažejo povsem nenaravne spremembe, ki dokazujejo očiten pritisk na slovensko prebivalstvo, od katerega potem tudi ni mogoče zahtevati osebnega opredeljevanja. Zato so predstavniki obeh organizacij poudarili, da koroški Slovenci slej ko prej odločno odklanjajo vsakršno obliko ugotavljanja manjšine, ker tako ugotavljanje po eni strani nasprotuje določilom državne pogodbe, po drugi strani pa je bilo in je tudi danes točno znano ozemlje, kjer živi slovenska manjšina in za katero mora torej veljati člen 7.
Posebno zanimanje novinarjev je veljalo še vprašanjem odnosov in sodelovanja med obema osrednjima organizacijama ter vprašanju internacionalizacije problema koroških Slovencev. Prav tako pa je vzbudila njihov interes vest, da so na dvojezičnem ozemlju Koroške začeli postavljati nove, samo nemške napise v krajih, za katere tako državna pogodba kot tudi veljaven avstrijski zakon izrecno predpisujeta napise v obeh deželnih jezikih.
Že ponovno je bilo ugotovljeno, da je domača in predvsem mednarodna javnost vse premalo ali povsem enostransko seznanjena s problematiko slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, z njenimi prizadevanji za izpolnitev člena 7 ter še zlasti s ponavljajočimi se protislovenskimi 'izpadi nemških nacionalistov. To je pokazala tudi tokratna tiskovna konferenca, ki je znova opozorila na potrebo po rednejšem obveščanju zastopnikov tiska. Predvsem pa je to potrebo nakazala izkušnja, ko je delegacija že kar neposredno po razgovorih morala ugotoviti, kako se z ^nepopolno resnico" enostavno skušajo zamolčati stvari, o katerih javnost šele po ..netaktnem" opozorilu lahko izve celotno resnico.
Deiegacija koroških Siovencev
na obisku pri gradiščanskih Hrvatih
Po tiskovni konferenci na Dunaju so se predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev odpeijaii na Gradiščansko, kjer so jih sprejeti vodiini predstavniki Hrvaškega kuiturnega društva pod vodstvom poslevodečega podpredsednika Aifonza Kornfeinda.
Pri pogovorih v domu HKD v Žeieznem so čiani delegacije koroških Siovencev poročati o poteku prve seje kontaktnega komiteja pri zvezni viadi. Kritično so pregie-daii trenutni poiožaj tako na Koroškem kot na Gradiščanskem ter razpravijaii o možnostih skupnega prizadevanja za izvajanje doiočii čiena 7 državne pogodbe. Tozadevno so biii skienjeni nadaijnji stiki in razgovori med predstavniki obeh narodnostnih skupnosti, ki ju veže sorodna usoda in jima je čien 7 skupno izhodišče v boju za dosego resnične in vsestranske enakopravnosti.
Zttdttje č<Me se ?Mw, Mt/%r r%z-Mtiš/jdtHo Zw pišet/to o ttttšt/t ot/tto-s/E z zlttstr/jo, tt/Z /to/je rečeno, o t/ejstft/i, &Z te odnose t/o/očajo, vse pogosteje wt/jttje vprašanje o verodostojnost: n%se sosede, o za-ttpattjtt v Zvstrtjo &ot partnerja. Ceprdv se rlvstrtjd rada /tva/Z — &ot strto že to/ZM^rat za/ttsa/Z — s svojttrt prattrt/trt redom trt s: ta s/oves /m svetM ttspeštto tttrjttjc Ztt čeprav je ittt/Z ve/tEa večttta nje-n;ž; t/ržav/jattov preprtčattZ/t, t/a je td^o res, tega do^dj atrjertega mnenjd ne /d trtog/t sprejet: č?rez potrtts/e^a.
7*eme/jnd voddd so pač teme/j-nd tn s/ežternt prtdrže^ jt/t nevdr-no s/md^opttje. Eno ta&ZZ? je tttdt, dd je ..pogodbe tre/?a spostovdtt". Erdv zddj, Eo osemndjst /et po podpZstt dvstrtjsEe drždvne pogodbe seddjo zd ttt/zo zdstopnt^t žeoroš^Z/t 5/ovencev tn dvstrtjs&e v/dde, dd /d rdzprdv/jd/t' o ttres-tttčevattja (Z*o/;e rtettresrt/čevartja) vdrstven:'/? do/očt/ zd mdnjstrte v .<4vstrtjf, je ttstrezen čds Zd ta&a rdzmts/jdnjd.
Osemndjst /et odrtvdnjd žgoče-gd pro/demd nd sfrartsEZ t:'r, ne dd /d Mo prt tem Zdstdv/jeno vprdsdnje ve/jdvnostt ne&e pogodbe Ztt ne&egd zdvezttjočegd podptsd nd njej, a/Z ce/o ttg/ed podptsnt^d, je vse^d^or aspe/t svoje vrste.
Tot/a to n: edtn: re&ord. V tore^ smo zazttatrtova/Z tttdt' petde-set/etnteo se zmerdj ve/jdvne, zno-Vd potrjene, pd še vedno tteares-tttčette pogodbe.
Kot smo že poroča/Z, so s/o-vens&t ar/r/varj/ o Z? petdeset: oč-/eftt/cZ podptsd dr/dvs&e Ztonven-ctje med teddnjo Era/jevZtto 5rčov, Hrvatov tn 5/ovettcev ter repaM-M Zvstrtjo (26. jttntjd 7923) opo-zort'/Z nd nevzdržno sidnje, Zd pomen: „tteverjefrto, nesrdmno tn tr-
žavattt/ tzvršene, Mnvenctjd z /a-gos/dvt'jo ostd/d do ddnes v g/av-nem ttearestttcetta.
Etdrd zgodčd o stdrem pap/rja?
O pomentt ar/i/vov ne Mže Zz-ga/t/jat/ Eesed. HZ pa odveč podatek, E: smo gd s/tša/Z.' sezndm grad/va, Zd ndm pr/pada, obsega oErog/o	enot; dVstrtjsZtt ar-
Etvs^t' /ottd čt se s tem ztttattjša/ Zd prZ/t/tztto dvd odstotZtd, Zdto pd čt se jttgos/ovdnsZtt s pr/do/t-/jett/tttZ enotdm: zveča/ zd dvdjset
Do^edna nedos/ec/nos/
dožtvo zartZMrtje ndštZt prav/c".
Po pordztt dvstro-ogrs^e trtottar-Atje /etd 797P je posfa/o mtmo drttgegd zd drždve nds/edntce pomembno tttdt' vprdšdnje btstortč-ntb drbtvov, oztromd njtbove prt-pddnostt.
7*dbo so Me nd pod/dgt senžer-mensbe mtrovne pogodbe (797?) sb/enjene s posdmezntmt' drždvd-m: ttstrezne bonvenetje o vrdčt/tt drbtvsbegd grddtvd, med tem: ttt-d: z /ttgos/dvtjo (7923). Pogod-bd, zgrdjend nd ndče/tb, bt' so do-bdj trgodnd zd novo repttb/tbo Zv-strtjo, precej ndtdnbo do/očd, bdj bomtt prtpddd. Venddr je, medtem bo so b:7e pogodbe z drttgtm: dr-
odsfotbov, s/ovensbt' pd bt se ce/o podvojt/. Prtb/tžno po/ovted grddtvd je ndmreč po tzvortt tz 5/o-ventje. Sevedd pd števt'/be, odstot-bt, ne povedo vsegd, pomembnd je bvd/ttetd grddtvd. 7*o pd je Zd nds neprecen/jtve vrednost/, b: /z dnevd v ddn rdste, medtem bo mtt v Zvstr/j/, bo/tbor bo/j se čds ttmt-bd, ttpddd.
Ne gre torej Zd n/bdbršne pre-t/rdne d/t nettteme/jene zdbteve, še mdnj pd zd Zdstdre/e. Zvstrtjd je svoje obveznost/, Zzbdjdjoče /z bonvenc/je /etd 7923, znovd potr-d:/d s protobo/om, podp/sdn/m /e-td 793P. SZcer pd je bt/o vprdšdnje zmerdj nd dnevnem redtt sre-
čdnj pred predstdvn/b/ obeb dr-ždv, ndZddnje ob ob/sbtt predsed-ntbd zveznegd Zzvršnegd svetd 3Z-jed/čd nd Dttndjtt. Zmerdj pd je bt'/d pr/sotnd tttd/ težnjd dvstr/jsbe strdn/, dd Zzvrš/tev od/ož/ — po možnost/ zd zmerdj.
Čemtt Zzm/bdnje, čemtt zddržb/?
/V/ se mogoče Zzogn/tZ vt/stt, dd gre Zd nepremdgdno preteb/ost, Zd st'/e, b/ se Zz zgodov/ne n/so ntc ndttčt/e Zn b/ nočejo ntc pozdb/t/. Pežbo s/ je stcer rdz/dgdt/, bdbš-no Zzjemno vrednost Zmdjo drb/vZ /tržne že/ezn/ce, čemtt b/ ZvstrZjZ s/ttžt'/t' stdrt' ndčrtt' zd restdvrdc/jo DZob/ecZjdnove pd/dče, bdj Zmd tdm oprdv/t/ bnj/žn/cd nebddnje c. b. vojne morndr/ce Zz Ptt/jd, čeprdv se ndm ob Zdt/bdnjtt z dr-btv/ s/ovensb/b štdjersbtb mest, žttpn/j Ztd. potrjttje m/se/, Zzreče-nd nd Zdčetbtt odstdvbd.
V nedos/ednost/ dvstr/jsbegd pdrtnerjd pr/ Zzpo/njevdnjtt obveznost/ do /rtgos/dv/je je ZzrdzZtd — dos/ednost, odrdz g/obobo zd-boren/njen/b preprtčdnj, ce/o strd-st/, b/ so v dvstr/jsb/ drttžb/ tdbo močne, dd drždvd popttščd pred nj/mt' Zn dopttščd dvome v svojo verodostojnost Zn v svoj prdvn/ red.
J. 4tu)ar
(Delo, Ljubljana, 29. 4. 1974)
POSmOKODSVKL
DUHAJ. — Ta teden je bivat na uradneto obisku v Avstriji predsednik sovjetske vla* de Ateksej Kosigin. Med svojim bivanjem na Dunaju je imet razgovore s kanclerjem Kreiskym in drugimi predstavniki Avstrije! sprejet pa ga je tudi zvezni predsednik Jo* ^ nas. Obisku so zlasti v Sovjetski zvezi po* svetiti vetiko pozornost, kjer so poudarit' nevtralni položaj Avstrije. Za čas obiska so pripraviti za podpis tudi novo desetletno pogodbo o gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Sovjetsko zvezo.
BERLiH. — Čez tri tedne — 28. julija se bo v glavnem mestu Nemške demokra* tične republike začel jubilejni 10. svetove' festival mladine in študentov, ki bo traja' do 5. avgusta. Na tej veliki prireditvi ^ bodo zbrali mladi ljudje iz vsega sveta, da pokažejo, kaj je zanje posebno zanimivo " domovini in kaj jih veže z mladino drugi** držav. Festivala se bo udeležila mladina '% več kot 120 držav. Pričakujejo 40.000 ude* ležencev iz tujine ter kakih 250.000 mladih ljudi iz Nemške demokratične republikc-Obširni spored bo obsegal okrog 1500 poli' tičnih manifestacij in kulturnih ter športnih prireditev.
BOCEH. — V Innsbrucku bo prihodnji teden skupna seja deželnih zborov severne in južne Tirolske. Na seji bodo obravnaval' vprašanja sprejemanja nemških televizij' skih sporedov na Južnem Tirolskem. To* zadevni sklep so sprejeli na nedavnem za' sedanju kontaktnega komiteja, kjer sta de* legacij obeh delov Tirolske tudi z zado' voljstvom vzeli na znanje, da je vlada Rimu že odobrila izvedbene predpise, h' zagotavljajo južnim Tirolcem pravico d<* sprejemanja televizijskih sporedov iz ostale' ga nemškega jezikovnega prostora.
LJUBLJANA. — Na seji republiške kon' ference SZDL Slovenije so prejšnji tede" razpravljali o delovanju družbenih organ)' zacij in društev v Sloveniji. Ob tej prilpZ' nosti so ugotovili, da je društveno življe) nje zelo razgibano, saj deluje v <Sloven'jM. okrog 12.000 organizacij in društev, v k^' tere je vključenih skupno 1,359.630 delo^j nih ljudi oziroma kolektivnih članov. / 198 republiških vodstvih organizacij društev je leta 1971 delovalo 2239 aktiv stov. Skoraj polovica organizacij in društej* izdaja tudi svoje lastne publikacije, kater'** skupna naklada znaša okoli 270.000 izvO' dov.
DUNAJ. — Potem ko je bila prejšnji ^ den zahodnonemška marka revalvirana ^ 5,5 "/«, se je v začetku tega tedna tudi ^ strija odločila za podoben ukrep — vred nost šilinga na mednarodnem monetarne*^ tržišču je bila zvišana za 4,8 "/o. Do sklepa je prišla zvezna vlada skupaj z "jk rodno banko, vendar brez pristanka Cfy in predstavnikov gospodarstva. Pričakuj^ jo, da bo ta ukrep vplival na ublažitev {k* dražitve, zlasti naj bi se s tem preprec'* podražitev uvoženega blaga. Vendar bo ^ le nadaljnji razvoj pokazal, ali je šiling ^ tako „trdna valuta", kakor je to slišati " ponovnem zvišanju njegove vrednosti.
BRDO. — V Brdu v Terski dolini neška Slovenija) so pred dnevi odprli efk grafski muzej, ki predstavlja prvo turist'. no pridobitev za kraj, katerega prebiv*) . se morajo boriti z velikimi gospodarsk'*^ težavami. Brdo s sosednjimi zaselki je s* dišče občine, kjer živi danes le 1135 /^ venskih prebivalcev, medtem ko jih je '*** la občina pred vojno še 4000. Ker v delu Benečije ni industrije, sc je precej di izselilo, ali pa so na začasnem del" Švici in Nemčiji. Tako je družbeno-go^P^ darski, demografski, politični in narodno* ni položaj beneških Slovencev izredno žak.
WASH!NGTON. — Ameriški predse^ Nixon je pozval prebivalstvo, naj kup**) manj in predvsem manjše avtomobil" .)} naj vozi bolj počasi, da bi tako prihr"**.); bencin; naj ugašajo luči, da bi pril"^ ^ elektriko, naj varčujejo tudi pri napf^f j, za ogrevanje oz. hlajenie prostorov Sploh se je Nixon odločil za veliko v)* vanje, toda hkrati je preprečil sklep k^ gresa, po katerem naj bi tako ukinili ' ^ sredstva za nadaljnje bombardiranj"), Kambodži. Amerika, ki naj varčuje na področjih, bo po odločitvi Nixona rj)/ ^ tavala še nadaljnje milijone za zloč"* ubijanje ljudi v Indokini.
DUNAJ. — Sl. julijem je začel striji veljati novi zakon o polnoletnosti ^ katerem se polnoletnost začne že p*'*
namesto dosedanjih 21 let starosti. lagi tega ukrepa je okoli 189.000 °s" 1^. korekoč čez noč postalo polnoletnih d*^jl
ljanov. Dobro ..kupčijo" pa je nap*?),
tudi finančni mini^er^saj ^ bo v"bo^. recej zmanjšalo število prejemnikov o kih doklad.

Petdeset tet star dotg
postav!ja v dvom pogodbeno verodostojnost Avstrije
le v eni izmed zadnjih iteviik "oiega iista smo poročati o tem, ° Avstrija svoje pogodbene vero-estojnosti ne spravijo v dvom sa-zaradi tega, ker ne izpoinjuje *v°jih obveznosti iz državne po-Sodbe, v koiikor gre za zaščito "°'odnostnih skupnosti, marveč je ***9teiiia preiomitev pogodbe tud) j! ^Pfaianju vrnitve arhivskega gra-Jugostaviji.
Pfejšnji leden — 26. junija — je ^Omreč minilo točno petdeset let sklenitve posebne konvencije, ' sta jo na podlagi senžermenske Mirovne pogodbe podpisali teda-t?. ^**oljevina SHS in republika Av-^ **'ja in s katero se je Avstrija ob-j^zaict, da bo Jugoslaviji vrnila °cno določeno število arhivskega 9radiva. Ob 50-letnici podpisa in ^izpotnjevanja te konvencije s ''oni Avstrije so slovenski arhivar-
LoAra
sJavi/a (jsočJefnico
,. Minulo soboto je bila v Škofji Lo-osrednja proslava tisočletnice tega Jenskega mesta. Prireditve so se deležni najvišji predstavniki politična življenja Slovenije, med njimi Predsednik republiške skupščine Ser-Kraigher, slavnostni govor pa je predsednik izvršnega sveta SRS ndrej Marinc. Med častnimi gosti je -'' tudi selski župan Herman Velik, med občinami, s katerimi je
ji priredili v Ljubljani delovni sestanek predstavnikov znanstvenih ustanov in društev z namenom, da razgibljejo doma in v tujini široko akcijo, ki naj opozori na pereči problem.
Na delovnem sestanku je univ. prot. dr. Fran Zwitter opozoril na dejstvo, da se Avstrija pet deset-iettj izmika svojim mednarodnim obveznostim, ki jih je po drugi svetovni vojni ponovno potrdila, ko je leta 1958 podpisala z Jugoslavijo poseben protokol o tem vprašanju. Pri tem je opozoril, da poglavitni vzrok za neizpolnjevanje teh obveznosti niso morda kakšne zavore tehnične narave, temveč da gre za načeino nasprotovanje doiočenih krogov v Avstriji, izhajajoče iz nem-ško-nacionaiističnih staiišč. Po izčrpni diskusiji, med katero so slovenski arhivarji ugotovili, da pomeni sedanje nevzdržno stanje „ne-verjetno, nesramno in trdoživo zanikanje" pravic siovenskega naroda, so sklenili, naj bi jugoslovanske znanstvene ustanove in še posebej arhivska društva s posebno spomenico seznanili domačo in tujo javnost z nevzdržnim stanjem, ki je nastalo zaradi tega, ker Avstrija že
pol stoletja noče izpolniti svojih pogodbenih obveznosti.
Za državo, ki se tako rada ponaša s svojim pravnim redom, so te ugotovitve naravnost porazne. Aii je današnja avstrijska družba že tako gniia, da se prav nič ne zmeni, če ji kdo — in to žai povsem upravičeno in zasiuženo! — pred mednarodno javnostjo očita pogodbeno nezanesijivost! Katere pa so tiste siie v Avstriji, ki so očitno tako močne in vpiivne, da mimo njih niti država kot taka ne more iz-poiniti tega, na kar jo obvezujejo mednarodne pogodbe! Sega mar nemškonacionaiistični vpiiv v Avstriji res tako daieč, da nobena viada in nobena obiast nima poguma napraviti konec nečastnemu stanju, v katerem se je znašia Avstrija zaradi preiomitve pogodb in ne-izpoinjevanja mednarodnih obveznosti!
Goiovo so io težki očitki. Toda še mnogo težje je breme, ki ga predstavlja izguba pogodbene verodostojnosti; še mnogo večja je odgovornost vseh tistih, ki nosijo krivdo, da se je Avstrija znašla v tako sramotnem in hkrati žalostnem položaju.
V	SOBOTO
4. AVGUSTA 1973 OB 20. URi
V	SVATNAH
NAD ŠT. JAKOBOM
V	ROŽU
Siovenska prosvetna zveza v Cetovcu
MIKLOVA ZALA
NA ZGODOViNSKiH TLEH
Vabi odbor
V primeru siabega vremena bo predstava v soboto 11. avgusta 1973 na istem mestu in ob istem času
Za oMetnico kmečkih puntov
Mikiova Za!a na zgodovinskih tieh
Slovenski narod praznuje letos 500-letnico kmečkih puntov na Slovenskem in 400-letnico velikega hr-vaško-slovenskega kmečkega upora, torej brez dvoma jubilej, ki vetja enemu izmed najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. V tem razvoju smo doprinesli svoj delež tudi koroški Slovenci, saj je do prvih kmečkih uporov prišlo prav na Koroškem. Zato se koroški Slovenci zavestno vključujemo v praznovanje obletnic kmečkih uporov.
, tudi selski župan Herman Velik, ^Jtt mej občinami, s katerimi je *°fja Loka pobratena, je tudi obči-"a Sele.
, Sicer pa se v Škofji Loki že dalj jodvijajo razne proslave tisoč-
-	^ega jubileja, pošta je v ta namen
-	"ala posebno znamko, predvsem pa k. tudi založniška dejavnost posve-
a tena <7 dogodku primerno pozor-^t. Ha področju publicistike je po-pomembna knjiga dr. Pavleta ^ *aznika „Škofja Loka in loško go-P°stvo", ki daje zgodovinski pre-loškega ozemlja od leta 973 do . ^ 1803. Zanimivost ob izidu knjige ^ nedvomno tudi dejstvo, da prav tos obhaja njen avtor 70-letnico ter Ja* je loška občina podelila naziv astnega občana. Druga pomembna SL f.Lacija, ki je izšla ob jubileju ,. °fje Loke, pa je knjiga Jožeta Vi-,'ca „Zločin pri Lenartu", ki opisuje ^°8odke iz narodnoosvobodilne voj-
t Jubilej Škofje Loke pa so počastili t ut slovenski rojaki v tujini, ki so .teden svoj tradicionalni izseljenski ^'knik že šestič priredili v Škofji
Zvveisprachige Ortstafeln
nicht in Osterreich, aber in der DDR
Wte &terre/c/rttc/)ew /?MMt/M/%Mč/ /CtrMteM <7; c
5/owe?!eM, MtfeH H t/ew offt/fKttc/teM Rez/r^ett CoftRtrt
KMtf Drctr/ett (Le Ror^ctz Jen Rest eirtes Z?MZw;ttf/-%/ter KŠ-er gro/?e 7'ci/c des RfKt/gPM Otterre/cR Mnd der RfKtZgeM DDR t/cR crstrccLcMdcn s/atf/tcReM 5Rr%cR-r%H?w. Wz'c KMsere	sin d %%cR dre osfe/Rt-
scAew IVendeM brz	der /zzbrbzzzzderte zzwzrzer webr
e/tzget/eMttcRf worzfezz. Dre Z%R/ der 5orbezz /zegt bezzte zwzscberz 90.000 zzzzd 700.000, t/ocR wzrd zzzzzzbbdzzgig t'ow zbrer zlzzzzzb/ sezterzs der oz.fdezzZ.se/zezz Re/zorderz zz//es geZzzzz, zzzzz dzeze wesZs/zzwz'sc/ze Rprztc/ze fderzezZ vozz zzocb zzzzgejd/zr d ProzezzZ zzz dezz gezzzzzzzzZezz GebzeZerz oder vozz 0,6 ProzezzZ der geMzzzZczz DDR-Retzo/^erzzzzg gespro-c/zezzj zzzzd dze sor/zzzc/ze Kzz/fzzr zzz erbzz/Zezz.
WoR/ jederzzzzzzzzz, der Lzzrzere oder /dzzgere ZezZ zzz Rer/zzz wzzr, bzzz dezz 5preewzz/d zzzzz sezzzcr /zeb/zc/zezz Lzzzzdse/zzz/z, dze lVzzssersZrzz^ezz tržit z/rrezz Kdbzzerz zzzzd „Gozzz/o/erzez", zzzz/gezzzcbf. Dorz zzzzd zzz dezz wezter szzd-/z'c/z ge/egezzezz GebzeZezz zzzzz dze 5'ZddZe CoZZ/zzzs/C/zoše-bzzz zzzzd RzzzzZzezz/Rzzdjzšzzz bzs zzzr Zsc/zec/zodotozz^zzc/zezz Grezzze bzzz zst dze TVezzzzzzZ der bcrzte zzzžt der dezzZsc/zezz 37ebrbez'z Jrzed/zc/z zzzszzzzzzzzezz/e/zezzdezz zzzzd vozzz 5'ZzzzzZ zzz jeder W7ez'ze gejorderZezz zorbzscbezz Vo/^sgrzzppe. Noc/z vor drež /zz/zrzebzztezz zzzzzj?Zezz zbre Rewobzzer eperz-so tože dze der /Gzrrzfrzer 5/owezzezz, bzzzzgczz, vozz Nžz/er zzzr G d zzz e zzz dze DLrszzzze zzzzzgeszede/z zzz toerdezz; zzzzr der Jzzr Hzz/er-DezzZsc/z/zzzzd zzzzg/zzcL/zebe Rrzegsver/zzzzj /zzzZZe be/dc Vo/Lzgrzzppez! vor dzesezzz 5c/zz'c^szz/ bemzzz/zrZ.
5ez'z 79dR gzzrzzzztzerZ ezzz ezgezzes „GezeZz zzzr Wzzbrzzzzg
der Rec/zfe der .sorbzzcbezz Refo/Lerzzzzg" dzeser dezz Jrezezz Gcbrzzzzcb z/zrer 37zzZZerzprzzcbe vor Vertozz/Zzzzzgs-zzzzd Geržc/zZs/ze/zordezz, ezzz ztoezsprzzc/zzget 3'fbzz/- zzzzd KzzzdergzzrZezztoesezz zzzzd dze sfztztf/zcbe forderzzzzg z/zres /vzz/zzzr/ebczzz. /zzz gzzzzzezz gezzzzsc/zZzprzzc/zzgezz Ge/zzeZ zzzz der 5pree zzzzd zzz der Lzzrrtrfz zzzzd dže topogrzzp/zžzc/zezz rlzzjzc/zrz/zezz, <dzo zzžcbz zzzzr dze OrZsZzz/e/zz, sozzderzz zzzzc/z dze 5trzz^ezzzzzzzzzezz, R<z/)zz/zo'/e, Gese/zdjzzbezeze/z-zzzzzzgezz zzzw. ztoežspzzze/zzg gezZzz/teZ. Hzezzzzzzzd zzzzzzzzzZ dzzrzzzz ylzzsZoj? zzzzd Lezzzezzz DezzZzcbezz /d//z es ezzz, dzese ylzzj.se/<rz'jzezz zzz zzber.se/zzzzzerezz oder gzzr dttrcb Gewzz/z-zzbZc zzz ezztjerzzezz. ^ZzztzzzZzze/zezz RzzzoZzozzezz zzzzZŽozzzz/zsZz-zcbezz Drzprzzzzgs, toze zze zžcb zzzz vorjdbrzgezz RdrzzZzzer „OrZsZzzje/.sZzzrzzz" o/JezzbzzrZezz, zZzzzzde zzzzzzz zzz der DDR bezzte versfdrzdrzzt/os gegezzzzber. Wz'e zzzzzzzer zzzzzzz zzzr dortzgerz Regzerzzzzgs/orzzz ezzzgesZeRz sezzz zzzzzg, der RZzzZzzz der sorbzsc/zezz Vo/Ksgrzzppe zzz der DDR zzzzzg zz/s A/o-de///zz// ezzzer opZzzzzzz/ezz Loszzzzg /zzr ezzz gezzzzscbZsprzzcbz-ges GebzeZ zzzzge.se/zezz toerdezz.
Ob teb zzgofotzžftzzzb, bi postzztz/jzzjo zzzz /zzž VM bzzbzz-zzjzz o „šzrobogrzzdzzž" zzz „vzorzzz" rešžfvz' zzzztzzjšzzzsbegzz vprzzšzzzzjzz v Avstriji, je trebzz povedzttz tzzzzzo to, dzz tegzz poročzbz zzž zzzzpzMŽ bzzbšezz 5/ovezzec zzžž „bozzzzzzzž-ftzčzzž propzzgzzzzdžst", zzzzzrveč gre Zz! č/zzzzeb, bž gzt je Rerdžrzztrzd Wessžzzb žz Gro^gzzzzzžzz^z prt $zz/zbttrgtf ob-jzzvž/ v zzrzzdzzezzz g/zzszžzz zlwfržjsbe /žge zzz č/ovebove przzvžce „Dzzs ŽL/ezzsebezzrecbf" (št. 2/7973, str. 77).
t/redzzžšfuo
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu se je odločila, da za io priložnost uprizori ljudsko igro .Mikiova Zala" iin to na zgodovinskih tleh v Svatnah. Do tega sklepa je prišla, ker smatra, da je igra .Mikiova Zala" posebno izrazita manifestacija narodne zvestobe, kajti Zala je za slehernega koroškega Slovenca in pripadnika slovenskega naroda sploh simbol, ki ga že stoletja vzpodbuja v borbi za obstoj. Zato ni čudno, da so prav uprizoritve Miklove Zale, kjerkoli in kdajkoli so se vrstile, vedno znova privabljale množice občinstva. Brez dvoma pa so pred leti privabile največ obiskovalcev uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v Svatnah.
Če se je SPZ odločila, da po dolgih letih spet pripravi Miklovo Zato na zgodovinskih tleh, potem je povod bila obletnica kmečkih uporov. Ob njej se utrinja v spominu tudi tragedija Miklove Zale, ki je dolgih sedem let prebila v turški sužnosti. Koliko trpljenja je slovenski narod v svoji zgodovini prestal; koliko krvi, prelite za njegovo svobodo, je prepojilo slovensko zemljo! Koliko Miklovih Zal se ni vrniilo iz pregnanstva; koliko partizanskih gomil in grobov talcev kliče k zvestobi narodu in materinemu jeziku!
To zvestobo bomo koroški Slovenci izpričali, ko se bomo udeležili uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v Svatnah. Hkrati pa bo to nova priložnost, da izpričamo nerazdružljivo povezanost Slovencev iz vseh predelov slovenske zemlje.


SVETINA
184

Wolf je požrl žaljivko. Poudarjeno, z ironičnim nasmeš-je dejal: „Ne bojim se. Najbrž sem le podkupljen!"
^ "Ne govorite bedarij! Kaj pa miistite. Zima se bliža. ^ bi zavoljo teh nekaj ušivcev vozili drva iz rajha, na-s*o da bi kar se da izkoristili te gozdove, ki...
^ Wolf je vedel, da je bil Perst gozdar, preden je stopil I ^tste NSDAP iin SS, in da se še vedno bolje spozna na ^ na kupčije kot pa na politiko. Mirno je poslušal nje-^ ^ referat in opazoval žilice, ki so mu preprezale obraz in ^ Razodevale kot razuzdanega pijanca. Dobro je vedel, ti?	temu napadu sledili še drugi in da ga bo povelj-
rta vsakem koraku skušal onemogočiti med podreje-Zato je sklenil, da ne bo rekel nobene več, saj je s "h ko je zoprval, že dosegel svoj namen.
Povetjnik je bil na koncu svojega govora zasopel kot Zatrti konj. Nazadnje je velel:
^ "Major von Gorn! Napravite, kot se vam zdi, ravnajte ^ skladu s posebnimi pooblastili in ne ozirajte se na no-Predsodke! Konec je našega potrpljenja, enkrat za ^ sj jiim ^di tukaj dokažimo, kaj smo in kako kaznujemo Pokorščino, in da jih nikakor ne bomo trpeli v bližini "'ih štabov."
4
Sob' ^rzla brezčutna tema je polnila korito doline med vi-b planotama. Njuna skalnata, z gozdom porasla po-so se strmo spuščata do reke, ki je šumela prek skal-
nih pragov, se vsa penasta vrtinčila v zelenih tolmunih in hitela mimo podrtih mostov, kjer so samo še brvi povezovale prebivalce samotnih zaselkov s svetom.
Poročnik Hartv/ick je jezdil takoj za majorjem von Gornom. Napeto se je oziral na vse strani v gozd; tja so izginjale kolone, ki so obkoljevale zaselek. Na obeh straneh so viseli nadnje skalnati robovi kot črne ptičje peruti. Od tod se je vse do podnožja triglavskih sten in vrhov, že pobeljenih s snegom, raztezalo sovražno ozemlje.
Nekaj streljajev pred njim so iz teme rastla slemena hiš obakraj reke, obdana z redkim drevjem in bornimi senožeti. Pekoč občutek sramu mu je prižigal plamen maščevanja. Pred tednom dni je bežal od tod, kar so ga nesle noge, in z njim njegovi vojaki; ni bil sposoben zadržati jih, da bi odgovorili sovražniku. Hartwick ni zlepa pozabil na žalitve in je bil zmožen napraviti mnogo in še preveč za to, da bi obvaroval ali opral svojo čast. Za svoj nadaljnji vzpon pa je bil pripravljen tvegati še mnogo več, kot bi od njega zahtevali.
Zato je s ponosom sprejel nalogo, ki mu jo je zadal major von Gorn: da s svojo četo in izbranci kaznuje uporno Rodovno tako, kot v tej pokrajini še niso videli. V njegovih očeh je bil soj zveri, prežeče na plen, ki ji ne more uiti. Oglata brada je štrlela napadalno naprej. Srepel je v temo, ves se je pogreznil v maščevalno slo.
Takoj za njem so se gnetli požigalci z bencinskimi kantami in minerji z zavoji eksploziva; le-te so obdajali vojaki, oboroženi s samim avtomatskim orožjem. Razjahal je in oddal konja v varstvo vojaku.
Molče so čakali, kdaj bo obroč okoli naselja tako strnjen, da se niti miš ne bo izmuznila iz njega in da jih nihče ne bo mogel motiti pri opravilu.
Uspavajoče šumenje reke ga je dražilo. Pogledal je na uro. Čas je tekel kot lena voda, napetost je rastla, čutil
je burno planje krvi po žilah, roke so mu bile potne in bil je prevzet mnogo bolj kot v pošastnih trenutkih tišine, preden je po artilerijskem ognju jeknilo povelje za napad.
Izza zavese temačnega drevja se je utrgala senca. Kurir je poroča!, da so vojaki sklenili obroč in da iz vasi ne more nihče.
Poročnik se je obrnil, dvignil roko in zamahnil v smeri spečih hiš. Prvi se je z brzostrelko v rokah napotil sam naravnost čez senožet proti prvim trem domačijam. S škornjem je sunil v ograjo, da je zaječala in se prelomila.
.Zberite mi vse ljudi na tem dvorišču in temeljito pre-iščife vse te preklete bajte!" je ukazal.	^
Skupine vojakov so se naglo razkropile, z naperjenim orožjem.
Medtem ko so prvi udarci s kopiti po vratih votlo zadoneli v tiho noč, so na hlevu tik pred poročnikom zaškripala vrata. Med podboji so zagledali sklonjenega človeka, ki je držal v rokah nekaj orožju podobnega.
.Aufpassen!" je kriknil poročnik, dvigni! roko s pištolo in pritisnil.
Mož se je zgrbil, se oprijel zidu in obstal kot senca.
.Privlecite ga sem!"
Nekaj hipov je bito vse tiho. Dva vojaka sta privlekla ranjenca.
.Poglejte ga no, norca! S sekiro je šel nad najboljšo vojsko sveta!" je vpil poročnik. .Kako nas sovraži ta bedni narod! Moj ljubi bog!"
Iztrgal mu je sekiro iz rok in jo ihtavo zagnal po tleh. Potlej mu je z baterijo posvetil v obraz. Mož je bil star, ves poraščen.
.Polij gal" je zaukazat najbližjemu.
Vojak je ptjusnil v starca kanglo bencina.
.Marš! Stran od nas, banditsko govno!" je zarjul Hart-wick, potegnil iz toka signalno pištolo in sprožil v moža
6. julij 1973
^ '4 a ^ A H ^"U"'
V-€^C^ru<^5
Teden srečanja v Ceiovcu
Mestna' uprava Celovec in ORF studio Koroške sta v dneh med 24. in 30. junijem priredita v koroški metropolit .Teden srečanja 73". Letošnjo prireditev so otvoriti v ne-detjo 24. junija s predstavo komedije Georga Bernarda Shawa .PYGMAL)ON" v mestnem gledališču.
S pozdravnimi besedami sta ce-tovški župan Leopotd Guggenber-ger in intendant celovškega radia prot. Peter Goritschrrig pred polno dvorano prijateljev gledališča in častnih gostov, med katerimi sta bila tudi jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej in konzul Branko Čop, otvorila .Teden srečanja 73", katerega namen je bil preko kulturne dejavnosti zbližati narode, zlasti pa narodnostne manjšine. Otvoritveno predstavo PYGMA-LION je uprizorilo švicarsko turnej-sko gledališče BASEL. Glavno vlogo prof. Higginsa je odlično podal iz televizijskih oddaj poznani Hans-Joachim Kulenkamptt.
Med tednom sta bila na sporedu literarni simpozij .Gledališče med tradicijo in utopijo" ter skladateljski simpozij .Glasbeno gledališče — gledališka glasba". Na obeh so sodelovali strokovnjaki iz Avstrije, Švice, Poljske, Jugoslavije, Švedske, Češke, Madžarske in Nemčije. Na teh simpozijih, kjer naj bi se razvila debata med publiko in strokovnjaki, so diskutirali le
Dan
slednji in to tako ostro, da so se .navadni" poslušalci upravičeno spraševali, komu kaj koristijo ti razgovori in zakaj so sploh vabljeni nanje.
V četrtek so nemške koroške
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli vab) na uprizoritev ljudske igre Miloša Mikla
SAMORASTNtK)
v nedeljo 8. julija 1973 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli.
Gostuje igralska skupina DPD .Svoboda" iz Črne.
Igra .Samorastniki" je dramatizirana po romanu Prežihovega Voranca. Roman je bil posnet tudi na filmski trak in nam je še danes v živem spominu, saj smo si film ogledati tudi v Železni Kapli.
Ljudska igra Samorastniki se dogaja v našem kraju — pod Obirjem in pripoveduje o tragediji Hudobivnikove Mete in njeni ljubezni do Kar-ničnikovega Ožbeja.
Ne zamudite edinstvene priložnosti in pridite v čimveč-jem številu.
Odbor
v Lipje;
Iskra, največja tovarna v Sloveniji, je letos že drugič priredila svoj dan, tokrat v Lipici na Primorskem. Na ta dan vabi člane svojega večtisočglavega delovnega kolektiva, da se srečajo v prijetni družabnosti in ob kulturnem sporedu. Ob tej priložnosti pa tovarna Iskra izpriča tudi svojo povezanost z zamejskimi Slovenci. Tako je na letošnjem dnevu Iskre poleg pevskega zbora Vinko Vodopivec iz zamejske Primorske sodeloval tudi zbor koroških Slovencev, in sicer fantje z Radiš.
Čeprav je bil to takorekoč prvi nastop tega mladega zbora v širši javnosti, je na prireditvi v Lipici bil deležen nadvse prisrčnega sprejema, kljub temu, da je številčno zelo majhen. To je brez dvoma lepo priznanje radiškim fantom in spodbuda za nadaljnje delovanje in nastope. Odlika radiških fantov je predvsem v tem, da gojijo stare koroške narodne pesmi, ki jih je le redko slišati.
Sodelovanje radiških fantov v Li-
pici, kamor jih je poslala Slovenska prosvetna zveza, pa ni bilo le formalen obisk, temveč tudi lepa priložnost za prijateljsko srečanje z delavci tovarne Iskra ter njenim vodstvom, kar je za mlade fante bilo lepo doživetje. Lepo doživetje za obiskovalce in goste te prireditve pa je bil tudi ogled znane konjarne v Lipici, ki slovi po vzreji čistokrvnih jahalnih konjev.
Tako je minulo soboto ob lepem vremenu in v nadvse prisrčnem vzdušju potekel letošnji dan Iskre v Lipici. Ob slovesu so si vsi zaželeli, da bi se v bodoče večkrat srečali, če ne prej, pa na prihodnjem dnevu Iskre v letu 1974.
Rožek
Uslužbenec carine Hanzi Lesjak iz Brega pri Rožeku je bil pred dnevi imenovan za svetnika urada. K napredovanju iskreno čestitamo.
skupine priredile večer .Koroška v besedi, pesmi in plesu". Na sporedu so bile koroške pesmi in plesi pod vodstvom Ide Weiss in Helmuta Wulza. Na zadnjem dnevu srečanja v petek so se bavili še s problematiko folklornih prireditev pod geslom .Ljudski običaji na odru", kjer je predaval univ. docent dvorni svetnik dr. Franz Lipp. Zvečer pa je bila zaključna prireditev folklornega festivala 73. Na njem so sodelovale skupine iz Jugoslavije, Avstrije, Italije lin Romunije. V prvem delu tega večera so nastopale: Folklorna skupina Kaltern iz Južne Tirolske, skupina italijanske manjšine iz Gatižane v Jugoslaviji in folklorna skupina gradiščanskih Hrvatov KOLO SLAVUJ, ki je žela največ aplavza na tej prireditvi, kar dokazuje odlično kakovost tega folklornega ansambla.
Posebna pohvala pa velja tudi Slovenskemu prosvetnemu društvu .Zarja" iz Železne Kaple. Njegov pevski zbor je pod vodstvom Jož-kota Wrulicha zapel dve pesmi in žel navdušen aplavz, kar priča o kvaliteti tega zbora. Prav tako je folklorna skupina s svojim plesom ponovno pokazala, da so plesi dobro naštudirani in da jih imajo .v malem prstu". Od te mlade skupine še lahko pričakujemo mnogo kvalitetnih nastopov. Tudi godci — Fantje lizpod Obirja — so s poskočno polko cstvarili pravo razpoloženje v dvorani. Hvaležna publika jih je nagradila z navdušenim ploskanjem.
Drugi del folklornega večera pa so izpolnili gostje iz Romunije in sicer folklorna skupina .Diona Mu-resului" iz Arada. Ni treba posebej poudarjati, da je bil ta del višek kakovosti folklornega plesa, katerega so spremljali orkester godal ter trije odlični solisti — dve pevki in pevec.
Skupina liz Romunije ter folklorni ansambel gradiščanskih Hrvatov KOLO SLAVUJ sta nastopala tudi po drugih krajih Koroške. Tako so gradiščanski Hrvati kot gostje Krščanske kulturne zveze nastopili v Škocijanu in Št. Jakobu v Rožu, kjer so bili navdušeno sprejeti.
Mednarodno prijateljsko srečanje v Celovcu je našlo prijeten zaključek ob skupni vožnji z ladjo preko čudovitega Vrbskga jezera. Vsi sodelujoči so se razšli v prijateljstvu in v želji po skorajšnjem snidenju.
R A Z P ] S
Na vablto Slovenskega zdravniškega društva so letos znova razpisale enomesečno počitniško prakso za slovensko govoreče študente medicine Iz zamejstva sledeče ustanove:
Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem
Splošna bolnica Celje — Bolniška delavna enota Topolšica
Zdravstveni dom Domžale
Psihiatrična bolnica Idrija
Splošna bolnica Jesenice
Splošna bolnica Koper
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj Klinične bolnice - Dermatološka klinika, Ljubljana, Zaloška 2 Klinične bolnice - Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, Ljubljana, Riharjeva 24
Klinične bolnice - Ortopedska klinika, Ljubljana, Zaloška 9 Klinična bolnica za otroške bolezni, Ljubljana, Vrazov trg 1 Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni,
Ljubljana, Šlajmarjeva 3 Splošna bolnica Maribor Splošna bolnica Novo mesto
Medicinska fakulteta - Inštitut za mikrobiologijo, Ljubljana
Splošna bolnica Murska Sobota
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
Bolnica Ivana Regenta Sežana
Splošna bolnišnica v Slovenjem Gradcu
Splošna bolnišnica Trbovlje.
Imenovane ustanove bodo študentom nudile brezplačno hrano In honorar ter po možnosti priskrbele bivališče. Praksa bo v juliju in avgustu.
Vabimo kandidate, da se dogovorijo naravnost z direktorji tmenovanih ustanov. Če bo na kako ustanovo naslovljenih več prošenj, kakor imajo mest, jih bo le ta odstopila drugi.

Kulturno zgodovinske vrednote je treba ohraniti tudi poznejšim rodovom
Skoraj povsod po širnem svetu najdemo kulturno-zgodovinske zgradbe in področja, ki predstavljajo za človeštvo neprecenljive vrednosti. Zato je razumljivo, da se številni strokovnjaki in izvedenci po svetu trudijo, da bi ta zgodovinska bogastva ohranili tudi poznejšim rodovom.
Da bi se vedelo, kje se nahajajo razni zgodovinski kraji in zgradbe, ki bi jih bilo treba obvarovati pred propadom, so avstrijski zgodovinarji in arheologi sestavili nekakšen atlas,
Čestitamo!
Pred kratkim je bil podeljen poklicni naslov ..profesor" dr. Erichu Kornerju, generalnemu sekretarju Avstrijske lige za človekove pravice, ki se je vedno odločno zavzemal tudi za koristi narodnostnih skupnosti v Avstriji. K visokemu priznanju iskreno čestitamo!
v katerem so zabeležena vsa važna kulturno-zgodovinska področja. ^ bodoče bodo vsi avstrijski župani i" mestni načrtovalci s temi atlasi pr?' jeli točne informacije, katera pod' ročja so kulturno-zgodovinskega po' mena in katera ne, oziroma da bodo zvedeli, kje smejo ali ne smejo ka) spremeniti, dograditi ali odstraniti..
Omenjeni atlas bo izdal zvezo' spomeniški urad, za župane pa j'h bo nakupilo zvezno ministrstvo za znanost. Atlas vsebuje skupno 1^ avstrijskih krajev, ki so pod sporne* niškim varstvom. Na Koroškem so t" sledeči kraji: Breže, Trg, AlthofeO' Pliberk, Sovodnje (Grntind), Šmohor-Št. Andraž, Bad St. Leonhard, Št' Vid ob Glini, Spittal, Strafšburg, Be* ljak in Velikovec. Posamezna pod' ročja so fotografirana iz letal in so zato tudi za laike lahko dovzetna-Fotografije so opremljene z odgO' varjajočimi besedili oziroma razlaga' mi in izpolnjene s shematičnimi na' črti.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tol
raketo, da se je v hipu spremenil v plamenico. Nesrečnik je bolestno zatulil in zdivjal naravnost v hlev, kot bi pri svojih živalih, pri katerih je spal, iskal zaščito. Omahnil je na kup sena. Naglo je zagorelo. Skozi vrata je bruhnil zadušljiv dim. Mukanje živali, ki so se hotele vse zbegane strgati od jasli, se je presunljivo zarezalo v noč nad dolino.
.Glejte no! Še zažgal si je, norec! Tako neumnih !judi ne pozna svet! Zaminirajte no to prekleto gnezdo, ko že gori! Naznanimo vsem, da se je začelo! In ne trudite se z odpiranjem vrat, če ne odpro, hudiči!"
Votla eksplozija je jeknila v skalne razpoke in se razlegla po vsej dolini podolž in počez. Bilo je, ko da se je z vseh pobočij utrgal plaz, ki ruje drevje in odnaša zemljo. Hiša je zasijala v uničujočih plamenih, zavita v jedek dim in oblak prahu.
!z teme se je utrgal major von Gorn. Do sedaj je sledil dogodkom iz ozadja — za vsak primer, da ne bi bil presenečen.
.Prekleto se vam mudi, poročnik! Ne dopustite, da nam živa pečenka zgori v hlevu, pa tudi žganja in klobas, ki jih imajo skrite, bi bilo škoda! Ati veste, kakšna je naša prva naloga?"
.Oprostite, gospod major. Bili smo napadeni," je zajecljal Hartwick, ki bi bil najraje požgal vso vas z živino vred. Prav nič ni bil navdušen nad .ekonomskimi" popadki majorja in nekaterih svojih, o katerih je vedel, da jim je več do temeljitega ropanja kot do priborjene zmage. Zadrl se je in pognal svoje vojake v goreči hlev po živino in vhišopostvarli.
Z majorjem sta obstala pred razbitim oknom. Sredi goreče izbe je na tleh v krvi ležal fant, v kotu je v postelji ležala starka z razpelom v rokah, k njej pa se je ihte stiskal dveleten otrok. Okrog njih plameni...
.Pojdiva naprej, poročnik, da nam še drugod ne požro krav, mesa in žganja!"
V pepelnatem svitu zgodnjega jutra sta zagledala gručo, ožarjeno od plamenov. Kot preplašene živali so se otroci tiščali mater, starci pa so sovražno srepeli v oba oficirja.
Major se je s pištolo v rokah razkoračil prednje. Nalahno nagnjen naprej je zavpil z rezkim glasom:
.Mi se poznamo! Da ali ne?! Teden dni sem vam dal odloga. Kje sta naša vojaka?!"
Molk in srepeče oči.
.Izročite nam ju, če hočete še kdaj uzreti sonce!"
Tolmač, gestapovec Pesjak, je prevajal. Ljudje so molčali. V očeh se jim je zrcalil obup. Z vseh strani čelade in naperjene cevi... Major pa je vpil, kot bi sekal z bičem:
.Razglasil sem vam bil, da bomo prišli! Zdaj smo tu! Niste verjeli. Povejte, kam so banditi odpeljali moja dva moža! Hočem ju mrtva ali živa! Ne buljite vame tako noro! Ne delajte se neumne! Mi vse vemo. Dolgo smo vam gledali skozi prste. Vi vsi ste OF! Vedeti hočem za taborišča! Povejte, kje so kurirji, kje so vosovci, tehnika, minerski vod! Tisti, ki nas bo peljal v njihova taborišča, bo z družino ostal živ! Vse drugo bomo vrgli v ogenj! Kdor pa hoče ostati živ, naj stopi naprej!"
Pesjak je ves zaripel v obraz, zaman ponavljal za svojim nemškim šefom grožnje v slovenščini.
Ljudje so se strnili še v tesnejšo gručo. Možje, žene in dekleta so se objeli, otroci so jokali. Bili so tako sami in vdani v usodo kakor brodolomoi sredi oceana. Molčali so...
.Nesramnost! Mar mislite, da vam verjamemo, da nič ne veste?! Kar ozirajte se v hribe, saj se zaman! Nihče od ušivcev, ki ste jim pomagali, vam ne bo prišel na pomoč. Boje se za svoje riti! Hodili so k vam žret, zdaj pa vas bodo pustili crkniti!"
Tedaj se je iz gruče iztrgal klen starec, pol kmet, p° drvar, ki je bil v prvi svetovni vojni avstrijski vojak. Stop' je pred majorja in spregovoril po nemško:
.Gospod, mi nismo krivi za to, kar nas dolžite. Nih<^ od nas vaščanov ni videl vaših vojakov. Ne zanimamo ^ za politiko. Kmetje smo, drvarji in pastirji. Ničesar žale^ vam nismo napravili. Se živimo se sami, ne dobivamo ko'' in ne hodimo v mesto. Res je, da so prihajali k nam, ko s" hodili z gore v goro. Odpreti smo morali vsakemu, kdo' se je potikal z orožjem tod okoli. Radi ali neradi. Tudi V' šim patruljam smo dali žganje ali klobaso, če so zahtevo^' Celi dve leti so se partizani in vaše patrulje izogibali dro9 drugega, kot bi bili dogovorjeni. Vojna je. Ni naša stvd'' če so se sedaj spopadli. Sami obračunajte med seboj.'
Major je prebledel:
.Laž, sama laž! Vi stari dreckiger Diplomat! Nas boste imeli za norca! Jaz mislim resno, dokazal vam — vam prvemu — da se z menoj ne boste več šalili! bomo obračunali z vami!"
Razkoračil se je, dvignil pištolo, priprl oči in spr°*'' starcu naravnost v prsi.
Mož je razočarano, široko odprl oči, zaječal, se obr"'' in padel ha obraz pred svoje preplašene ljudi.
.Ata! je kriknilo drobno dekle in se vrglo nanj.
.Dobro! Če nočete sodelovati, boste vsii živi zgoreli!
Major je ukazal, naj ločijo starce in žene z otroki jiih zapro v dve hiši. Dekleta je izročil poročniku Hartvic'"' in vele!: .Tem se še ljubi živeti. Iztisnite kaj iz njih, če da, hitro, gospod poročnik. Predvsem poizvedite, kje ^ taborišča!"
Intendantskemu oficirju je takoj naročil, da s skup'*^ svojih takoj izprazni hleve in vso živino pripelje na koo^ vasi, na vozove naj natovori živež in vse drugo, kar je ^ vredno.

^jutij 1973
$tev. 27 (1615) — 3
t*)	M'*
Domače podjetje v Bilčovsu
obhajalo 20-letnico uspešnega razvoja
^tos poteka dvajseto teto, od-obstoja v naši občini tesno "'morsko podjetje, katerega tast-je Franc Gasser, tesarski moj-v Bitčovsu. Pred dvajsetimi teti "^adi in podjetni Franc Gasser JPešno končal tritetno tesarsko j^i^sko šoto v Beljaku. Kmalu na-blizu svojega doma v Kaj-s skromnimi začetnimi mož-in le z nekaj detavci otvo-, *^ato tesarsko obrt. Težaven je ^ Začetek, brez obrtnega kapita-' brez potrebnih strojev in brez Poznega parka. Vendar vetika
in odločna je bita votja mtadega podjetnika, započeto obrt voditi preko vseh začetnih težav do prvih uspehov in do današnjega razmaha. Prvi in gtavni pogoj, da mu je vse tako uspeto, je brez dvoma obvladanje strokovnega znanja, v katerem je mojster izvrstno podkovan; seveda pa tudi dobro izurjeni in pridni detavci. Danes po dvajsetih tetih razpolaga to podjetje z razsežnimi delavnicami, med katerimi imajo poteg tesarjev tudi mizarji s sodobnimi stroji opremljeno delavnico, katero vodi mizarski
Jubilej Štalenske gore
nedavnim so na Štalenski go-kraju, kjer so znane izkopani-2^ beltsko-rimskega mesta, obhajali y*'etnico obstoja muzeja na prostem.
] ^su je omenjeni muzej obiska-jP^rog pol milijona ljudi.
Največ zaslug pri raziskovanju, re-konzerviranju keltsko-r-. . ,cga mesta si je pridobil veliki , ^'s^ovalec univ. prof. Rudolf Eg-jc^' bi je v letih 1949 do 1969, ko DfJ"*"*!' bil vodja raziskovanj tega VM Njemu v spomin so od-' ploščo, ki naj bi spominjala tu-Ke b°^'^cjše rodove na njegove zaslu-^ prizadevanja za ta znameniti be ^ "" prostem. Številne zastopnici kulturnega in političnega življe-Je ob tej priložnosti pozdravil la ytor koroškega deželnega muzeja ?**' Koschier. Slavnostni govor pa m l^el deželni glavar Sima, ki je u"	poudaril, da so znane iz-
Li .^iue produkt skupnega dela. De-v glavar je nato odkril ploščo. tJ°uunsko svečanost je olepšal še ski zbor iz Gospe Svete, len S' . J' vodja izkopavanj na Šta-L . gori dr. Piccottini je za 25-Prg obstoja muzeja na prostem s,it^el v dar od arheološkega in-^	na Dunaju dragoceno darilo
is	brona vlitega mladeniča, ki ima
obliko kot original na Dunaju, m^ga je leta 1502 zora! na njivi ' kmet. Tudi Georg Khevenhilller-- ^sch je ob tej priložnosti daroval j^cju	4000 fotografij obsega-
zbirko, ki predstavlja zgodovi-"Uuzeja na Štalenski gori.
M ° dragoceni najdbi bronastega l^^niča v letu 1502 so tamošnji Hj^)e pri oranju naleteli na nadalj-L Uajdbo — bronastega krilatega 0^' ki se danes prav tako nahaja v K ^Uostno-zgodovinskem muzeju na Razne najdbe na tem podlo so zbudile pri ljudeh veliko za-
nimanje, tako da so kar na „divje" kopali in iskali razne zgodovinske dragocenosti. Šele leta 1867 so znanstveni krogi Koroške, združeni v ..zgodovinskem društvu", ukinili to divje kopanje in prešli k načrtnemu delu. V času od 1908 do 1910 je zaslužni arheolog Nowotny pod vrhom Štalenske gore odkril rimski tempelj. Nadaljnja dela je prekinila druga svetovna vojna. Leta 1948 je koroška deželna vlada prevzela skrb za nadaljnja izkopavanja in nudi tudi odgovarjajočo finančno podporo. Danes je Štalenska gora že tako daleč raziskana, da slovi daleč po svetu, kot najstarejša rimska izkopanina v vzhodnih Alpah.
Slovensko prosvetno društvo ..Drabosnjok" na Kostanjah
vabi na skioptično predavanje o
LUŽtŠKtH SRBtH
v petek 6. juiija 1973 ob 19.30 uri pri Rumašu na Korenu.
Predavata vtadni svetnik dr. Pavei Apovnik in predsednik SPZ Hanzej Weiss.
Vijudno vas vabimo, da se prve prireditve novo ustanovljenega Slovenskega prosvetnega društva ..Drabosnjak" na Kostanjah udeieiite v čim večjem števiiu. Po prireditvi se bomo zadržati v prijetni družabnosti.
Društveni odbor
mojster Fridi Ogris, ki izvaja svoja dela pod trgovskim imenom podjetja Gasser.
Podjetje Gasser pa je za našo občino tudi velikega gospodarskega pomena, saj je v njem zaposlenih do 35 sodelavcev, katerim k sreči ni usojeno iskati si kruha na tujem, kot se to dogaja po mnogih drugih krajih. Poleg tega ima tudi mladic na možnost, da se kar v domačem kraju izuči mizarske oziroma tesarske obrti.
V teku dvajsetletnega obstoja podjetja si je le-to s svojim preciznim, skrbnim in današnjemu času odgovarjajočim strokovnim delom ustvarilo sloves, ki sega celo preko mej naše koroške dežele. Prav te vrline so tudi vzrok da je podjetje stalno založeno z delom.
Pred nedavnim je podjetje Gasser obhajalo svojo dvajsetletnico obstoja, s slavnostjo na kateri so se sodelavci skupno s podjetnikom veselili svojih uspehov, kar jasno dokazuje, da vlada med šefom In sodelavci izredno dobro delovno vzdušje, ki seveda koristi celotnemu kolektivu.
Podjetju Gasser, ki tudi stalno inserira v našem listu, čestitamo k dvajsetletnici obstoja in želimo v prihodnje še nadaljnjih uspehov.
Prejšnjo soboto nam je mladinski pevski zbor RTV Ljubljana s svojim nastopom pod mojstrskim vodstvom prof. Matevža Fabijana nudil izredno lep kulturni užitek. Že uvodna pesem je številnim poslušalcem v Miklavževi dvorani pokazala visoko kakovost tega mladinskega zbora. To je tudi povedal predsednik tukajšnjega Slovenskega prosvetnega društva „Bilka" Reichman Rupert v pozdravnem govoru štiridesetim mladim pevkam in pevcem, ko jim je čestital k dosedanjim uspehom.
Med poslušalci je bilo tudi nekaj nemških letoviščarjev, katere je predsednik društva v njihovem jeziku prav tako pozdravil in jim ob slovenskem petju želel mnogo užitka.
Koncert, ki so ga predvajali, je obsegal dva dela: umetne in narodne ali ponarodele pesmi. Program je bil lepo sestavljen, tako
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju z osnovno šo!o v Vuzenici ob Dravi
LIKOVNO KOLONIJO
v dneh od 19. do 25. avgusta 1973 v Vuzenici ob Dravi.
Ker Je števiio mest omejeno, prosimo, da prijavite res samo otroke, ki Jim je stikanje v veseije in so na tem področju tudi v šoii odiični. Prijave je treba postati najkasneje do 31. jutija 1973 Stovenski prosvetni zvezi, Cetovec, Gasometergasse 10, kjer dobite tudi vse tozadevne informacije.
Nadatje razpisuje Stovenska prosvetna zveza
FOLKLORNO KOLONIJO
prav tako v dneh med 19. in 25. avgustom 1973 in sicer v Preddvoru na Gorenjskem.
Fotkiorna kotonija je mištjena predvsem za otroke od 10 do 14 tet starosti. Zažetjena je skupina otrok iz območja enega izmed krajevnih Stovenskih prosvetnih društev, v katerem bi imeta možnost za nadaijnjo gojitev stovenskih narodnih ptesov.
Prijave sprejemamo do 31. juiija 1973 na sedežu Stovenske prosvetne zveze, ki bo interesentom data še ostate informacije.
V naprej pa opozarjamo, da morajo otroci za obe kotoniji imeti svoje potne tiste.	Odbor
Lepa prireditev za goste
pri Urankarju v Veselah
Minuto soboto so vabiti na družabni večer k Urankarju na Vesetah. Prireditev je bita v prvi vrsti mištjena za turiste, ki so v naših krajih na tetnem dopustu. Prirejena je bita v okviru kutturnih večerov za turiste v škocijanski občini. Nastopati so pevski zbor SPD „Danica", fotktorna skupina SPD „Zarja" in godbeni ansambel „Fantje izpod Obirja", kot napovedovalec pa je sodelovat pesnik Valentin PotanŠek.
Naši prosvetaši so biti pri mednarodni pubtiki deležni tepega sprejema, navdušita je ztasti naša narodna
da je občinstvo od pesmi do pesmi z večjim zanimanjem poslušalo in uživalo lepote naše slovenske pesmi, ki je vrela iz čistih grl mladega pevskega zbora. Vsaki pesmi je sledil navdušen aplavz, pri katerem so tudi navzoči letoviščarji vneto sodelovali in prav tako hvalili slovenske melodije in tiste, ki so jih predvajali.
Ob koncu koncerta so pevci zaradi navdušenega ploskanja morati še in še dodajati in zapeti še več pesmi. Prot. Matevžu Fabijanu, kakor tudi celemu mladinskemu zboru RTV Ljubljana ter napovedovalki pesmi se prisrčno zahvaljujemo za čudoviti kulturni užitek in upamo, da nas bodo še obiskali.
pesem. Ker je med obiskovalci bito največ Nemcev, je šentvidski zbor pod vodstvom Hanzeja Kežarja zapet tudi tri nemške pesmi.
Kot zastopnik škocijanske občine je sodetujoče in goste pozdravit dipt. trgovec Habernik, ki je ob tem naglasit pomen stovenske kutturne ustvarjalnosti na dvojezičnem območju.
Prireditev je bita vsestranski uspeh. Sodelujočim, ztasti pa šentvidskim prosvetašem, čestitamo, da tudi letos prirejajo in sodelujejo na prireditvah med turistično sezono in tako nadaljujejo dolgoletno tradicijo.
Ljubljanska univerza
obtlarila celovško visoko šolo
Pred nedavnim je inštitut za stovenski jezik in iiteraturo na Ijub-ijanski univerzi poktonii ceiovški visoki šoii za izobraževaine znanosti dragocen knjižni dar, ki vsebuje poieg najnovejših izdaj sioven-skih kiasikov in sodobnih avtorjev še mnogo strokovnih knjig.
S tem dariiom je ijubijanska univerza dejansko pokazaia priprav-ijenost za sodeiovanje in pogiab-ijanje medsebojnih odnosov, medtem ko je pri nas navada, da samo uporabijajo visokodoneče besede, dejanjem pa skrbno gredo s poti.
Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
3 Medtem se je zdanilo. V korito doline je lila svetloba "sneženih vrhov. Zalesketali so se valovi žuboreče reke Vzhodu je vzhajalo sonce. Po dolini se je razraščalo biljo črnega dima. Skozi njegove pošastne rogovile je videti sonce kot velik tleč ogorek.
da jih odženo na bližnji skedenj. Dražil ga je vonj po tLi.^ in krvi. Z zadovoljstvom se je ozrl na ono stran koder je v nebo švignilo nekaj kresov. Vedel je, da
a visoko na obrobju Mežaklje zažgala senike. Torej " lahko brez skrbi ter lahko počno, kar se jim zljubi . .. L. končno je le dočakal uro izjemne priložnosti, da se iz-iC Če mu uspe, da katera od žrtev spregovori, bodo ^ odkrili skrivališče Vosa. Nekaj dni potem, ko je s^. dirala mina v poveljstvu gestapa, ga je poklical k *r*ajor Wolf. Bil je z njim nenavadno prijazen. Pogo-tioč ^	^ ° vsem mogočem, kar je razumel tako, da ga
tljL. major vsestransko spoznati. Vsa leta v vojski mu ni posvetil toliko pozornosti. Vselej so od njega sar ^ evali. Major mu je nedvoumno povedal, da visoko i$ 'njegovo prizadevanje in vdanost stvari. Namignil mu ^ bi njegove izredne sposobnosti prišle še bolj do iz-v gestapu. Priti od abvvehra h gestapu pa je bil že K Poročnikov sen. Prav tu je videl svojo povojno kariero, tu bi bil policijski šet v velikem mestu, želel si je moči ri^^iove. Wolt mu je hkrati dal nalogo, da dela zanj in S h ^'uje svojega komandanta, ki se je kaj rad spozabil *4i ^ionjem požrtij, popivanjem, ženskami, skratka s stvar-j^'.' se niso ujemale s kodeksom časti nemške vojske. Ma-\ . Hartwicka navdušil in ga takoj pridobil. Posebno se Priljubil, ko ga je postavil za vodjo .Leteče črne ko-96st enote, ki je bila sestavljena iz abwehrovcev in "Pevcev. Za vodnika in tolmača mu je dodelil Pesjaka, ^ ^rednost je spoznal že na Jelovici, saj bi se bil sicer s
svojimi — dasiravno je slovel kot specialist za spopade v gozdu — nekajkrat izgubil v gorskem prostranstvu.
Major Wolt je dal Hartwicku zaupno nalogo, da s svojo skupino uniči centre Vosa. Le približno je vedel, na katerem sektorju izginjajo vosovci. Podrobno mu je razložil vse, kar so vedeli, predvsem o Tončku, komandantu VDV, katerega je imel za najnevarnejšega, pa o Jelovčanu, Nestorju, Blisku in drugih obveščevalcih, ki so hodili kalit idiliko ob romantičnem jezeru in motit delo njihovih štabov.
Hartwick se je na moč trudil, da bi kaj napravil. S svojimi se je povzpel na grebene predgorja triglavskih vrhov nad to dolino in iskal vosovski center v težko prehodnem obrobju med gozdom in skalovjem. Povzpeli so se celo na Klek, na goličavo, ker so ustrelili dva štirinajstletna pastirčka, ker sta pred njimi bežala. Preoblečeni v partizane so presenetili nekaj kurirjev in jih ubili. Da bi te blodnje za nevidnim sovražnikom prikazali kot uspešne, so spotoma ubili nekaj gozdnih delavcev in kmetov, ki so jih srečati na samotnih stezah, jih fotografirali z orožjem in prišteli k sovražniku.
Ob misli, da se mu sedaj ponuja redka priložnost za uspeh, se je razkoračil pred dekleti iin ukazal tolmaču, naj jim pove takole:
.Dobro poslušajte! Vse vemo o vas, opazovali smo, kako ste odhajale v gozd, dajale znamenja o naši prisotnosti v dolini, nosile pošto, hodite v hosto in taborišča. V vaših kurjih možganih ni dovolj fantazije, da bi si lahko predstavljale, kaj bom z vami počet, če mi takoj ne spregovorite!"
Dekleta so molčala in drgetaje strmela zdaj v poročnika, zdaj v Pesjaka in vojake, ki so jih obstopili.
.Ta bo ostala tukaj, druge mi odpeljite v hlev, ker bom zaslišal vsako posebej!"
Izbral je drobceno sedemnajstletno svetlolasko, o kateri so vedeli, da je kurirka. Na ukaz so mu jo privezali k najbližjemu tramu, z rokami nad glavo. Ko je na ponovno vprašanje dekle molčalo s stisnjenimi ustnicami in preplašeno zrlo vanj, je Hartwick stopit k njej in ji z enim samim surovim sunkom strgal s telesa obleko od vrha do tal.
Ob golem dekliškem telesu so Pesjaku in trem poročnikovim spremljevalcem pohotno zažarele oči in begale zdaj k njej, zdaj k poročniku, ki se je ves spremenil. Njegov obraz je dobit mistično masko, na kateri so okamnela vsa čustva, v kotih okoli ust pa sta se zarisala dva loka nepomirljive krutosti. Od pasu je odpel pasji bič in nekajkrat usekal dekle čez prsi, po trebuhu in nogah. Krvave srage so kot kače ovile telo.
Dekle je kriknilo pa ni spregovorilo. To je poročnika še bolj razkačilo. Zamahnil je še in še, krepkeje kot prvič, dokler ni onesveščenemu dekletu glava klonila na prsi.
Pripeljali so mu eno za drugo še druge štiri. Dekletom ni odprla ust nobena bolečina. Njihov molk mu je načel samozavest. Vpil je nanje, da mu je glas že hropel in roke drhtele. Kri ga je spravljala iz ravnotežja. Bal se je, da ne bi podivjal in ne bi bil več sposoben zasliševati, od česar ne bi bilo nobene koristi.
Major von Gorn se je z nekaterimi umaknil stran od prizorišča obračuna. Njemu ni bilo do zaslišanj. Rad je ukazoval. Delo je prepuščal drugim. Sedel je v izbi hiše, za katero je odredil, da bo zadnja požgana. Na veliko javorovo mizo so mu vojaki nanosili kmečkih dobrot. Nacejal se je z žganjem, sl mazal zaseko na kruh in žvečil suho meso. Imel je dober tek, pa sti ga ni maral pokvariti s tistim, kar se je dogajalo zunaj.
Bistro ozračje nad reko je bilo prepojeno z bencinskimi hlapi in gostim dimom. Posebni oddelek je plenil domačijo za domačijo in požigal. Med vrvenje vojokov, ki so Iz hiš
Mnog; st%rš: MMi/tjo, Ju ofroc; Me 2M^;o ce-M::i Jro^Miž: MJo/<Mosri JoM?i:čcgt: ž:v/;CM;i:. /M vcMJur ;e oMi^ovdMje Mj/Ao^egi: ZMdčnji! Md;-več oJv:'sMo oJ M;:^ove o^o/icc. ZnwJi:;M?o se ^reJvseM:, Jii ^otre^M;e;o očroc: v vsu^Jd-M;ew ž:v/;eM;M rc J :M veJro ozračje. Zalo se izog:Tn;M:o še ra^o MeJo/zMiž: prepirov v Mp-Aovi' MaVZOCMOSf:. /gm/IMO se z MplMI, loja Me MM!o olroi^;^ iger. Dese:/e:cM Ječ&o ^a; /a/:/:o pomzi očeti: pri ša/ia, seveJa, če ;e M oče Ma-/ašč a/i MC^ote Me^o/i^o raztreseM.
AfeJ o^eiii, ^o te z^ere JražiMa o^rog Jo-M:ače M:ize, Maj otroci pr%v ra^o snoš-ojMo povedo svoje M:MeM;e ^a^or oJras/:. ^taroMioJMO M%zir%M;e, Ju rMorit;o otroci pri Mtizi TMoičuti, ret Mi več Miz TMCttn. OZ< Mepriti//eMew razgovora MMM: /:oJo ti M:ars:^aj pove Ja/;', pa ;aJ; Miz-
TUD! OTROC! RAD! POVEDO SVOJE MNENJE
KČiii te izoJo vejMo A:aj Movegn. Če ti /?očewo priJoiziti Mpizovo zaapaMje, te tMoriZMto pr;'va-Jiti tpottovzzti Mp/tove Mizzore. TVpPove pr/jare/je iM že/je prizv tiz^o Mpottev<z;Mzo Pot tvoje. OtroPe /izPPo poMČiMto, toJa MtPoii te pMZ Me pOtMtepM;M!0, Per p0Mt0 Mit tiZ MiZČiM tiZMZO zapravi/: MjiPovo zaapaMje.
OtroPe MioraMio že zgoJizj Mavajat: Miz tMizgo iM reJ. NiPo/i Me tMzeMZo pozitPiti MpPoviP pri-zaJevaMj iM pizziti MioraMio, Ja jiP Maš/ opo-MziMi Me PoJo žiziiii. V tvoji topi, a/; v tvojeMZ PotM M<zj Po otrop tvoj gotpoJizr. Če tMizti pre-raJoveJMo PrtPiz po MjegoviP ignzčizP, je to ziz tMiziegiz prizv tizPo MiaČMo, PizPor če Mia pozMejc oJpinz pitMtiz. Opoje je Mjegovn otepMiz zajeva, znto MzoritMzo pizziti, Jit Me ziorizPitMo tvojip prizvic.
OtroPiz /izPPo MiiMiogreJe MaačiMio Je/a iM reJa. Vte Mjegove pMjige zPereMZo v MZizjpMO pMjiŽMico, Pi Mizj jo otrop MM: urejuje iM voj/. To Po vz/uiJi/o v MjeMZ veteije iM Mia o/;rep:7o čzzt oJgovorMotti. VttzP Miesec Jizr^jiMO otropM tProMZMo vtoto JeMizrjiz, Pi giz /izPPo potroši po tvojip žeijizp.
Ze/o vizŽMO je ta J/, J<z ZMizwo ritVMizti t pri-jizteiji MiztiP otrop. ičizPo MeprijetMO je otroP::, če Mzoriz JttM zn JMCMZ pos/asat/, Jit Mjegov pri-jate/j Mt' JoPer, Mi priJeM, Mi Miar/j/v. iVorJit ^a P MjerMM v/eče prizv iitto Miztprotje, Pi giz čat/ MzeJ tepoj iM MjiMZ. V tizPeMZ priMiera je Poije, Ju te z otroPoiM posvetajeMio PizPor z oJntt/itM, Jit s^ašaMio MeopizzMo oMzejiti pr/ja-te/jev vp/iv, Me Jit Pi te MizrizvMott spast;'/: v PorPo z MjiMZ. XaJar otrop povitPi tvoje pri-jate/je, PoJiMto z MjiMti /jaZ-ezMiv/, toJiz past;'-Mzo jiP titMze.
OtroPoMZ, potepMo oJnztčitjočiMZ, je trepiz pKttiti zizvett retMotti iM vizŽMotti, zizto jiMt Jo-vo/tMzo PoPPor Mzogoče Jotti tvoPoJe. Dvit-Mizjtt/etMi JečPo Po že rizJ prežive/ počitMice pri tvojeMZ ttriczz, Miz tizPorjeMjiz iz/i v počitMi-tPi Po/oMtji v JrtzžPi tepi CMizPiP tovuritev iM JoPregiz vzgojite/jiz. ^pozMiz/ Po Move Pnzje, Move /j^Ji iM, Pizr je MZorJiZ te Mizjpo/j vizŽMO, Mižeči/ te Po tovizrittviz.
Kadar povabimo goste
Kadar povabimo go:te, se dogovorimo za dan in točen čas njihovega prihoda. Tako je najboije za obe piati. Samo pomisiimo na gospodinjo, kako dragocene so prav zadnje minute, ko je v kuhinji ie pripravita vse potrebno, sama pa !e dirka po stanovanju v neprimerni obieki, z navijači v iaseh, vsa rdeča v obraz in nervozna in ie se ogiasi zvonec, ki naznanja prihod gostov. Enako se iahko zgodi tudi moikemu: na poi obrit, z razpeto srajco, brez nogavic.
Prav tako pa ne napravijo gosti usiuge skrbni in točni gostiteijici, če se njihov prihod zakasni za poi ure aii mogoče ceio več. Pri topii večerji zgubi marsikatera jed na kakovosti, če stoji predoigo, če jo kar naprej pogrevamo, da bi jo ohraniio topio, in podobno.
Ko se domenimo za datum, moramo še nujno dati povabljenim na znanje, kaj bomo postreg!i. To omenimo sicer bolj diskretno, vendar tako, da bodo gostje vedeli, ali bo večerja topla ali bomo servirali le majhen prigrizek. Gostiteljica, ki reče: „.. . no, kakšno malenkost bom že ponudila," potem pa priredi celo pojedino naj ne bo razočarana, če bodo ostali pladnji polni, saj se bodo povabljeni ob taki priložnosti doma navečerjali.
Ko goste sprejemamo, jim pomagamo pri slačenju, pri odlaganju torbice, klobuka, morda rož ali darila in poskrbimo za curljajoč dežnik, ki ga gost drži v roki in ne ve kam z njim. Garderobna stena ali obešalnik morata biti ob takih večerih brezpogojno prazna.
Šopek ati majhno darilo odnesemo v sobo, kamor seveda že medtem povabimo goste, lin ga takoj odvijemo. Rože namestimo s prisrčno zahvalo v najlepšo vazo in jo postavimo na sredo mize ali kak drug viden prostor, če je miza manjša in že pogrnjena za večerjo. Enako mesto odkažemo darilu. Če smo dobili v dar steklenico aperitiva ali vina, ga ne odpremo, razen če ni to želja gostov. Če pa je steklenica že odprta, potem bodimo vsaj toliko vljudni, da je ne izpraznimo do dna, še preden smo odprli kakšno svojo steklenico.
Povabljenim ponudimo lahko različne jedi od najbolj skromnih in preprostih do bogatih in ekstravagantnih, tzbira je prepuščena gospodinji, saj vabimo goste ob različnih prilikah in času. Gotovo pa ne bo servirala enake jedi staremu dobremu znancu ali pa tujcu — inozemcu, kii je imel poslovne stike z možem in je že slišal, da slovi naša kuhinja po svetu po posebnih specialitetah.
Kako je s pijačo? Poleg vina in piva moramo imeti tudi brezalkoholne pijače lin mineralno vodo. Na osebo računamo četrt do pol litra tekočine, če pa se bo večer razvil v živahno razpoloženje, naj bodo v shrambi še tri rezervne steklenice.
In s cigaretami? Prav nič prijetno ne bo, če bomo gostu ponudili cigarete, ki jih sami kadimo in ki se nam zdijo edino dobre, on pa, ki kadi drugo vrsto, jih bo zavrnil, češ da so njegove veliko boljše. Zato si pri-
skrbimo par različnih vrst, med njimi tudi nekaj cigar.
Če serviramo originalne steklenice vina, ki jih odpiramo pri mizi, se mimogrede odlušči košček zamaška, ki plava na vrhu. Zato nalijemo najprej malenkost vina v svoj kozarec, da se ognemo neljubemu opravičilu in menjavanju kozarcev.
Kadar je družba majna, nalijemo kozarce najprej damam, drugače pa jih nalivamo po vrsti, kot gostje sedijo.
Na mizo postavimo poleg pepelnikov tudi krožnik ali skledico, kamor bodo gosti odlagali različne odpadke. V pepelnik res ne sodijo kosti perutnine ali rib, sadne koščice, lupine, zmečkane celotanske vrečke cigaret itd. V pepelnik odlagamo pepel, ogorke cigaret in ugasle vžigalice.
Po končani večerji poskrbimo še za malo svežega zraka. Morda odpremo okno v sosednjem prostoru ali pripremo vrata na balkon, pazimo pa, da ne naredimo prepiha, da se kdo izmed gostov ne prehladi.
Zelo važno je, da stanovanje prezračimo vsaj 10 minut prej, preden pridejo gosti. Duh po pečeni kokoši v sobi, na hodniku,
Drobni nasveti
H Ščetko za lase očistimo, če ščetine namočimo v galunovo raztopino. Paziti pa moramo, da ne pokvarimo lesa in lošča.
B V novih čevljih nas pečejo podplati. Zdrgnite čevelj znotraj po podplatu s krpo, namočeno v špiritu, in ga posušite.
B Jajčne lupine obelijo zarumenelo ^ perilo. Stolčene zašijte v vrečico in jih dajte v kotel, kjer kuhate perilo.
B Zarjavel vijak hitro odvijemo, če ga namažemo s petrolejem, nekoliko segrejemo z vročim predmetom in ga šele nato z izvijačem odvijemo.
B Pravo svilo likajte vedno na pol vlažno in na narobni strani. Likalnik ne sme biti prevroč. Ne smete pa likati naravnost po blagu, ampak položite svilo med dve čisti krpi.
B Rokavice iz blaga operemo v mlačni milnici, sploknemo v mrzli vodi, ki smo ji dodale nekaj boraksa, posušimo na zraku in zlikamo.
mogoče že celo na sfopnišču razgali naš je* dilnik in prikrajša povabljene za prijetno presenečenje. Če je stanovanje majhno ima slabo zračenje, si lahko pomagamo * razpršilom za osvežitev zraka. Zračenja p" je potrebna tudi gospodinja, zato je noj' bolje, če more vsaj za nekaj minut zapO' stiti stanovanje, potem ko se je preoblekla Tudi njeni lasje se bodo na svežem zrctko razdišali.
M. G-
Boiečine v nogah
Zelo mnogo ljudi toži zaradi bolečin v nogah. Nekaterim noge otekajo, drugim ne. Včasih najdemo otekle samo sklepe, pri nekaterih pa samo goleni ali stopala. Nekateri imajo tudi občutek hladnosti v okončinah in prste nekoliko bolj blede ali modrikaste. Včasih noge bolijo samo pri hoji, drugič tudi pri mirovanju. Nekateri imajo krče v mišicah le ponoči. Nekatere take noge so navidezno brez kakršnihkoli sprememb, ki bi jih lahko obdolžili za vzrok bolečin. Pogosto pa obstajajo razne anatomske anomalije stopala, prstov, sklepov, deformacije kolena v obliki O ali X in druge spremembe, ki povzročajo težave v nogah. Prav zaradi te raznoterosti in
pestrosti ni enotnega recepta, ki bi ga lahko uporabili za zdravljenje bolečin nog.
Najpogosteje naletimo na te tegobe pri ljudeh, ki imajo ploske noge. Stopalo se splošči zaradi slabega vezivnega aparata, ki bi moral držati stopalni lok. Dostikrat imajo taki ljudje tudi čezmerno telesno težo, ki pritiska in prehudo obremenjuje stopala. Tudi poklici, v katerih ljudje stojijo (gospodinje, frizerji), močno obremenjujejo stopala, zaradi česar postajajo ta utrujena in boleča, še preden se razvije prava ploska noga.
Pogosto se zgodi, da bolnika ne moremo prepričati, da njegove bolečine izvirajo od ploskih nog. Kratko malo se mu ne zdi verjetno, da bi ploska
stopala delala težave. Bolj prepričan, da je to samo lepo*'' na napaka, zaradi katere pf^' zgodaj razširi in deforni)^ čevlje. Vendar ni tako! Stopa* lo nosi vso telesno težo na s<>' razmerno majhni ploskvi. Pra' zaradi tega je silno važna nj^* gova oblikovanost, da to tea? lahko prenaša in obenem skfb' za prožen korak. Pri ploske*" stopalu ni več tiste smotrne obj likovanosti ki bi po narav"' poti blažila telesno težo, jo p""* našala in tudi skrbela za p"" žen korak. Zaradi tega je p!"' sko stopalo čezmerno obrcnK njeno in zato zelo pogosto tu*" boleče. Ne smemo ga zanemaf' jati, kadar hočemo vedeti, z"' kaj nas bolijo noge
Dr. Afitr/ji: ŽM;d%r&f
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tol
nosili raznovrstne stvari in gonili iz hlevov živino, so se mešala povelja, kriki, jok, mukanje, cviljenje prašičev, ki so jih za ušesa vlekli iz svinjakov in jih tovorili na vozove.
Poročniku Hartwicku je zadušljivi dim silil v pljuča. Kaj takšnega se mu še ni pripetilo. Na Jelovici je pripravil do govorjenja vojake, pa tudi na Vzhodu kakšnega moža — pri teh dekletih pa se je zaman trudil.
„0 kurbe zakrknjene! Tako trmastih ljudi pa ni na vsem svetu!" je preklinjal. ..Prinesite mi goreče poleno, razžarite mi bajonet, da jih pobožam tam, kjer imajo to najraje, pa bomo videli, ali jim res ne bomo mogli odpreti ust!"
Grožnjo je izpolnil. Dekleta so se onesveščala ena za drugo, pa jim vse poklenske muke niso odprle ust... razen za krike bolečine.
Potem je izgubi) živce. Vseh pet je zaklal. Nekaj časa je stal nepremično kot kip in strmel, kako reka vzburljive rdeče tekočine obliva bela telesa, potem pa si je obrisal orošeno čelo in se kot pijanec odmajal skozi vrata.
V skednju je takoj zatem bruhniti požar.
Omotičen je iskal majorja. Zakolovratit je mimo hiše v plamenih. V njej so kot sohe živi goreli starci in ženska, ki se ji je k prsim privijal dojenček. Iz okna na vogalu je lezla vsa zasmojena ženska postava in z okrvavljenimi rokami grabila za rob. Hartwick je premaknil avtomat na boku 'in izjemoma oddal milostni strel. Iz naslednje hiše, kjer so zasliševali, pa so prihajali kriki, ki so mrazili kri...
Hartwick je odškornjal v hišo, kjer se je spravil k pojedini major von Gorn. Se preden je prestopil prag, je zagledal, kako med hišami tavajo osmojeni vojaki njegove čete, ki so v že gorečih hišah iskati kaj za v svoj žep.
,Izginite mi izpod nog, lopovi!" se je zadrl.
Še ves omamljen, z okrvavljenim bajonetom v rokah, je bil videti, kot da bo zdaj zdaj koga zaklal. Takšen je stopil v izbo k majorju von Gornu.
„Kakšni pa ste?!" je dejal major. ^Spravite no tisti popackani pipec, da mi ne boste pokvarili apetita! No, kaj ste izvlekli iz tistih punc?"
Hartwick je poročal.
.Vedel sem, da ne boste nič opravili." Porogljivo se je zasmejal. .Zato si s tem poslom tudi nisem hotel mazati rok. Ne glejte me tako stekleno, no, sicer vas bom moral poslati k psihiatru na pregled, ko se vrnemo. Raje sedite in prigriznite. Dobra jed in pijača dobremu vojaku odtehtata vse drugo!"
Hartwick se je spomnil Wolfovih pripomb o von Gornu. Nenadoma ga je prijelo, da bi še njemu zasadil bajonet v prekleti, požrešni trebuh. Medtem ko drugi opravljajo umazano raboto, ti tale prašeč žre in pije! Pa je samo ubogljivo spravil bajonet v nožnico in se sesedel na klop ...
Major ga je lopnil po plečih.
.Zbudite se no! Prekleto so vas zdelale! Taki ste, ko da so one zaklale vas, ne vi njih!"
Hartwick se je poskušal nasmehniti. S slapom kletvic je ponovil pritožbo, da tako trmastih in malopridnih ljudi, kot so ti, ni na vsej zemeljski obli.
Zaman mu je major ponujal, naj prigrizne. V ustih se mu je valjala gnusna kepa prahu z okusom po bencinu. Vase je zlil le kozarec žganja, da bi odplaknit poraz in z njim slabo voljo. Nasprotniki, ki jih ni mogel zlomiti pred njihovo smrtjo, so se grmadili. Čim več jih je bilo, tem manjša je bila njegova samozavest, in občutek neugodja se mu je razlival po organizmu kot strup. To pa mu je zbujalo noro slo po novih ljudeh, ki bi jim lahko zlomil duha, preden bi jih fizično ubil.
Major je pogledal skozi okno. Med valovi reke rumenega dima je viselo nad črnim robom kotline krvavo sonce.
,To je božanski prizor, poročnik Hartwick!" je zavpil
ves v ognju. .Kje je ta prekleti fotograf? Vse jutro se je motal pod nogami, zdaj ga pa ni. Pcniščite mi ga! Pojd'' mo, da se ovekovečimo v tem siju!"
Fotoreporterja so kmalu našli. Vsi skupaj, z majorje^* na čelu, so se odpravili ven iz vasi. Ustavili so se na tivad*' kjer je fotograf lahko ujel poleg njih v objektiv tudii reče naselje.
Oficirji so se postavili v vrsto poleg majorja. Zravf^ jih je tevtonski ponos, stali so kot kipi bogov, ki kaznujej" grešni svet s poginom, ki spreminjajo v prah vse, kar s" ne pokori njihovi volji.
Reporter je snemal in snemal. Napravil je tudi posr<e' tek, kako vojaki drve v napad, ko da zavzemajo goreč" ruševine vasi.
Čeprav je poročnik Hartwick ljubil uničujoče jezik" ognja, plahutajoče prav do njih, mu ni bilo do komedije.^ katero se je dal ovekovečiti major za zanamce. Kadar bil pijan, je rad pripovedoval, kako so požigati po Bos"] lin lovili Tita. Ob tem fotografiranju pa je vojna slava, k' si jo je pripisoval, dobila v Hartvvickovih očeh novo pod"' bo; Wo!fovo opozorilo, da je treba paziti nanj, čeprav j" dober prijatelj komandanta vseh varnostnih in policijski sli!, se mu je zdaj zazdelo povsem upravičeno.
.Nikar se ne držite tako čemerno, poročnik Hartvvick^ Te slike boste kazali vnukom, da bodo videli, kako smo Š'' rili življenjski prostor veliki Nemčijii!"
Po opravljenem poslu se je na cesti urejala kolona odhod. Za močno predhodnico so se zvrstili vozovi z nap!"' njenim blagom in mukajoča živina. Z gornjega dela vO"'' ki mu je bilo prizaneseno, je vojska prignala skupino drva*' jev, zaposlenih pri nemški upravi, ki so zanjo sekali tis*" usodna drva.
(Dn/;e yriTojM/:'č)
julij 1973

^ERRE DANiNOS
Verjetno ste posrednik za naje-
°^ie tetoviških hišic iz Bastie, ati te?'
. gospod, tn vi ste najbrž in-^Max Fischer iz Vestfatije."
?a	Strašno potovanje imam
. seboj. )z Paderborna pa preko je) ^ Morseitle sem imet never-slabe zveze. Natresel sem se '''okih, da je groza. Potem pa še .Otje Q,j Marseilla do Bastie: slab-^kot v Biskajskem zalivu. No, zdaj ^ tu. Ali greva takoj na pot, da ' '"i končno to letoviško hišico %'h sanj."
-Prav žal mi je, da ste se tako ^"*)uči!i po vlakih in na morju, ^ojhen sprehod po trdnih tleh vam ° *daj gotovo prav prišel ..." t	sem, da ste mi preskrbeli
j! ° čudovito letoviško hišico. Poj-<kva]'
.^'Boste videli, kako ste prav stojko ste si že v začetku maja za-^tovitj letoviško hišico ,Lepa ob-^	. Po pravici vam povem, da
J* letos pri nas prava norišnica z ti in turisti. Mimogrede naj ome-^e to, da je bila vaša hišica zadnja, ki jo je bilo še mogo-dobiti, ko ste brzojavno zahte-rezervacijo."
,'^vala vam še enkrat. Hm, toda korakava že tri četrt ure, hi-Pa ni nikjer. Ali niste pisali, je oddaljena od pristanišča te
P" minut?"
^ 'Seveda, če bi najela helikopter, ^ej bi imeli v tem primeru od te lepe okolice? Kaj ste zavpili? ^°buk vam je odneslo? Takoj vam , ujamem. Morali se boste nava-Veste, tu pri nas je tako: če j dežuje, močno piha. Kaj hoče-. ' taka je pač narava. No, tamle ^ ^aša letoviška hišica!"
^'kaj? Tistole? Saj to je navaden
'Oprostite, gospod! Dandanes odijo tudi hleve moderno. Sicer če že hišica zunaj ni videti kaj Nebnega, je notri pravi raj." y 'Ze prav; res nisem pričakoval ^sailles ali podobnega dvorca,
ce
ampak to je prava revščina."
.Kaj pa mislite, da boste dobili za svojih ubogih 200 frankov mesečno? Babilonske viseče vrtove?"
.Nikar se ne jezite, gospod Pe-titejan. Poglejmo razkošje, ki naju čaka notri."
D0M!SL!CE
#	Čtovek je premagat naravo prej, kot se je nauči! obvtadati sebe.
$ Fitozotija mora detovati kot zdravito.
#	Pobrigajte se, da boste dobiti tisto, kar ietite, sicer boste prisiijeni tjubiti tisto, kar boste dobiit.
#	Zavidijivost je ostepetost notranje čutnosti; prav tako je notranja čutnost ostepcta zavidijivost.
#	Majbotjša državna obtika je tista, v kateri se poštenim in matopridnim sodi po zastugah.
& Dotgčas je naš največji sovražnik.
#	Vsaka napaka se zdi neverjetno neumna, kadar jo store drugi.
#	Narava vedno drži s skrito napako.
^ Ohotost siti čtoveka h govorjenju, ponos pa k mot-čanju.
^ Ni je živati na svetu, ki bi se je čtovek morat botj bati od čtoveka.
^ Kakšno titozofijo bomo izbrati, je odvisno od tega, kakšni tjudje smo.
Srečen je čtovek, kt ga opomni tuja napaka.
Če obstaja možnost, da gre več stvari hkrati narobe, bo stvar, ki bo šta narobe, tista reč, ki naredi največ škode.
.Kaj pa je to? Pred oknom spalnice sloji visok zid."
.To je tovarna gumiarabikuma. Res, rni posebno prijetno gledati ta zid, a kaj bi šele rekli, če bi stala fako!e zraven tovarna kleja ali ribjih konzerv, a?"
.Zidovi so krepko vlažni, strop pušča in blazina na postelji je napolnjena kar s slamo!"
.Na vlago se nikar nič ne prito-žujte. V tej peklenski vročini ustvarja v hiši pritejen hlad. Za umivanje pa ni nič boljšega kot deževnica. Imate jo takoj pri roki po zaslugi našega vetriča, ki je pometat s strehe nekaj opek. Slamarice pa so priznano bolj zdrave kot blazine z volno. Ker je lastnik hišice vegetarijanec, ni hotel striči ovac in se je odločil raje za slamo."
.Kje pa je kuhinja?"
.Na koncu vrta. Da, krasen vrt imate poleg hiše. Ob zadnjem plotu, slabih deset minut hoda od tod, stoji posebna kuhinja. Edino dimnik ne dela. Kuhati boste lahko zraven pod milim nebom. To bo dajalo vašemu bivališču idiličen, pastoralen videz. Še tole moram povedati: voda je slaba in če se vam bo deževnica res preveč upirala, si lahko nabavite v Bastii ali Ajacciu mineralne vode, kolikor hočete. Elektrike še nimamo, bo pa v petih letih prav gotovo napeljana. V vsem ostalem pa tale letoviška hišica prav gotovo upravičuje svoje ime ,Lepa obzorja'.
.Stojte, počakajte! Glavno vprašanje. Pisali ste mi, da je iz hišice prekrasen razgled na morje."
.Seveda."
.No, kje je zdaj ta vaš razgled?"
.Pazljivo poslušajte! Ko se boste povzpeti na podstrešje, boste na zahodni strani opaziti stranišče. Vzemite pručko, stopite v stranišče, spustite desko, posavite nanjo pručko, pazite, da ne boste padli, ko boste zlezli na vse skupaj, in poglejte skozi okroglo lino. V daljavi boste ob lepem vremenu zaznali sivkasto črto — no, to je morje!"
Najiepše darilo
Bilo je za moj petnajsti rojstni dan. S Heleno, J*°)o leto mlajšo sestro sva sedeli na klopci v gozdu ^ našo hišo in lizali sladoled. Takrat sva zaslišali oster naše mame: „Helena, Jerica, kje sta? Takoj pridi-ker gremo k teti Meti!"
"Jaz že ne grem," sem dejala Heleni, ki se je koj na-° pognala dol na dvorišče, kjer je imel oče že parklje avto.
.Kje je pa Jerica?" sem slišala govoriti mamo.
' "Rekla je, da ne gre," sem dejala mami. „Danes ]**iam rojstni dan, poleg tega pa bi rada prebrala tole "jigo," in sem pokazala na precej debelo knjigo, ki jo imela v roki.
da boš doma.
Vsa srečna sem se vrnita h klopi, ter se čudila, da crn jo lahko tako pretentala. Doma sem ostala iz po-sem drugega razloga. Zadnje čase je namreč k naši 'st večkrat prišel Andrej, fant iz deset minut oddalje-"ega mesta. Vsak dan sem ga opazovala skozi okno na-k"e, gg pravi Helenine in moje spalnice. Prišel je po 8°zdu, se ustavil pri lopci, ter gledal dol k hiši. Toda 'kdar nisem zbrala toliko poguma, da bi šla gor k jbemu. Danes pa ni bila priložnost za to, če bi prišel, ' se lahko ves popoldan pogovarjala. Toda vedela sem, , ^ se moje sanje ne bodo uresničile. Zato sem se poglo-*'a v Slodnjakov "Roman o Prešernu" in nisem slišala, j* se je za mojim hrbtom plazil h klopi Andrej. Zdržala sem se šele, ko me je rahlo prijel za oči in z izpre-***enjenim glasom vprašal:
"Kdo sem?"
sem v smehu odgovorila, čeprav sem ve-
«Jaz sem, jaz," je dejal ter prisedel.
"Si sama?"
"Da, naši so odšli k teti."
"A tako," je odvrnil in se zagledal v knjigo. Dolgo
"Ne vem!" "eta, da jg on.
, , „No
Adijo!"
prav, pa ostani. Ampak glej, in že so izginili za ovinkom.
sva sedela na klopi ter se pogovarjala. Nikdar si nisem mislila, da bom tako zgovorna. Toda, ko me je Andrej prijel za roko, sem čutila, kako mi je v lica udarila kri. Tega seveda on ni mogel opaziti, ker je na zemljo že legel mrak.
„Jerica, ali me imaš kaj rada?" je nenadoma vprašal.
"Ne vem," sem tiho odvrnila in bilo mi je silno nerodno.
"Kaj pa ti mene?"
Namesto odgovora sem na ramenih začutila dvoje rok. Vedela sem, kaj v takih trenutkih sledi, zato sem zaprla oči. Že sem zaznala njegovo lice, ki se je dotaknilo mojega. Še močneje me je objel, nato pa sem začutila njegove ustnice na očeh, na bradi in nazadnje na ustih.
,,Če te imam rad?" je rekel, „zelo, Jerica, zelo te imam rad" in zopet me je stisnil k sebi ter me poljubil sprva rahlo, potem pa močneje, močneje.
Nekaj časa sem se še branila, potem pa sem vsa otrpla ostala v njegovem objemu.
Toda, kaj ne slišim avta, mar ni to glas naše Helene?
,,Da!" sem vzkliknila, "Oni so."
Hotela sem se izviti iz Andrejevega objema, vendar me je zopet močno stisnil k sebi in poljubil.
,,Naši!" sem dejala v smrtnem strahu, a Andrej me je že izpustil in rekel:
"Lahko noč Jerica, sladko spi," in že stekel v gozd. Vsa onemela sem obsedela na klopi ter se zavedala šele ob prihodu Helence.
,,Kaj si kar sama tukaj?" je dejala z nasmehom, a ko je zagledala solze v mojih očeh, me je prijela za roko.
"Saj sem ga videla. Že pet minut sem tu."
Naslonila sem se na sestro in še močneje zajokala.
,,Nič ne joči, saj ne bom povedala mami," me je tolažila Helenca.
"Hvala! sem šepnila, "ampak to je bilo moje najlepše darilo."
Štev. 27 (1615) — 7
LOJZE UDE:	2
Avstrijska državna pogodba
!N NJENA MANJŠtNSKA ZAŠ&TNA DOLOČtLA
(Dopolnjeno besedilo predovonja na Koroških kulturnih dneh v Celovcu 1972)
ŽTMMStffHo 7M;f?o/j.!! opA rdzvojd ndrodmk rdzmer v y1w;ro-Ogrs&; nd pod/dgi tegd č/end je, mis/im, osrednjd rdzprdvd Krnu. proj. dr. Kdr/d Gottjriedd P/Kge/mdnnd v zkornikn, pod njegovim nredništvom, ,,Dds Ndtiond/itdtenreckt des d/ten Osterreicks" (Wien 7937). 7dko mis/ijo tudi mnogi drngi d-ostrijs^r' prdvn/ki. Ne kom se v tej zvezi spnščd/ v kritične pripombe L optimAtičnemrt mnenjn PČKge/mdnnd, dd so Me nd pod/dgi tegd č/end ddne možnosti nddd/jnjegd pozitivnegd, zd obstoj /Ivstro-OgrsM odreši/negd rdzvojd. Tndi zd ddnes pd je pončnd njegovd ugotovitev, dd se je dvstrijsko ndrodnostno prdvo postopomd rdzvijd/o % modernejšim ok/ikdm ndrodne dvtonomije rdz/ičnik obsegov, v rdz/ični mešdvini teri-torid/ne in persond/ne konstrnkcije. 77Kge/mdnn ozndčnjc td rdzvoj kot nd-preden. Tdko/e še prdvi.* ,,Prdksd in nddk std vodi/d preA'o v kAtvn /ike-rd/no individttd/ističnegd pojmovdnjd drždvnegd teme/jnegd Zdkond (to je č/end 79 — op. pis.j A: Kniverzd/ističnemK in orgdničnemn rdznmevdnjn ndrodd in ndrodnostni/? prdvic, od v ndciond/nem pog/edd drždv/jdns^e end^osti /t prdvn, Ad se orientird po zgodovinski/? red/nosti/? in ki išče prdvično izrdvndvo (č/dge/mdnn mis/i izrdvndvo individrrd/istične inter-pretdcije 79. č/end — op. pis.J s prdvom ndrodnostni/? sknpin" (str. 2#7). formd/nd dek/drdtivnd endkost še m' dejdnskd endkost. Prdv mdrksističnd dmžkend dnd/izd je ime/d Zd to resnico ve/ik smise/.
Čim mdnj je /ormd/nd endkost tndi dejdnskd endkost, tem mdnj more kiti izjdvno ndče/o (nekdteri prdvijo tndi priznd/no d/i izpovedno ndče/oj tisto ndče/o, po kdterem ndj se Kredi živ/jenje neke ndrodne, jezikovne mdnjšine. 7 em ko/j ve/jd Kgotovitev nemškegd mdnjšinskegd teoretikd Wi/ke/md Grdvejd.* "Do/očdnje ndrodnosti nd pod/dgi izjdve, ki se ne ozird nd to, dd govore proti tej izjdvi okjekitvni zndki, podpird dsimi/d-cijo" (Die PestrmmKng der Vo/kszKgekorigkeit im Peckt der edropdiscken 5tddten, Essen 79J^, str. J7J. 7/«ge/mdnn v nddd/jnjem nd več mesti/? Kgo-tdv/jd in ndvdjd konkretne primere, dd je še/ td rdzvoj mimo Tčoroške. /n res tndi č/dnek koroškegd pised v tem zkornikn Pokmeyerjd-77o/?en-/eitend dokdznje, dd je še/ od //dge/mdnnd opAdni in kot ndpreden oznd-čeni ?dzvoj mimo Koroške, dd je še/ rdzvoj nd Koroškem vedno ko/j krez-okzirno ce/o v ndsproini smeri. Ndj omenim v tej zvezi predvsem ndče/o prdvice stdršev v šo/stvK. Pekenntnisprinzip, izjdvno ndče/o, kdkor mK prdvim jdZ, s/dži ddnes kot ndče/o prdvice stdršev v šo/stVK kot ndjko/j KČinkovito sredstvo germdnizdcije.
/1/i 79. č/en nstdvnegd Zdkond z dne 27. decemkrd 7#67 ddnes še ve/jd, Zd 5/ovence in 7/rvdte v Avstriji ni več vdžno, ker imdjo 7. č/en dvstrijske drždvne pogodke. Vdžno je mordd še zd dnndjske Čeke in zd A/ddždre nd Grddiščdnskem. Vprdšdnje njegove ddndšnje ve/jdvnosti je med dvstrijskimi prdvniki sicer sporno. Endvik /Iddmovick se je po 7/. svetovni vojni, d še pred podpisom drždvne pogodke, postdvi/ nd std/išče, dd je td č/en v zvezi s č/eni 66 do 6$ senžermenske pogodke (ki tvorijo 7-/9. č/en dvstrijske zvezne Ksfdvej in v zvezi z #. č/enom zvezne Kstdve (,drždvni jezik' — .Stddfssprdcke — v ^vst?iji je nemški) derogirdn. Ze/o od/očno pd mn ndsproinjejo prdvniki kdkor Prmdcord, Pjcifer, BrdKnids, Veiter. 7'o /e mimogrede, ko sem že omeni/ td č/en in njegovo interpretd-cijo kot izrdzit primer Ktesnjnjoče (restriktivne) interpretdcije ndrodnost-nik, mdnjšinsko Zdščitnik prdvnik predpisov v dvstrijski, posekej v koroški prdksi v pretek/osti.
/Adv tdko ozkosrčno kdr ndjko/j Ktesnjnjoče je ki/o rdz/dgdnje, izpo/-njevdnje Zdščitnik do/oči/ senžermenske pogodke v č/enik 62 do 69.
V /jddskem šo/stvK nd s/ovenskem ozem/jn Koroške je v prvi dvstrijski repdk/iki Zdv/ddd/d popo/nd ok/dstnd in nčite/jskd sdmovo/jnost. č/či-te/ji so ki/i okenem zdstopniki K/7D oz. //eimdtkdndd, med prvimi ndci-sti in pozneje povečini ndcisti. Pod ndcizmom pd so s/ovensko šo/stvo /ikvidird/i nčite/ji, preden je to stori/d ndcističnd ok/dst s svojimi predpisi.
O/djšdVd Kpordke jezikd pred sodišči (č/. 66 senžertnenske pogodke) se je prdktično izvdjd/d /e v neizogiknik neposrednik d/i po to/mdčik posre-dovdnik rdzgovorik s strdnko, ki ni znd/d nemško. Če je strdnkd nemško ko/ikor to/iko znd/d d/i je ki/d Zdstopdnd po odvetnikn, so vze/d so-diščd ndvedke nd zhdnje /e, če so ki/e izrdžene v nemščini. 5/ovenske v/oge so dos/edno Zdvrdčd/i. Zdvrdčd/i so tndi s/ovenske rcgistrdcijske v/oge s/o-venskik zddrng, ki so ki/e v čdsn mondrkije end ndjko/j nespornik s/oven-skik prdvic. Sodne zdpisnike in od/očke so sestdv/jd/i krezizjemno Sdmo v nemščini.
Pred drždvnimi in deže/nimi Kprdvnimi ok/dstmi je ki/d s/ovenščind po-po/nomd Zdtrtd. Zndnd je od/očkd deže/negd g/dvdrjd Scknmyjd z dne 73. mdjd 7927, št. 6693.* ,,Deže/nd v/ddd ni niti do/žnd niti Kprdvičend sprejeti d/i okrdvndvdti s/ovenske v/oge."
Okrdjnd g/dvdrstvd so prepovedd/d tndi dos/ej okičdjne s/ovenske vpise v krstne, poročne d/i mr/iške mdtrike in s/ovenske izv/ečke iz njik.
Tndi g/ede mdnjšinsko-zdščitnik do/oči/ senžermenske pogodke se je dvstrijskd KprdVd nd Koroškem postdvi/d nd std/išče, dd již? izpo/ni /e v kdr ndjmdnjši meri in tddi to kdr ndjkdsneje, če ko/ičkdj mogoče pd sp/ok ne.
7d trddicijd okrcmenjdjc tndi izpo/njevdnje zdščitnik do/oči/ dvstrijske drždvne pogodke z dne 73. mdjd 7933.
Zdtrjevdnje, dd so okveznosti, ki jik imd Zvstrijd do ndrodnostnik, jezikovnik mdnjšin, od tdkik strdni ni torej res nič novegd. /e sdmo do-kdZ, dd se v mise/nosti vodite/jev imenovdnik orgdnizdcij in strdnk, žd/ tndi mnogik, če ne večine socid/istov, ni vkresd/d v odnosik do s/ovenskegd ndrodd, do /ngos/dvije in posekej do koroškik in štdjerskik S/ovencev nokend novd mise/. Gre Zd neko konstdnto, ok kdtero se ndpredni tokovi živ/jenjd, odnosd med /jndmi in ndrodi Zdmdn Zdgdnjdjo. Bo/j čndno pd je to, dd tdke mis/i, kdkor te orgdnizdcije d/i rdzni po/itiki, izrekdjo tndi drždvni vodite/ji. Zdndnji minister Kircksck/iiger npr. je že nekdjkrdt izjdvi/, dd je Zvstrijd izpo/ni/d prdvzdprdv že vse okveznosti ndsproti B/o-vencem in TVrvdtom po dvstrijski drždvni pogodki. Ko ko rešen trenKtno ndjko/j dktKd/en spor zdrddi dvojezičnik ndpisov, ko vse v redd.
Preidimo torej k konkreinemn okrdvndvdnjn vprdšdnjd, kdkšnd je iz-po/niiev g/dvnegd mdnjšinskegd zdščitnegd č/end dvstrijske drždvne pogodke — 7. č/end. Ndjprej nekdj sp/ošnik pripomk; V ndsprotjn s smis/om Zdščite po dvstrijski drždvni pogodki, po nstdnovni /istini Zdrnženik nd-rodov in sp/ošni dek/drdciji o č/oveškik prdvicdk je že to, dd dvstrijskd d/i koroškd deže/nd v/ddd izddjdtd zdkone in od/oke, ki ndj ki pomeni/i izpo/-nitev do/oči/ 7. č/end dvstrijske drždvne pogodke, krez sog/dsjd, krez res-nejšegd posvetovdnjd s koroškimi B/ovenci. Koroški B/ovenci so sdmo ok-jekt tek od/okov in zdkonov. Diktdt — to je ndčin rdvndnjd z njimi. Po-sekno krKtd/en primer je ki/ od/ok deže/negd g/dvdrjd Wedenigd z dne 22. septemkrd 793B in Zdkon, ki je ndto /egd/izird/ to gorostdsno protizd-konitost — mdnjšinski šo/ski zdkon z dne 79. mdred 7939.
(Se nadaljuje)
ŠPORTNI VESTNIK
* NOGOMETNA TEKMA UČtTEUEV
Pretek)! četrtek so se sreča)! na gtoba-škem športnem igrišču stovenski učitetji, ki poučujejo na dvojezičnih šo)ah na Koroškem. Pomeriti so se v nogometu, razdetje-ni v podjunsko in rožansko moštvo. Nogometna tekma je bita de)oma ze)o dobra, saj so igrati v obeh vrstah aktivni nogometaši, ki so si izbrati za poktic učitetjstvo. V moštvih smo tahko opazovati igralce Sto-venskega attetskega ktuba, moštva iz Šmi-heta pri Ptiberku, cetovške Austrie in drugih ekip. Izgtedato je, kakor da igra dvoje dobrih moštev za prvenstvene točke; vodit in sodit je ravnatetj Cvetf iz Ptiberka.
Od začetka je bita prijatetjska tekma precej zmedena in obe moštvi sta igrati ne-zanestjivo. Zdeto se je, da so Podjunčani botjši. Ko pa so rožanski učitetji dosegti vo-ditni got, tekme niso več dati iz rok. Stedit je napad za napadom, stedito je tudi dosti gotov. Čeprav so biti podjunski učitetji v prvem potčasu še povsem enakovredni (2:3), so morati ob koncu tekme zapustiti igrišče s težkim porazom 2:8.
Srečanje dvojezičnih učitetjev seveda ni vetjato samo nogometu, temveč tudi družabnosti in prijateljskemu razgovoru. Zaradi tega je razumtjivo, da se po tekmi niso takoj razšti; pri „Jueni" so še dotgo diskutirati — tudi o tem ati onem prekršku na nogometnem igrišču.
* SAK SE NE BO SPREMEN!L
Kakor je uredništvo Stovenskega vestnika iz zanestjivih virov zvedeto, bo v bodočem nogometnem prvenstvu 2. D razreda igrato za Stovenski attetski kiub isto moštvo kot dostej. To se pravi, da SAK ne bo oddat nobenega od igratcev, tudi ne, če bi za tega ati onega nogometaša dobiti vetiko denarno vsoto. V prvi vrsti gre tukaj za odtičnega srednjega napadatca Jožeta Fero, ki je v pretekti nogometni sezoni bit naj-botjši stretec in za katerega se potegujejo koroški tigaški ktubi. Po razgovoru s srednjim napadatcem sktepamo, da se v prestopnem roku ne bo premistit. Zanestjivo je, da bo Stovenski attetski ktub okrepit enfant terribte najmtajšega moštva SAK Marjan Pande), ki je po izgubi prvenstva za Me-ttovo odšet k tigaškemu ktubu iz Dobrte vasi. Razen Marjana Pandta pa bo prestopit v moštvo Stovenskega attetskega ktuba tudi odtičen vratar iz sosednje Stovenije.
* 1081 km S KOLESOM PO JUGOSLAVIJI
Z etapo okrog gtavnega mesta Beograda se je pretekto soboto začeta 29. mednarodna kotesarska dirka „Po Jugostaviji". Na kotesarsko dirko je odpotovato 87 kolesarjev iz Sovjetske zveze, Danske, Francije, Itatije, Botgarije, Romunije in Jugo-stavije. Letošnja 29. kotesarska dirka teče te po južnem detu države in je dotga 1081 kitometrov. Kotesarji bodo dirko prevoziti v osmih dneh in v devetih etapah. Najtežja etapa je bita že v nedetjo, ko so se kotesarji povzpeti na visoki Miroč. V 6. etapi so prevoziti 1600 m visoko Šar ptanino, 8. etapa pa jih bo vodita na 2000 m visoko ptanino Gatičico.
Za večji det kotesarjev pomeni dirka „Po Jugostaviji" generalko za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo v Barcetoni.
#60. TOUR DE FRANCE
Istočasno z jugoslovansko kolesarsko dirko se je v soboto v Haagu začet 60. „Tour de France", ki petje 4146 km po zapadni Evropi. Največja športna prireditev Francozov je tetos že 60ič po vrsti. Štart „Toura" je bil letos četrtič izven Francije, namreč na Nizozemskem, kolesarska dirka pa teče preko Roubaixa, po predetih severnovzhodne Francije, prek Reimsa in Nancya v Betford v Vogezih. Stedite bodo vetike gorske etape v Alpah in Pirenejih. Tekmovatce, ki bodo dospeti v Pariz 22. julija, čaka v teh dvajsetih dneh kolesarske dirke 29 hudih vzponov.
Letošnji „Tour" bo nekoliko „stabši", saj bo potekal v senci belgijskega šampiona Merckxa, ki se je nastopu odpovedal. Prav zaradi tega pa ni izktjučeno, da bo dirka zanimivejša in privlačnejša. Brez Merckxa, ki je letos zmagal na španski kolesarski dirki in na „Giru", bo „Tour" popolnoma odprt. Za favorita kolesarske dirke po Franciji velja Španec Ocana, pribtižno enake možnosti pa ima šest kolesarjev: veteran Poulidor, Francoz Thevenet, amaterski svetovni prvak Ovion, Nizozemec Zoetemelk, Belgijec Van Impe in še Španec Fuente.
Ne več besede, samo še dejanja...
(Nadaljevanje s !. strani)
Za prvo sejo statnega kontaktnega komiteja je bit dotočen 11. september 1973, obe slovenski organizaciji pa naj izdetata pred-tog za dnevnii red. Komite bodo sestavljali: po 5 zastopnikov ZSO in NSKS, zvezni kanc-ter in vsi pristojni ministri (navedeni so biti zunanji minister, minister za pouk in umetnost, minister za znanost, minister za pravosodje in notranji minister), najmanj 2 etana koroške dežetne vtade ter po 1 zastopnik v par-tamentu in koroškem dežetnem zboru zastopanih strank; po potrebi pa bi pritegnili še nadatjnje čtane, ki pa morajo biti sporazumno dotočeni.
Končno so predstavniki koroških Stoven-cev opozoriti na gradnjo stovenskega kut-turnega doma v Cetovcu ter zaprositi vtado za ustrezno podporo, ki jo je kaneter Krei-sky obtjubit v eni ati drugi obtiki. Drugih konkretnih vprašanj na seji niso obravnavati.
O kakšnem izrecnem uspehu po teh razgovorih gotovo ni mogoče govoriti. Res je
dat kaneter Kreisky določena zagotovila glede stalnega kontaktnega komiteja; toda že dejstvo, da se glede terminov nikakor ni hotel vezati, samo še potrjuje upravičenost skepse, ki vlada med koroškimi Slovenci z ozirom na dosedanje trpke izkušnje. Prav tako pa le z .deljenimi čustvi" sprejemajo tudi kanclerjevo izjavo, da je ugotavljanje manjšine mogoče izvesti samo ob pristanku manjšine; ravno v tem vprašanju je bilo v zadnjem času slišati že toliko nasprotujočih si izjav, da ni več mogoče spoznati, katera je resnična.
Zato po zadnjih dunajskih razgovorih slej ko prej velja, da koroški Slovenci po trpkih izkušnjah, ki jih imamo od leta 1920 vse do danes, ne moremo več verjeti v dobro voljo vetikega dela večinskega naroda za reševanje naših življenjskih problemov. Zato poudarjamo: ne več besede, marveč samo še dejanja nam morejo povrniti zaupanje v pripravljenost Avstrije, da bi pravično rešila manjšinska vprašanja.
RADiO LJUBLJANA
Poročita: 4.M — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih); 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 4.00 Jutranja kronika — 4.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 14.00 Vsak dan za ko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnev-vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lah-nlk — 23.05 Llterornl nokturno.
SOBOTA, 7. 7.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 17.10 Glasbena medigra — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Urad za najdene skladbe — 19.15 Z Ansamblom Borisa Franka — 20 00 V soboto zvečer
—	21.00 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 8. 7.: 4.50 Danes za vas — 8 05 Radijska Igra za otroke — 9.05 Iščemo popevko poletja — 10.05 Še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi boja In dela — 10.45 Voščila — 13.15 Zabavna glasba — 13.50 Z domačimi ansambli — 15.05 Popularne operne melodije —
14.00	Radijska igra ..Revolution Number 34" — 14.43 Z velikimi zabavnimi orkestri — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.40 Vedre note — 23.15 Nočni coctall.
PONEDELJEK, 9. 7.: 4.50 Rekreacija — 8 10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci — 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.10 Melodije za opoldan — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 Voščila — 15.40 ..Prisluhnite nam ..." — 14.40 Zvoki in barve orkestra Martin Bčttcher — 17.10 Zveneča imena — 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru — 19.15 Z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Operni koncert — 21.30 Tipke In godala — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 10. 7.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.20 Otroške igre — 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe — 10.20 Poletna
potepanja — 12.10 Melodije za opoldan — 12.40 Poje zbor Glasbene matice — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Poje basist Nikolaj Gjaurov — 17.10 Popoldanski promenadni koncert — 18.15 V torek nasvidenje!
—	19.15 Z ansamblom Maksa Kumra — 20.30 Radijska igra„Selltev"— 21.43 Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke — 23.15 časi v zrcalu glasbe.
SREDA, 11. 7.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.35 Glasbeni spomini — 10.20 „0 botru petelinu" — 12.10 Melodije za opoldan — 14.10 Tržaški in Goriški oktet — 14.30 Voščila — 17.10 Operni koncert — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.25 Lepe melodije — 22.15 Revija popevk — 23.15 Plesni zvoki.
ČETRTEK, 12. 7.: 4 50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.20 Mladinski zbori pri nas In po svetu — 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov — 10.20 Urednikov dnevnik — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 15.40 V plesnem ritmu
—	17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.15 Z ansamblom Milana Ferleža — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Iz albanske lirike.
PETEK, 13. 7.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.20 Glasba vam pripoveduje — 9.40 Glasovi v ritmu — 12.10 Melodije za opoldan — 12.40 Z domačimi ansambli — 14.10 Ljudska glasba drugih narodov — 14.30 Voščila — 14.40 Popoldanski sestanek z orkestrom John Andrews Tartagila — 17.10 Iz glasbene literature polpretekle dobe — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 S Triom Avgusta Stanka — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 „Totpipops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
SLOVENSKE ODDAJE RADIA CELOVEC
SOBOTA, 7. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
MEDEUA, 8. 7.: 7.10 puhovni nagovor — Po vaš! žeiji.
PONEDEUEK, 9. 7.: 13.45 informacije — Za našo vas.
TOREK, 10. 7.: 9.30 Narodne pesmi in viie — 13.45 informacije — šport — Otroci, posiušajte!
SREDA, 11. 7.: 13.45 informacije — Pesmi koroških pesnikov — Za nošo knjižno poiico.
ČETRTEK, H. 7.: 13.45 informacije — Zena, družina, dom.
PETEK, 13. 7.: 13.45 informacije — Odiomki iz opere „Gorenjski siavček".
Redek popotni sončni mrk
omogoči! znanstvenikom zanimive raziskave
Več !lo znanstvenikov Iz Mevitnih dTŽav sveta je minulo soboto 3pTemIjaIo sončni mrk, ki je v mavretanskem mestu Mouakchott trajal sedem minut in Miri sekunde. Bii je najdaijM od leta 1717, naslednji tak pojav pa strokovnjaki napovedujejo Jele za leto 2H0.
Torej je povsem razumtjivo, da so temu redkemu prirodnemu pojavu posvetiti v znanstvenem svetu izredno pozornost. Največ znanstvenikov se je zbraio v Keniji, kjer pa je bilo dopoidne obtočno, tako da so se raziskovalci zaskrbijeno ozirati v nebo. Drugače je bito v giavnem mestu Mavretanije. Ljudje so videti, kako se je na soncu najprej pojavil majhen krog, ki je postopno naraJčal, dokier ni povsem pokrit sončne pios-kve. Na Zemijo je legel mrak, ijudje so se začeli ogrinjati, kajti temperatura se je na-gio zniiaia.
V Las Paimasu na Kanarskih otokih je vzieteio nadzvočno ietaio ..Concorde" s skupino znanstvenikov, ki so se spustiii v dirko z mrkom. Po zasiugi tega hitrega ietaia, ki ieti s hitrostjo nad 2000 kitometrov na uro v viiini 17.000 metrov, so znanstveniki lahko ceio uro spremljali sončni mrk, ta čas pa so proučevati med drugim tiste žarke, ki jih na Zemiji ni mogoče spremijati, ker se odbijajo od zemeijskega ozračja. Znanstveniki se zanimajo za popotni sončni mrk predvsem zato, ker omogoča proučevanje sončne ,atmosfere". Siepeča svetioba za nekaj minut izgine, ta čas pa lahko astronomi proučujejo med drugim tudi sončno korono.
Nenadna tema, ki je na območju popotnega sončnega mrka za nekaj minut obdala vse živo, je omogočila raziskave tudi bioiogom, ki so proučevati obnaJanje raznih živaii.
AVSTR!JAj
SOBOTA, 7. 7.: 14 25 Za otroke
Indlan River — 17.15 Zo družino

„Straši" — 18.25 Otrokom za tahko
— 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Oddaja Heinz Co"'^ sa — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v 20.04 šport — 20.15 Glasbena oddaja — 21.20 šp"'*J 21.50 čas v s!i.kl — 21.55 Pustolovščina teksa^"' živinorejca v Braziliji.	Na''
NEDELJA, 8. 7.: 14.30 Hoi in Raf — 14.30 F"""°
kmečka hči — 17.10 Za družino — 17.55 Otrok""
lahko noč — 18.00 Angleščina — 18.30 Odprava k ^
Ijestvo živali — 19.30 Čas v sliki — 19.40 šport Mesto zločina — 21.45 čas v sliki in šport. PONEDELJEK. 9. 7.: 18.00 Angleščina — 18.25 0^
kom za lahko noč — 18.30 Stan Laurel in Oliver

dy — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sp°'^ — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04
—	20.15 Jason King — 21.10 Latinska Amerika P" nja govoriti — 22.10 čas v sliki.
TOREK. 10. T.: 18.00 Seržant Preston — 18.25 Ot'"*°! za lahko noč — 18.30 Alpe — most Evrope — ^ , Slike iz Avstrije In Južne Tirolske — 19.20 P'"^ sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novo*'' , 20.04 šport — 20.15 Prostor za živali — 21.00 2. ^ Getty v Sutton Place-u — 21.50 čas v sliki.
SREDA. 1). 7.: 11.00 Otok strasti — 14.30 Za
—	17.10 Za mladino — 17.25 Počitnice na !o"f 18.00 Tri žene v hiši — 18.25 Otrokom za iahko "0 18.30 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike iz Avst'if" 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v slik! In k"''" ne novosti — 20.04 šport — 20.15 21.20 Saga o Fo"l
—	22.10 čas v sliki.
četrtek, 12. 7.: 18.00 Moj sin — 18.25 Otroko!" '' lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slik" Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas 9 in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 P*"",, zvezdnikov In zvezdnic — 21.20 Beethovnove so"" na klavirju — 22.05 čas v sliki.
PETEK, 13. 7.: 11.00 Canarls — 18.00 Orientacij"
18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Pater BroW"

19.00Slike iz Avstrije — 19.20Preg!ed sporeda —	.}
Čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — Senzacije pod cirkuško kupolo — 21.15 Poroči!"^
rdečo-belo-rdečem — 22.15 čos v sliki — 22.20 z drugega sveto, utopski pustolovski film.
AVSTRtJAj
SOBOTA, 7. 7.: 14.00 Tenis — 19.39 '
sliki — 20.00 Pregled sporeda 20.04 šport — 20.09 Vzgojo — 20.1S^[ in Adam oll bitke z Napoleonom — 21.45 čas 9 ****&?
18.30 P"!

NEDEUA, 8. 7.: 18.00 Tedenski obzornik
rezi — 19.30 čas v siiki — 19.40 Novo v kuitur! Vzgoja — 20.15 Upornik v duhovniškem obiač'*" 21.45 čas v siiki.

PONEDELJEK. 9. T.: 19.30 Čos v sliki In kulturne
vostl — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport
20.iP
Vzgoja — 20.15 Pogovor — 21.05 Karl Valentin — gled nazaj — 21.45 Telereprlze.	.j
TOREK. 10. 7.: 19.30 čas v sliki In kulturne no9^
—	20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vz9^
—	20.15 Canarls, film — 22.00 Telereprlze.
Sreda, 11. 7.: 19.30 Čas v sliki in kulturne novost
20.00 Pregled sporeda — 20.04 Šport — 20.09 V:9"'
—	20.15 Glasba — 21.15 Naslov brez filma — 22.05 " lereprlze.
ČETRTEK, 12. 7.: 19.30 čas v sliki in kulturne noV°'
[Oj*
—	20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vz9^-
—	20.15 Svet in znonost — 21.15 Simon Templar — ?
Telereprlze.	^
PETEK, 13. 7.: 19.30 čas v sliki in kulturne novo!*'
20.00 Za konec tedna — 20.04 šport — 20.09 Vz9"*
— 20.15 Sleparska komedija — 21.50 Telereprize.
TV JUGOSLAViJA
SOBOTA, 7. 7.: 14.00 Tenis — 18.15
zornik — 18.30 Risanka — 18.45 Pl"'
'JI?."
učitelja — filmska komedijo — ' Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 SP^ 73 — 21.40 Junaki cirkuške arene — 22.05 šerif v ^ Yorku — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročita.
!.SS
NEDELJA, 8. 7.: 8.45 Neznani leteči predmeti Po domače s šentjernejskim oktetom in ansamb^
Rudija Mohorka — 10.10 Kmetijska oddaja Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 Kažip"'jj 18.20PoročHa — 18.25 Janošik — 19.45 Risanka — Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.35 Split 73 — 21.45 R"?*'
viran čas — 22.00 športni pregled — 22.30 PoročilO'
— 1!"
PONEDELJEK. 9. 7.: 14.45 Madžarski pregled
Obzornik — 18.30 Pustite jih živet! — 19.00 Mladi
mlade — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 DP

ni.k — 20.35 Stotnik iz Kbpenioka — 21.30 Videokas'
—	22.05 Poročila.
TOREK, 10. 7.: 17.15 Madžarski pregled — 18.13^
Obzornik — 18.30 Velik! In majhni — 19.00 Metulji "" še dežele — 19.20 S kamero po svetu — 19.45 Risanj .
—	19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vojna in ""
—	21.25 Kaj hočemo — 21.45 Kulturne diagonale 22.15 Poročila.
SREDA, 11. 7.: 14.45 Madžarski pregled — 18.10
zornik — 18.25 Mačkon in njegov trap — 18.55 ^ sedmi stezi — 19.15 Zabavna glasba — 19.45 Risank — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Reportaža'j Gorenje — 20.40 Deviška kraljica — 22.10 Glasb"" nokturno — 22.25 Poročila.	,
ČETRTEK, 12. 7.: 14.45 Madžarski pregled — IS'*
Obzornik — 18.30 Izbor športnih in turističnih (Ur""
18.55 Neznani leteči predmeti — 19.45 Risankd ^ 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam In kako "" oddih — 20.40 četrtkovi razgledi — 21.30 Varovane'' igra — 22.15 Poročiia.
PETEK, 1!. 7.: 14.45 Madžarski pregled — 18.05 O"' zornik — 18.20 Veseli tobogan — 18.55 Doktor na p" hodu — 19.20 Plavanje — 19.45 Risonka— 19.50 Ckc"" — 20.00 Dnevnik — 20.35 Viva Maria, film — 22.35 X"'' stoletje — 23.00 Poročila.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zvezo slovenskih org"' nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Jonežl^ odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In up'" va: 9021 Klogenfurt — Celovec, Gasometergasse 'el. 32-5-50 — Ttska: Založniško In tiskarska družb" 'o. j. Drava, Celovec -Borovlje.