Posamezna Številka 10 vinarjev.
Siev. 155.
V UDbljam, v lorek, 10. julija im.
Leio xlv.
ea Velja po poŠti« a
(a oaio leto naprej.. K 26*— i« en mesee „ .. „ 2-20 S« Nemčijo oeloletno . „ 29-— aitalo Inozemstvo, „ 39'—
V lilabljaol na domi
Za oelo leto oapre).. K 24'— ca bo	„ .. K 2'—
¥ »pravi prelenare neseCno „ 1-80
b Sobotna Izdajat b
2* oelo lato.....K 1'—
se Nemčijo oeloletno. „ 9'— ■a ostalo Inoaemslvo. m 12-—
Inseratl: i
LVW Oradolitro |e t Kopitarjevi niloi Štev. 6/I1L Bokopial m n« vračalo; nefrankirana pisma se a- »prejemalo. — Uredniškega teleiona štev. 74. <
Političen list za slovenski narod.
Enoatolpna petitvrita (72 mm široka m 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 30 v aa dva- ln večkrat . „ 29 „ pri večjih naročilih primer«! popust po dogovorn.
- 1 Poslano: "-"-Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemil ne* delje in praznike, oh 9. url pop.
Redna letna priloga vozni red,
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllcl št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnišliaga teleiona št. 188.
Kan smo prisil.
»Slov. Narod« z dne 3, t. m, je o volitvi kranjskega člana avstrijske delegacije med drugim pisal tako-le:
»Izvršilni odbor S. L. S. je še pred sestankom parlamenta sklenil, da mora biti dr. Šusteršič izvoljen za člana delegacije in kranjski deželni glavar se je na Dunaju osebno zelo in opetovano trudil, da bi dokazal kranjskim poslancem, ki pripadajo S. L, S., da se morajo pokoriti temu sklepu. Konštatirati moramo, da se mu to ni posrečilo ... Zato dr. Šusteršič ne bo izvoljen za delegata; kranjski mandat bo marveč ... pripadel tokrat... dr. K o r o š-c u, za namestnika pa bo izvoljen dr. Krek.«
Priobčujemo v informacijo in presojo pristašem S. L. S. Mi se ne moremo izjaviti, v koliko so dejstva med Izvršilnim odborom S. L. S. in poslanci S. L. S. iz Kranjske resnična, ker nam to prepoveduje strankina disciplina. Toliko pa vemo, da je prvič v zgodovini Kranjske S. L. S., da se je njena strogo notranja zadeva izročila v razpravo in presojo glavnemu glasilu liberalne stranke. Kdo je to naredil?
Volitev delegacije se je, kakor že po-ročano, odložila na poznejši čas.
Reviiija ustave in parlamentarizacija kabineta.
Dve stvari sta sedaj na dnevnem redu avstrijskega, parlamentarnega življenja. Revizija ustave in parlamentarizacija kabineta. Revizijo ustave naj bi izvedel državni svet, sestoječ iz članov poslanske zbornice, gosposke zbornice in zastopnikov krone. Kakor se naglaša, je oče ideje državnega sveta znani profesor dr. Lam-masch. Prvi, ki so odločno nastopili proti državnemu svetu, so bili Nemci iz obeh taborov. Navadili so se, da jako nezaupljivo zrejo na vsak pojav v parlamentarnem življenju. Zato so smatrali institucijo državnega sveta že vnaprej za odkrit napad na nemško nadvlado v Avstriji. Ostro so padli po članu nemške nacijonalne zveze vseuč. prof. dr. Redlichu, kateremu so očitali, da se zavzema za to institucijo in prisilili so ga, da je izjavil, da se ne ogreva Za državni svet. Sploh pa je v nemško-nacionalni zvezi nekaj pametnih ljudi kot dr. Redlich, dr. Lodgmann, ki niso taki politični kratkovidneži kakor Wolf in tovariši, ki snujejo danes za spremembo zopet enkrat nemški blok in vabijo vanj nemške socialne demokrate.
Toda institucija državnega sveta je naletela na hujši odpor pri Slovanih in kakor poročajo češki listi, posebno pri Jugoslovanih, Nič preko parlamenta in nič proti parlamentu — — to je geslo slovanskih strank. Danes je čisto gotovo, da je institucija državnega sveta v tej obliki pokopana. Slovani stoje na stališču, naj se izdela načrt za revizijo ustave ločeno v poslanski in gosposki zbornici. Seveda bi morali imeti zato izvoljeni zastopniki obeh zbornic od časa do časa skupna neobvezna posvetovanja. Tozadeven revizijski načrt ustave pa naj bi bil izgotovljen v področju poslanske zbornice v okvirju ustavnega odseka. Ker pa je ustavni odsek preobširen in so radi tega zaupne seje praktično nemogoče, naj se sestavi poseben podod-sek ali več pododsekov za različne materije. In ta pododsek, oziroma pododseki, naj bi šteli le malo članov. To so nasveti od slovanske strani. Sicer pa slovanske stranke niso tozadevno še ničesar sklenile, Vendar nam bo že tekoči teden prinesel tozadevno jasnost. »Česky svaz« je pozval vse svoje člane na Dunaj radi izredne važnosti položaja in zboruje cel teden v permanenci.
V zvezi z vprašanjem revizije ustave se je pojavil načrt parlamentarizacije kabineta. Sedanji kabinet je le prehodni in prej ali slej bo treba odpraviti ta provizo-rij in ga nadomestiti z močnim kabinetom ki ne bo samo navidezno vegetiral in ko-lebal med dvomi in zmotami in se pečal z idejo kupovanja duš, ampak bo imel v sebi
resnični, zdrav temelj in predpogoje življenja. Avstrija današnjih dni ni več ona bo-lehna Avstrija iz dobe Stiirgkha in Sttirg-khov. Avstrija sedanjih dni je pokazala javno pred vsem svetom s parlamentom in z nastopom pravega ljudskega monarha, da je zdrav, življienja vreden in zmožen organizem. In za ta organizem treba tudi konkretne oblike na zunaj pri krmilu države, pri vladi, ki se mora parlamentarizirati.
Pojavila se je nova kombinacija. Par-lamentarizirano razširjen kabinet naj izvede sam revizijo ustave. Nedeljski' »Narodni Listy« poročajo iz dobro informiranih vladnih krogov sledečo vest, ki je vzbudila precej poznornosti: »Obstoji načrt, nadomestiti že sedaj sedanji provizorični kabinet z definitivnim in ne čakati šele jeseni, To definitivno ministrstvo bi obstojalo iz dveh organičnih delov. Sedanji voditelji ministrstev bi odstopili mesto resortnim ministrom, katerih bi bilo devet. Ministrski portfelji bi bili tako razdeljeni, da bi Čehi dobili dva ministra, kot so jih imeli pod grofom Stiirgkhom, Poljaki dva, Slovenci enega (graški listi so zamenjali tu Slovence s socijalnimi demokrati. Hote ali nehote? Op. ured.), Nemci štiri. Imejitelji porfeljev bi ne bili možje iz srede poslanske zbornice, pač pa bi bili nekateri člani gosposke zbornice. K jedru tega kabineta, ki bi obstojalo iz sedanjega ministrskega predsednika — možno bi bilo, da bi postal sedanji .ministrski predsednik načelnik de-finitivnega kabineta — bi se pridružilo še 14 ministrov, ki bi bili člani poslanske zbornice. In sicer trije Čehi (po jeden iz kraljestva, iz Morave in soc. demokrat), 2 Poljaka, en Italijan, en Rumun, en Jugoslovan (če bi bil resortni minister Slovenec, bi bil izbran iz poslanske zbornice Hrvat, ali pa obratno Slovenec), drugi Nemci in sicer eden iz sudetskih, eden iz alpskih pokrajin, en socialni demokrat. Ministrska posvetovanja bi bila dvojna. Resortne zadeve, ki bi ne imele nobene politične, nacijonalne ali jezikovne barve, bi reševalo samo ožje resortno ministrstvo. Narodne, jezikovne in politične zadeve pa bi spadale v delokrog celega 24 članskega kabineta. Ta razširjeni kabinet bi moral izvesti resne in važne državne naloge in bi moral sestaviti načrt korenite premembe ustave, v prvi vrsti ureditev perečih vprašanj na jugu, v Galiciji in na Češkem. Štiri-indvajsetčlanski odsek, posebno ministri-člani poslanske zbornice, bi morali predložiti že izgotovljena poročila, ki bi tvorila temelj razprav v ustavnem odseku. K posameznim zadevam sme pritegniti kabinet, če je sklenil tozadevno poseben sklep, pritegniti može iz učenjaških krogov. Štirinajst minir.trov-poslancev bi imelo nalogo posreccvati med narodnimi strankami obeh zbornic, med vlado in krono. Želja merodainin krogov je, da se izvede prehod iz provizorija v definitivum čimprej in sicer s sodelovanjem državnega zbora. Samo ta je opravičen premeniti ustavo in predložiti konkretne predloge tozadevne reforme.«
Nemci zagotavljajo, da obsioji ta načrt, kakor so ga objavili češki listi, samo na kombinacijah.
Počakajmo razvoja dogodkov.
Nagcdbeni odsek.
Važno nalogo ima ta odsek. Njegova naloga je, preštudirati nagodbo med Avstrijo in Ogrsko ter o nji poročali parlamentu, ki potem sklepa o nji. Nagodba z Ogrsko je važna že iz finačnega stališča, še bolj važna je z narodno-gospodarskega in kmetijskega stališča. Slednjič je važna posebno danes tudi iz narodno-političnih ozirov in osobito za nas velikanskega po- ; mena.
Kakor je v današnji seji poročal predsednik Gross, se je nagodbeni odsek sestavil. Načeljuje mu poslanec dr. Krek.
Burno m francoske ziiornice.
Pariz, 8. (K. u.) Ko je predsednik De-schanel prebral dnevni red, so poslanci Briston, Blanc in Raffin-Dougen, kakor tudi zastopnik manjšina Mistral predsednika zbornice pozvali, nai enako prebere tudi
doposlan mu dnevni red. Deschanel je to odklonil z izjavo, da se mu ta dnevni red zdi nesprejemljiv. Nasprotuje sestavi, žali vlado, ki se vmešava v višje poveljstvo. , Po daljšem hrupu je konečno mogel priti do besede poslanec Augagneur, ki je zahteval kazni celo za najvišja vojaška mesta. Vlada mora predložiti zakonski načrt, ki v tem smislu izpreminja vojaški kazenski zakon. Če potrebno, se mora celo ministre postaviti na zatožno klop.
Poslanec Dalbiez izjavlja, da je za aprilsko ofenzivo odgovoren vojni svet v Compiegne. Ta se je udal pritisku navzočih generalov. (Medklici na desni: In Poinca-re! Velik hrup.) Dalbiez je prebral pismo s fronte, ki pove, da se je na visoki planoti Craonne od dveh stotnij v celoti vrnilo le 40 mož in da so preživele neke stotnije postavili pred vojno sodišče, češ, da se niso dovolj branili.
Poslanec Jobert izjavlja, da je bila v vojnem svetu v Compiegne slabo inspirira-na neka skrivnostna nedosegljiva sila. To zlo delujočo silo bomo, kakor upam, kmalu spoznali in obsodili. Predsednika republike more Te zbornica obtožiti, senat pa obsoditi. Predsednik je pa po ustavi odgovoren edino-le v slučaju veleizdaje, v vseh drugih slučajih so odgovorni ministri.
Jobertova izvajanja so socialisti sprejeli z živahnim pritrjevanjem.
Ministrski predsednik Ribot protestira, ker vlačijo v razpravo predsednika Poincareja.
Jobert je na to nadaljeval, da mora to silo spraviti do besede in jo bičati. Sicer ie v manjšini, vendar pa je njen glas odločilen. Bilo bi strašno, če bi francoski vojaki s svojim življenjem morali plačevati blaznost drugih.
Na to je prišlo do izredno razburjenega spopada med poslancem Acambrai in justičnim ministrom Vivianijem in do velikega hrupa.
Ministrski predsednik Ribot je obžaloval, da se je z ozirom na ofenzivo z dne 26. aprila govorilo o neuspehu, med tem ko je armada v resnici dosegla morebiti drago kupljeni, vendar pa slaven uspeh. Če so kazni potrebne, se mora kaznovati. Dalje je izvajal: Prišel je trenotek, ko bo treba z zavezniki proučiti, če ni nobenega sredstva, da se bremena vojske pravičnejše razdeli. Skozi tri leta zasledovana politika je bila politika edinosti. S to politiko smo tekom treh let brez vsake sile zagotevili socijalen mir. Tistim, ki se ve-doma ali nevedoma trudijo, da bi nas privedli cio brezčastnega miru, kakršnega želi Nemčija, in ki bi bil naša škoda, tistim ne pustim prostosti govora.
O Grški se je ministrski predsednik izrazil: Nekoliko drznosti in odločnosti zadostuje, da se v deželi zopet vzpostavi edinost. Nato je pozdravljal rusko armado in pripomnil: Zmaga je gotova, če ohranimo svojo čast in če naš pogum in naša odločnost ne bo popustila. — Končno je zbornica vladi s 375 proti 23 glasovom izrekla zaupnico.
Zračni napi m London.
Berlin, 8. Uradno: Utrjeno mesto London so nemška letala 7. t. m. zopet napadla z bombami. Napadli so glavni vrelec angleške vojne moči zopet ob belem dnevu. Skupine naših velikih bojnih letal pod vodstvom stotnika Kleineja so sc dvignile ob 11. dopoldne na polet proti Londonu. Predvsem so napadli na vzhodn. robu Ci-ty (središče mesta) nakupičena skladišča, oboroževalne obrate in ladjedelnice St. Catharina. Skupina je dobro videla in je metala četrt ure bombe na skladišča, kolodvorske naprave in ladjedelnice na severnem bregu Temze, med kolodvorom Charing Crocz in ladjedelnicami vzhodno Tower Bridge.
Bombe so dobro zadevale. Njih učinek se je kazal v gostih oblakih dima in v močnih razstrelbah. Med drugim je bil ve-krat zadet kolodvor Charing Crosz; London Bridge je bil tudi enkrat zadet. Postranski nacad smo izvedli tudi na utrjeno
pristanišče Margate; tudi tam smo opazovali dober učinek.
Obrambni ogenj angleškega topništva se je pričel, ko so se približala naša letala obali. Sledil jim je ves čas njih poleta nad angleško zemljo in se je dvignil do skrajne besnosti nad Londonom. Veliko sovražnih letal se je dvignilo kvišku; vrgla so se na naša letala, a preprečiti niso mogla, kakor tudi ni mogel topniški ogenj, da ne bi skupina izvedla po načrtu določeno nalogo. 1 sovražno letalo je bilo v zračnem boju sestreljeno. Naša letala so se vsa vrnila v domače pristanišče, izvzemši enega, ki se je radi poškodovanega motorja brez sovražnikovega učinka moralo izpustiti na morje.
Lugano, 9. Londonski dopisnik »Cor-riere della sera« javlja z dne 7. t. m.: Prizor napada sovražnih letalcev ni bil še. nikdar tako velikanski, kakršen je bil dne 7. t. m. dopoldne. Nemška letala so priletela nad London okolu pol 10. ure, ob jasnem vremenu, razdeljena so bila v dve dobro urjeni skupini. Ena skupina, približno 12 letal, je letela zelo nizko, znaki na aparatih so se lahko videli s prostim očesom. Občudovati se mora, kako so držali letalci med poleti in kretnjami razdalje; niso se čisto nič ozirali na šrapnele, ki so nazpokavali okoli njih, ne da bi bili zadeli. Nad središčem mesta so se letalci še nižje spustili in so skoraj mirno stali in iskali, kam naj vržejo bombe. Takoj na to so se čule prve strašne razstrelbe. Oblasti prebivalstva niso alarmirale, ker se je to izkazalo kot nekoristno in škodljivo.
London, 7. (K. u.) Uradno se naznanja: Končni seznam izgub zadnjega zračnega napada beleži 47 mrtvih in 141 ranjencev. Le eno sovražno letalo je padlo ob izlivu Temze.
London, 7. (K. u.) Angleška admirali-teta poroča: Naše mornariško letalo je napadlo sovražno skupino, ki se je vračala z napada, 40 milj od vzhodne obali. Dve sovražni letali sta se razbili na vodi, tretje je padlo pri izlivu Šelde.
London, 8. julija. (K. u.) Uradno: Približno ob 91/,, zjutraj je priletelo veliko sovražnih letal, najbrže dva oddelka, čez otok Thanet in nad vzhodno obaljo Es-sexa. Ko so vrgli bombe na Thanet, so preletela London. Na več točkah so metali bombe; napadlo je približno 20 letal. Naše topništvo in naša letala so napadla sovražna letala.
London, 8. julija. (K. u.) Reuter: Zračni napad na London je bil največji, kar jih je bilo dozdaj. Sovražna letala so letala v strnjenih vrstah zelo nizko. Le letala v sredi so metala bombe, tista, ki so bila na zunanji strani, so jih krila. Sovražnik je ostal do 15 minut nad Ety in je nastopal izredno drzno; bil je v največji nevarnosti, ker je nizko letal. Ceste so bile polne ljudi. Ko so sovražna letala odletela, so prenehali streljati obrambni topovi. Opazovalo se je, kako so šli angleški letalci z raznih strani nad sovražnika. Končno so izginile bojujoče se zračne skupine.
Ruska Ofenziva.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. julija. Uradno:
V Karpatih in ob gornji Bistrici Šolo-tvinski so Rusi z močnimi poizvedovalnimi oddelki nastopali.
Severozahodno Stanislavova smo morali I včeraj po dvadnevnem ljutem boju prvo postojanko naših obrambnih postojank pre-| pustiti sovražniku. Nastopile so rezerve, ki so zabranile, da Rusi niso več zemlje dobili. Severno Dnjestra, posebno na gali-ških tleh, so močno streljali s topovi.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. julija. Veliki glavni tan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega. Bojna skupina generalnega polkovnika pl. Bohm-Ermollija.
Med Stripo in Zloto Lipo so streljali le živahno s topovi; pri nekaterih sunkih smo ujeli sovražnike; pri Stanislavovu so se pa razvili novi boii. Močni ruski naDadi
Btran 2 \
SLOVENEC, 'čnt 10. julija 1917,
Stev, 155.
so potisnili čete, ki so stale med Ciežovom in Zagvoždom (12 km širine) proti gozdni višinam Czarnyja. Nastopile so nemške rezerve, ki so ustavile sunek.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. V Karpatih so živahno streljale ruske b?'?iije dalje. Krajni napadi Rusov so se na več mestih izjalovili.
Pri vojni skupini maršala pl. Macken-!C a in na macedonski bojni črti se položaj ni izpremenil.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 9. zvečer. Veliki glavni stan: Na vzhodu so Rusi na cesti Kalucz-Stanislavov iznova napadli. Njih sile smo ustavili s protisunkom. Severno Dnjestra nobenih posebnih dogodkov.
Dunajski vojaški strokovnjaki so presojali položaj o bitki pri Stanislavovu sledeče:
V	dvadnevni bitki pri Stanislavovu je dosegel sovražnik uspeh, katerega pa ni mogel izpopolniti. Z veliko premočjo je napadel naše postojanke ob Bistrici-Solot-vinski. Po bojih v bližini, ki so se bili zelo besno in so se valili sem in tja, je ostala sovražniku pri Jamnici naša prva postojanka. Naša bojna črta se je tam upognila na jugozahodni rob Črnega lesa; zveza s sosednimi odseki ni prebita. Dejstvo je, da smo se tu umaknili z zahodnih obrežnih višin Bistrice proti višinskemu grebenu Črnega lesa. Nastop rezerv nam zagotavlja drugo črto. Uspeh sovražnika je enak njegovemu prejšnjemu uspehu pri Koniuchy-Zborow. Tudi pri Stanislavovu je poskrbljeno, da se sovražni napad ne bo razširil.
• * *
Rusko uradno poročilo.
7. julija. Zahodno bojišče. Pri Pinsku je uničilo naše brodovje obrambne postojanke in mine ob reki Pina. V smeri proti Zločovu je naša pehota pri Batkovu-Ma-najovu po pripravi s topovi napadla močne sovražne postojanke. Posrečilo se ji je začetkoma, da je zasedla tri črte jarkov, a ob koncu dneva je sovražnik s celo vrsto protinapadov potisnil naše oddelke nekoliko nazaj.
Na bojni črti višin severno Presovc (Lavritovce) — Travotloki gozd, od Hodo-va do zahodno vasi Koniuhi so podvzele čete ofenzivo in so se celi dan 6. julija lju-to bile. Utrdbe in utrjene točke so večkrat menjavale lastnika. Sovražnik, ki je s svežimi četami izvedel celo vrsto protinapadov; najljutejše v smeri vasi Urlov in gozdov zahodno Koniuhega, kjer se je posrečilo sovražniku, da je naše napadajoče oddelke odbil v več odsekih. Proti večeru smo obdržali višini severozahodno Presov-:a, vasi Lavrikovce in Travotloki in višine vzhodno Rodova. V boju 6. t. m. smo ujeli 17 častnikov in 672 vojakov.
V	smeri proti Dolini in pri Stanislavovu so po pripravi s topovi naše prednje čete potisnile sovražnika nazaj na bojni črti Jamnica-Pasična in zasedle sovražne jarke. Južno Bohorodczanov so premagale naše čete sovražno stražo in napredovale na črti Lahovče-Dzvviniacz, ko so zasedle imenovano točko. Odbile so sovražne protinapade in sovražno stražo na črti Ja-blonka-Porhoj. V bojih 6. t. m. v smeri Doline smo ujeli 260 vojakov.
V	Karpatih pri Pnevih je naša stotni-ja napadla sovražno utrdbo; ubila je z bajonetom 17 Avstrijcev, 4 jih je pa ujela.
Rumunsko bojišče. Na Donavi smo uničili sovražno ladjo, ki je bila oborožena s topovi.
Zračna vojska. Pri Baranovičih jugozahodno Srcjatišov je zažgalo nemško letalo naš zrakoplov. Sovražno letalo je takoj sestrelila naša strojna puška; nemški letalci so bili ubiti. Pri vasi Bratoviši ob reki Berezina je nemško rušilno letalo sestrelilo naše letalo; letalca: poročnik Tro-cki in podčastnik Savazejev sta mrtva.
Vzhodno morje. Skupina sovražnih pomorskih letal je poizvedovala pri Cerelu na otoku Oesel in pri mestu Arensburg. Na baterije, na lope letal in na druge zgradbe so vrgli 18 bomb, ki vse niso zadele. Sovražnik, ki ga je sprejel ogenj naših ladij in obrežnih baterij, je izginil.
Črno morje. Ponoči na 17. t. m. so tri naše hitre ladje poizvedovale na Rašin-skem jezeru južno izliva Donave, Izkrcale so med sovražnim obstreljevanjem čete, ki so vzele strojne puške in zatvornice enega topa in ujele dva bolgarska vojaka, 12 bolgarskih vojakov so pa usmrtili z bajonetom. Ko so se ladje vračale, jih je napadlo v Dranovskem prekopu povodno letalo.
6. julija. Zahodno bojišče. Pri Zločovu so besno streljali na obeh straneh s topovi. Severzahodno Ribnikov pri Dzikila-nih več kratkih besnih sunkov naših od-dclk ov s sovražnikom. Sovražno topništvo jc živahno obstreljevalo naše postojanke vzhodno Lipnice Gornje in Lipnice Doljne.
Na ostali bojni črti so streljali s puškami.
Rumunsko bojišče. Pri Kiliščih so razvili Nemci bele zastave in pozivale naše vojake na pobratimstvo; na ta poziv smo
odgovorili s topniškim ognjem. Na ostali bojni črti so streljali s puškami.
Zračna vojska. Pri Korlu je naše topništvo sestrelilo nemško letalo, ki se je nagnilo; letalci so mrtvi.
V Karpatih je sestrelilo nemško topništvo naš zrakoplov, ki je padel zavit v ogenj v sovražne črte. Zdi se, da sta ostala živa Irancoski letalec Signac in opazovalec poročnik Jobrinewsky.
5. julija. Zahodon bojišče. Vzhodno Br-zezanov je potisnil sovražnik naše straže nazaj; a s topovskim ognjem smo zopet odbili, kar smo izgubili. Vhodno Lipnice Doljne je napadel sovražnik po pripravi s topovi dvakrat naše postojanke, a smo ga obakrat odbili.
Rumunsko bojišče. Ogenj s puškami.
Na Vzhodnem morju je 3. julija priletelo 9 sovražnih letal dvakrat proti južnemu robu Oesel; na baterije, lope in na stavbe so vrgli 24 bomb. Sovražne napade smo odbili z osredotočenim ognjem vojnih ladij in obrežnih baterij; nobena bomba ni zadela. Žrtev in škode ni nobene.
Podrobno poročilo o bojih v Galiciji.
Dunaj, 9. julija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Dva dni so naše čete kljubovale vsem še tako odločno izvedenim napadom Rusov. V popolnoma vzravnanih jarkih se je držala divizija z žilavo hrabro-proti premoči, ki se je vedno iznova valila na njo. Ko so vrgli Rusi včeraj opoldne in v prvih popoldanskih urah svoje rezerve j v boj, so morale naše čete popustiti naj-sprednejse črte svoje obrambne postojan- ; ke. To primeroma malo pridobitev zemlje, — Rusi so na cesti iz Stanislavova v Ka-luš le nekoliko napredovali — so morali Rusi plačati s strašnimi izgubami. V prvih bojih so se izčrpale kar štiri ruske divizije. Pravočasni sunek hrabrih hrvatskih čet, ki so zagrabile sovražnika na krilih, je zaprl Rusom nadaljne prodiranje. Na ostali bojni črti so večinoma streljali le s topovi. V Karpatih in ob zgornjem teku Bistrice Solotvinske je poizvedovalo več ruskih stotnij proti našim varnostnim četam. Sicer včeraj niso videli ruske pehote.
Berlin, 9. julija. Wolff javlja: Na vzhodnem bojišču so se borile včeraj 8. julija nemške baterije pri Zborovu in pri Brze-zanih z dobrim uspehom. Zažgale so kolodvor. Sledile so razstrelbe, ki so trajale več ur. Izvzemši bojnega odseka pri Stanislavovu, kjer se je posrečilo ruski premoči, da je neznatno krajno upognila bojno črto, niso bili boji včeraj tako besni, kakor prejšnje dni. V Karpatih so se živahno bojevali le v ozemlju Ludove in Smotreca. S težkimi izgubami za sovražnika smo odbili sovražni oddelek, ki je poizkušal v obrambi močnega ognja pehote in strojnih pušk napredovati. Sovražno topništvo je živahno obstreljevalo postojanke severno vzhodno Focsani in med Fundeni in Brajlo.
Rusko ofenzivo izvajati 17. in 19. armada.
Lugano, 9. julija. Rusko ofenzivo izvajati 17. in 19. armada, Član delavskega in vojaškega sveta Marko besno napada ofenzivo, češ, da zasleduje imperialistične smotre in odločno zahteva, naj jo ustavijo; češ da žele nadaljevanja vojske le Anglija, Francija in Amerika, ne pa ruski narod.
O bitki pri Stanislavovu.
so poročali vojni poročevalci 8. t. m, z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: V dolini Bistrice Solotvinske zahodno Stanislavova in na zadaj ležečimi višinami divja še tretji dan veliki ruski napad, V petek so bili odbiti vsi ruski napadi; v soboto je naše topništvo pokosilo skoro vso pehoto, ki se je valila, da naskoči naše jarke; a ostali so z največjo odločnostjo napadli; tu in tam so se tudi ustalili v naših jarkih, a kmalu smo jih zopet vrgli. Včeraj zvečer je sovražnik zopet naskočil, a ustavil ga ie že naš topniški ogenj; tudi danes zjutraj so odbili sovražnika. Pri Stanislavovu bi Rusi rad; našo bojno črto prebili. Uporabljajo tehnične izkušnje z zahodnega bojišča: oklopne avtomobile in plinaste granate, S plinastimi granatami so nameravali pred napadom pehote našim topničarjem onemogočiti, da bi videli, a pravočasno smo izpoznali nevarnost in se zavarovali proti njej. Ruski ujetniki pripovedujejo, da so častniki bataljonom pehote pripovedovali, da bo bitko že končala priprava s topovi. Francoski in angleški topovi so tako silni, na bodo avstrijske in nemške čete prostovoljno zapustile svoje postojanke. Pehota se bo takorekoč izprehajala na pohodu v Brzezany in v Kaluš; Lvov bo padel čez nekaj dni. Dalje so jim tudi rekli, da potrebujejo Nemci vse svoje boljše čete na zahodu, Avstrijci pa na Krasu in da ne bodo Rusi /edeli v vzhodni Galiciji na velik odpor.
Poziv ruskega vrhovnega poveljnika.
Rotterdam, 9. julija. Ruski vrhovni poveljnik je izdal naslednje povelje: Armada na jugovzhodni fronti je sovražnika porazila in predrla njegove vrste. Odločilna bitka, od katere zavisi usoda in svoboda ruskega naroda, se je pričela. Naši bratje na jugovzhodni fronti zmagovito ; hirajo in gledajo na nas za pomoč. Ali jih ne bo-
mo izdali in sovražnik bo čul grmenje naših topov. Pozivam čete, naj napno vse sile, sicer nas bo rusko ljudstvo, ki nam je zaupalo obrambo svoje svobode in časti, preklinjalo,	i
Ženski »smrtni bataljoni« v Rusiji.
V Petrogradu se je ustanovila patrijo-tična zveza žen, ki si je postavila za cilj, da aktivno brani domovino proti sovražniku. Ta zveza ustanavlja ženske vojne oddelke, ki prisežejo, da se bodo ofenzive proti sovražniku udeležile v prvih vrstah. Na čelu organizacije stoji kmetica Bočkar-jova, ki ima moža pri vojakih. Tekom sedanje vojne se je ta žena udeležilpa več bitk, bila je šestkrat ranjena in odlikovana s križcem sv. Jurija. Vojni minister Keren-skij je privolil v ustanovitev »smrtnih bataljonov«. Že prve dni se je priglasilo več sto žen, ki se pod vodstvom inštruktorjev pridno vežbajo. Prvo žensko stotnijo bodo poslali v najsprednejše jarke. V etapnih zavodih in pisarnah ženskih vojnih oddelkov delajo izključno ženske. Bočkarjeva je imenovana ra poveljnico prve stotnije. Kot usmiljena sestra spremlja prvo žensko stotnijo soprogr. vojnega ministra Keren-skega. Gospa Kerenski je izrazila željo, ostati trajno v strelskih jarkih.
Mobilizacija žensk.
Petrogsr.d, 9. julija. Kerenskij je sestavil posebno komisijo, da izdela načrt za imobilizacijo ženskih delavcev.
n	*
Neodvisnost Finske in Litve.
Bern, 8. julija. (Kor. ur.) »Petit Pari-sien« javlja iz Petrograda: Položaj na Finskem se poostruje. S samoupravo, ki so jo prej zahtevali, se Finci več ne zadovoljujejo. V Petrogradu pravijo, da ne morejo odobriti, kar Finci zahtevajo. Petrograjska vlada je hotela v Helsingforsu najeti posojilo 60 milijonov rubljev, a finska socialno-demokratična stranka se jc uprla načrtu. Minister Čereteli jc poslal tri znane člane socialistične stranke v Helsingfors, da v finskem deželnem zboru izposlujejo sprejem načrta.
Stockholm, 7. julija, (Kor. ur.) »Sven-ska Telegram Byrou« poroča: Zastopnik litviskega deželnega zbora je izjavil v časopisih: Dne 9. junija se je otvoril v Petrogradu litvinski deželni zbor. Po živahnih razpravah so sklenili 16. junija, da tvori cela etnografska Litva neodvisno, za vse večne čase nevtralno državo, za katero naj jamči mirovni kongres, katerega naj se udeleže tudi zastopniki Litve in da naj lit-vanska ustavodajalna skupščina, izvoljena po načelih splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice, določi ustavo in vlado deželi.
* * *
Ukrajinska republika.
Dunaj, 9. Ukrajinski socialno revolu-cijski svet je brzojavil poslancu vitezu pl, Wassilku sledečo brzojavko: Ukrajinski osrednji svet v Kijevu je razglasil samostojno ukrajinsko republiko in se je konstituiral za ukrajinsko vlado. Za zdaj so imenovali ukrajinske državne upravitelje, vojnega, mornariškega, pravosodnega, finančnega in zunanjega ministra. Prebivalstvu so razglasili, naj plačuje od zdaj davke novi ukrajinski vladi.
Stockholm, 9- (K. u.) »Rečj« poroča: Ukrajinski osrednji svet je sklenil, da ne smejo izvesti nobenih povelj začasne vlade, dokler jim ne pritrdi svet,
Švedska pričakuje ruskega napada.
Stockholm, 8. julija. »Aftonbladet« objavlja članek o majajočih se temeljih ruske revolucije, ki izvaja; Zastavonoše svobode razglašajo mir brez aneksij, a če le morejo, podvzamejo osvojevalno vojsko, dasi to zdaj imenujejo osvojevalno vojsko. Angleži, Francozi in Američani bi le preradi osvobodili Nemčijo od njene vojaške organizacije, od Kruppa in od drugih takih reči. Ruski napad v Galiciji je tudi za Švedsko važen. Vsled revolucije smo popolnoma pozabili na inozemsko vprašanje; vsled političnega položaja na Finskem smo prezrli, da se tam še vedno dalje vojaško pripravljajo. Finske gozde sekajo bolj kot so jih kdajkoli; število ruskih čet so znatno povečali. Ali je vse to le težaško delo svobode za Brantinga?
Vojska l
Italijansko uradno poročilo. — Zračni napad na Idrijo.
8. julija. (K, u.) V zgornjem Veltlinu je poizkušal sovražnik ponoči od 6, na 7., da bi se polastil naše prednje postojanke v Valsurvi. Brzi protinapad naših rezerv in ogenj naših baterij ga je prisilil, da je opustil, kar je nameraval. Na ostali bojni črti je pehota zelo krepko nastopala, na nekaterih točkah živahnejše, posebno pri Vodicah, kjer smo odgovorili na nepričakovan sovražni osredotočeni ogenj z besnim in učinkujočim protinapadom.
Neko naše učinkujoče obstreljevalno zračno brodovje, ki so ga spremljevala preganjalna letala, je poletelo ponoldne
nad Idrijo, Tam je vrglo kljub besnemu obrambnemu ognju sovražnika na vojaške naprave za prevažanje srebra 2 in pol tone krogel) in je povzročilo požare in uničbe.
Potem, ko so izpolnili svojo težavno in drzno nalogo, so se vrnili naši letalci zdravi pl. Richthofen (narodni liberalec) in David tala, ki je padlo nad sovražnimi črtami,
XXX
To poročilo osvetljuje v pravi luči iz Idrije nam došlo poročilo: Noben človek ni mrtev, noben težko ranjen, le kakih pet hiš je nekoliko raztrgalo opiroma zrahljalo, Italijanski uspeh« je torej silno jalov. Ljudje so začetkoma stali na ulici in gledali kviško, a ko so granate hitro ena za drugo padale v Grapi na zemljo, so se naglo poskrili. Ko sta pa kanona z 33 streli pregnala italijansko zračno divizijo, so prišli zopet na dan in hiteli ogledovat napravljeno nesrečo. Sedaj so si eden drugemu pripovedovali kako je bilo tuintam, kak strah je napravilo na razne ljudi, koliko bomb je padlo na travnike, koliko zopet v sredo itd. Ob kratkem: bila je zelo huda ura, kakor jo Idrija v svoji zgodovini ne pozna, a brez posebnih nesreč. Italijan se je pa s takim nastopom slabo priporočil, ko napada obrtnijsko mesto, ki je brez utrdb ali vojaških naprav. Če bo po kon* čahi vojski iskal pri nas zaslužka in kruha, bo starim in tudi mladim ljudem sobotni dan 7. t. m. globoko v spominu ostal, da' bodo rekli, da takega soseda niso kaj ve* seli.
Nastopi italijanskih letalcev.
Dunaj, 3. julija. Iz vojnega tiskovnega
stana: Na italijanskem bojišču so poleg topništva posebno živahno delovali letalci« Velika skupina letal je poletela črte soške armade, a je napravila le popolnoma neznatno škodo.
Vojvoda Connaught v Italiji.
Curib. 9. julija. Dobro poučeni rimski viri trde, da je naročil angleški kralj voj-; vodu Connaught, naj nadzoruje, če je itali* janska armada sposobna za boj. Italija je namreč izjavila, da se ne more udeležiti skupne ofenzive, ker je armada izčrpana^ Od Connaughtovega poročila zavisi, £*; bosta Anglija in Amerika Italijo še dalje: finančno podpirali.
Angleški cenzorji v Italiji.
Dunaj, 9. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: »Agenzia Štefani« je grajala dopise, katere je poslal dopisnik v avstrijskem; vojnem tiskovnem stanu v Berlin listu >-Berliner Tageblatt«. Poročal je, da je za* duševala angleška konjenica nemire v Mi* lanu in da nadzoruje italijansko pošto an* gleška cenzura. Povest o nastopu angleške konjenice v Milanu so pripovedovali ujeti italijanski častniki in sicer več, ki niso ve* deli drug za drugega. Kar se tiče cenzure« ki jo izvaja Anglija v Italiji, ima c. in kr* vojni tiskovni stan v rokah pismo, ki je bi* lo odposlano iz Tarenta nekemu italijan* skemu častniku. Na levem spodnjem robu se čisto razločno čita na modrem pečatu:! ;Passed by Cenzor«, Da bo »Agenzia Ste* farii« enkrat za vselej utihnila, se bo ku* verta pisma v posnetku objavila in razši* rila.	>
Kancler gre oli ostane?
Berlin, 9, julija. (K, u.) Politični polo* žaj ni po današnji seji proračunskega od* seka še rešen. Medtem, ko razpravlja' zbornica o soc. dem. interpelaciji glede razmer na trgu za sadje in zelenjavo, je obrnjena vsa pozornost na zbornične hod* nike, kjer se neprestano vrše razgovoru Poroča se, da se vrše pogajanja glede zu* nanjega in notranjega položaja med centrom, soc. demokrati, nacionalnimi liberalci in naprednjaki. Nacionalni liberalci niso zavzeli še svojega stališča. Odločitev ni daleč.
Berlin, 9. julija. (K. u.) Z mirovno for* mulo, katero predlagajo stranke središča, se v eni točki ne strinjajo nacionalni liberalci. Treba je tozadevno nove oblike. Kakor je znano, zahtevajo stranke večine dodatno k govoru poslanca Erzbergerja mirovno formulo, ki bi povedala, da vodi Nemčija vojno za obrambo, ne pa za osvo-jevanje. Vprašanje nastane, ali naj se na* naša izraz mir brez osvojitev tudi na za* htevo: vojna brez odškodnine. Večina je mnenja, da ne sme priti v pošlev podaljšanje vojne radi denarja za narod, ki se bori za svoj obstanek.
Tudi v notranji politiki je opažati na* predovanje. Zagotavlja se, da je vlada stopila v oni stadij razvoja tudi pri pruski novo-orijentaciji kot svoječasno pri vprašanju državno-zborskih volitev. Tozadevni sklep državnega ministrstva bo sporočil kancler najbrže v plenumu zbornice. Gotovo pa jc, da se ne bo mešal državni parlament v notranje ustavne zadeve posameznih državic. Toda to ne spremeni položaja, dejansko sc mora to zgoditi, kar zahteva že dolgo let devet desetin nemškega naroda.
Pruska ie že priznala to pravico Al--i zaciji in Loreni in splošno in enako volilno, i pravico bo morala uvesti tudi v Prusiji sa-
Stcv. 155.
SLOVENEC, dne 10. julija 1917.
Stran 3
mi. Zahteve parlamenta za soudeležbo pri državni vladi bodo gotovo izpolnjene.
To se bo izvršilo potom posebnega sveta, ki bo prideljen vladi in v katerega bodo pozvani odlični parlamentarci. Kot kandidati pridejo v poštev poslanci Erz-berger (centrum), Poyer (ljudska stranka), pl. Richthofen (narodniliberalec)	7?d
(soc. demokrat).
Pruski kronski svet.
Berlin, 9. julija. (K. u.) Wolff: Popoldne je zboroval pod predsedstvom cesarja in kralja v palači državnega kanclerja kronski svet, ki so se ga poleg pruskih državnih ministrov udeležili tudi državni tajniki državnih uradov.
Iz nemškega državnega zbora.
Berlin, 9. julija. (K. u.) Državni zbor se je po kratki razpravi o socialno demokratični interpelaciji odgodil na sredo popoldne. Na seji v sredo bodo razpravljali tudi o zunanji in o notranji politiki in o vojni kreditni predlogi.
Berlin, 9. julija. (K. u.) Narodni liberalci so odklonili nameravani sklep o vojnih smotrih. Zdaj se vrše posveti med strankami, da dobe besedo, ki jim bodo lahko pritrdili tudi narodni liberalci. Danes še bo zborovalo prusko državno ministrstvo in sklepalo o nameravanih izpre-membah v ministrstvu.
Ameriko.
22.625 ameriških letal.
Washington, 9, julija. Vojni oddelek je vojaškemu odseku reprezentančne zbornice predložil proračun za zračno brodovje. Izdelati nameravajo 22.625 letal, za ~ zahtevajo 639 milijonov dolarjev,
Američani in Japonci.
Berlin, 9. julija, »B. Z.« javlja iz Koda-nja: Wilson je poslal posebno odposlanstvo na Japonsko z namenom, da opozori Japonce, da soglašajo vojni smotri Japonske in Amerike.
Nove ameriške čete v Franciji.
Gen!, 9. julija. Iz Pariza se poroča, da \ je prišlo zopet več ameriških transportov j v spremstvu ameriških vojnih ladij v fran- i coska pristanišča.
Poročilo o miru.
< Izjava za poseben mir.
Stockholm, 9. julija. (K. u,) Tukajšnji listi poročajo: »Rečj« poroča: Prvi ruski polk strojnih pušk in nekaj drugih čet je izdalo izjavo proti začasni vladi, da bi se sklenil kmalu mir in da naj v dosego tega namena napadejo zahrbtno vojake na bojišču. Delavski in vojaški svet svari vojake in prebivalce, naj ne izdajajo takih anarhističnih razglasov in naj se agitatorji, ki bi jih širili, takoj ovadijo.
Ruski delavski in vojaški svet proti ofenzivi.	,/
Budimpešta, 9, julija. Iz Lugana se javlja: »Corriere della Sera« poroča iz Pe-trograda: Delavski svet je protestiral proti ofenzivi in izjavil, da koristi ofenziva le imperialističnim namenom in francoskim, angleškim in ruskim kapitalistom.
Francozi žele miru.
Budimpešta, 9. julija. »Az Est« javlja j iz Genfa: Portugalski vojni minister, ki se j je mudil nedavno v Franciji, je obvestil ! časnikarje, da prodira vedno bolj želja po j miru.
Splošna mirovna konferenca.
Uredništvo lista »Pravo Lidu« v Pragi je prejelo iz Stockholma naslednjo brzojavko: Včerajšnje posvetovanje zastopnikov dr. Adlerja in Miillerja z zastopniki ruskega delavskega sveta Goldenbergom, Smirnovom in Rožanovom ojačuje upanje na uresničenje konference v avgustu.
Rožno poročilo.
Ministrski svet.
Dunaj, 9, julija, (K. u.) Danes popoldne je pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. viteza pl. Seidlerja zboroval več časa ministrski svet.
Metropolit Szeptycki v Stockholmu.
Stockholm, 9. (K. u.) Metropolit Szep-tycki se je pripeljal v Stockholm.
Zasedanje grške zbornice.
Atene, 6. julija. (Kor, ur.) »Agence Ha-vas«: Zbornica je sklicana 15. julija kot ustavodajalni zbor.
Dnevne
novice.
+ Nadvojvoda Leopold Salvator Kranjcem. Poročilo o včerajšnjem krasno uspelem ustanovnem občnem zboru Kranjskega deželnega društva c. kr, avstroogr-skega zaklada za vojaške vdove in sirote in za mladinsko skrb smo bili pri-morani zaradi nedostajanja prostora v da našnjem listu odložiti na jutri. Hitimo pa priobčiti odlično pohvalo našega ljudstva
in poziv našemu ljudstvu iz ust prejasnega nadvojvode Njegove cesarske Visokosti Leopolda Salvatorja. Besede prejasnega nadvojvoda se glase; »S posebnim zadoščenjem sem prisostvoval ustanovitvi deželnega drurštva za Kranjsko vdovskega in sirotinskega zaklada kakor tudi za otroško varstvo in mladinsko skrb, ker sem prepričan, da bo v deželi, katere sinovi se na bojišču tako hrabro in častno bore za obrambo domovine tudi za celokupno prebivalstvo smatralo za svojo častno dolžnost, da sc jim izkaže hvaležno ter se dejansko udeležuje skrbi za njih vdove in sirote. Kot namestnik Najvišjega protektorata, katero nalogo mi je poverilo Njegovo Veličanstvo, naš najmilostljivejši cesar in gospod, se zahvaljujem vsem, ki so si prizadevali za ustanovitev tega deželnega društva, posebno pa gospodu deželnemu predsedniku grofu Attemsu, in upam, da se bodo združili vsi činitelji, da vc patriotičnem duhu posvete svoje moči vdovam in sirotam na bojišču padlih kakor tudi splošni mladinski skrbi. Z živim zanimanjem bom vedno zasledoval delavnost novega deželnega društva, kateremu morem le želeti, da bi javnost vsestransko spoznala resnost in veličino njegovih nalog in da bi vsak po svojh močeh podpiral njih izpolnitev.«
4- Nadvojvoda Leopold Salvator je včeraj popoldne počastil s svojim visokim posetom g. deželnega glavarja dr. Šusterši-ča in njegovo gospo soprogo ter ostal okoli pol ure pri njih.
Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo kljub težjim aprovizačnim razmeram tudi letos. Ta mesec se bodo vršile dvakrat; začetek dne 16. in 23. julija ob 6. uri zvečer. Prosimo čč. gospode, da blagovolijo svojo udeležbo čimprej naznaniti. — Za prihodnje mesece se bo pozneje naznanilo.
—	Karitativni shod, ki je bil napovedan, da bo 19. julija, je preložen na jesen.
—	Drugič odlikovan. V zadnjih bojih na tirolskem bojišču se je zopet odlikoval g. Maks Jeruc, trgovski potnik, sedaj če-tovodja pri c. in kr. pešpolku Cesarjevič št. 17. Odlikovan je s srebrno hrabrostno svetinjo I, razreda. Pred nekaj meseci je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Vrlemu slovenskemu junaku najsrčnejše čestitamo!
—	Poroka na domu Stanka Vraza. Deželni odbor kranjski je prejel v sklad za nameravani deželni zavod za slepe znesek 50 K, ki ga je nabral župnik v Svetinjah, Fr. Bratušek, povodom poroke Avg. Vraza in Albine Andrejka na domu Stanka Vraza.
—	Poročil se je g. Božidar Defran-ceschi, adjunkt pri južni železnici, z go-spico Stanko Podmenikovo, hčerko pokojnega policijskega nadzornika ter tržnega komisarja v Opatiji. Čestitamo!
—	Draginjske doklade uradnikom. Pododsek za državne nastavljence je sklenil soglasno: Draginjskedoklade od 6. či-novnega razreda navzgor znašajo 17 do 60 odstotkov, v 7, do 11. činovnem razredu 28 do 110 odstotkov in za državne sluge in poduradnike 32 do 128 odstotkov plače. Število družinskih članov tvori tozadevno merilo povišku. Vlada se poziva, da odredi potom deželnih vlad, da dobe učitelji in deželni uradniki draginjske doklade, ki so enake dokladam državnih uradnikov. One kronovine, ki nimajo vsled vojnih dogodkov potrebnih sredstev z* dodelitev doklad za ljudsko-šolske uradnike, naj dobe potrebna sredstva od države nakazana.
—	Ogenj in strela. Pogorel je Janez Kočevar iz Gornje vasi pri Leskovcu, Zgorela je hiša in vsa gospodarska poslopja. Zažgal je 4letni deček. — V torek je treščilo v najvišjo hišo v fari. Antonu Radi iz Dedenvrha je ogenj uničil hišo, klet, hlev, vse kar je imel — in tudi precejšnjo svoto denarja,
—	Črnovojnikova smrt. 50 letni pri-stavnik veleposestnika Brudermanna v Vuhretu na Štajerskem, Martin Fella, se je te dni peljal na trajni dopust domov. Na železnici je zaspal in ko se je prebudil, je vlak že vozil z domače postaje. Ves orno-ten je planil Fella k vratom, vrgel z vlaka najprej svoj kovčeg in skočil nato še sam za njim. Priletel je z glavo na tračnice in se ubil.
—	Ženska izvršila roparski napad, 47-
letni Matija Kovač iz Žerovega pri Reki je te dni dvignil na poštni hranilnici 400 K in se odpravil proti domu. Na potu se mu je pridružila neka žer.ska, katero je bil opazil že na pošti, in začela z njim pogovor. Ko sta dospela do nekega gozdiča, jc ženska nenadoma potegnila revolver in trikrat ustrelila proti Kovaču, nato pa pobegnila. Kovač je bil težko ranjen v trebuh ter se je zgrudil in onesvestil. Prihiteli so orožniki, ki so bili slišali strele, in .pravili Kovača k zavesti. Dočim so Kovača odnesli v bolnišnico v Reko, so orožniki jeli zasledovati napadalko in jo kmalu asačili v osebi 271etne Ane Turk. Denarja iso več našli pri njej.
Za one, ki imajo svojci v Ameriki. Prejeli smo: Tvrdka Rommel & Co. v Ba-
selu, Švica, dobi večkrat pisma iz Kranjske, Primorske in Štajerske od ljudi, kateri imajo svojce v Ameriki, s prošnjo, da pošlje pisma naprej v Ameriko, Tvrdka Rommel & Co, je rada pripravljena brezplačno sprejemati pisma in jih poslati v Ameriko, ter naj se pridene vsakemu pis-mu za poštnino 4 odgovorilne listke po 25 vinarjev (Post-Antwortscheine iiir Aus-land). Naslov prejemnika v Ameriki mora biti natanko pisan, ravno tako tudi naslov odpošiljatelja. Naslov: Rommel & Co., Ba-sel (Švica), Heumattstrasse 10.
lj Odlikovanja. Železen zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so v garnizij-ski bolnici št, 8 dobili naredniki: Henrik Štamer, Ivan Kocmur, Ivan Walcher, Fr. Horvvotka, Franc Jeraj, Emil Grossauer in ognjičar Teodor Tofant. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili desetniki; Anton Anžič, Bruno Schott in Aleksander V/issiak. Čestitamo!
li Imenovanje. Za nadporočnika je imenovan poročnik 4. bos. hero. pp. Treo Viktor.
lj O predaji sladkorja, Obrtniki in zavodi naj predlože svoje sladkorne prejemnice enemu trgovcu, pri katerem hočejo kupovati sladkor, da jim trgovec pravočasno preskrbi sladkor iz sladkorne centrale. Obrtniki in zavodi, ki so doseči a j dobivali sladkor v sladkorni centrali, lahko dobivajo sladkor še naprej tam brez posredovanja prodajalca sladkorja. — Sladkorne izkaznice za julij morajo trgovci vrniti magistratu šele po končani prodaji, t. j. 1, avgusta t. 1. Med mesecm naj jih dobro shranijo, ker jim bodo služile za dokaz o oddaji sladkorja. — Prodajasladkorjazastranke sc vrši od četrtka naprej do konca tega meseca. Opozarja se, da se nikomur ni treba drenjati, ker mora vsaka stranka dobiti sladkor v oni trgovini, na kojo je nakazana po številki na sladkorni izkaznici.
lj Umrla je dne 9. t. m. v dež. bolnišnici Slavica Miiller, hči vratarja južne železnice Adolfa, v nežni starosti 4 let.
lj Oddaja govejega mesa na rdeče izkaznice. Mestna aprovizacija ljubljanska bo v sredo dne 11, julija 1917 oddajala v cerkvi sv. Jožefa goveje meso po znižani ceni na rdeče izkaznice. Določa se naslednji red: od 2. do 3. ure pridejo na vrsto vse one rdeče izkaznice, ki so zaznamovane z veliko črko A, od 3. do pol 4. ure rdeče izkaznice s št. 1—200, od pol 4. do 4. ure št. 201—400, od 4. do pol 5. ure št. 401 do 600, od pol 5. do 5. ure št, 601—800, od
5.	do pol 6. ure št. 801—1000, od pol 6. do
6.	ure št. 1001 do konca. Vsaka stranka mora prinesti poleg rdeče izkaznice tudi rodbinsko karto, katero je prejela pri zadnji krušni komisiji v petek. Izrečno se opozarja, da ne dobi nobena stranka mesa, če se ne izkaže s zahtevano rodbinsko karto. Pri nakupu je pripraviti tudi drobiž.
Petrolej, — Prijave za mesec avgust. Črna vas, Hauptmanca, Ilovica, Karolinška zemlja dobe tiskovine od ponedeljka 16. julija do srede 18. julija. — Ostali mestni prebivalci se vrste po abecedi in sicer dobe tiskovine stranke od A do H v ponedeljek 16, julija, stranke od I do P v torek 17. julija, stranke od R do Ž v sredo 18. julija. — Prošnje je vlagati do četrtka, 19. julija. Do tega dne naj pošljejo tudi uradi svoje uradne dopise mestnemu magistratu, Z a m u dn i k i dobe tiskovine v petek, 20, julija in morajo vložiti prošnje do sobote 21, julija. Zasebniki naj ne hodijo po petro-lejske nakaznice, ker se jim petroleja ne more dodeliti, marveč le upravičenim obrtnikom. Stari prejemniki naj vlože nekole-kovane prošnje, novi jih morajo pa koleko-vati s kolekom za 2 K. Tiskovine se dobe ob uradnih urah pri mestnem magistratu, bivša Gal(?tova hiša, I, nadstropje, soba št. 5. Pripominjamo, da je zadnja razpored-ba razveljavljena in naj se stranke drže predstoieče.
Gospodarske Beležke.
niomestilo za pivo, Plzenska zadrugi o. pivovarna bo v najkrajšem času pričela izdelovati pijačo, ki bo popolnoma nadomestila pivo.
Cene za milo. Osrednja komisija za proučevanje cen na Dunaju jc določila za milo enotne cene in sicer za izdelovalca 31 K, za veletržca 33 K 50 v. in za malega 40 K.
Jajca na Dunaju, Dunajski občinski svetnik Schafer je izjavil, da je dovoz jajc iz Galicije in Ogrske popolnoma izostal. Če bo šlo tako dalje, bodo pozimi na Dunaju jajca po kroni.
Nemški poslanik ni bil okraden. V proračunskem odseku je izjavil državni tajnik Zimmermann, da nemški poslanik na Dunaju, grof Wedel, na svojem potu v Budimpešto ni bil okraden, kakor se je bilo govorilo.
Dobava raznih predmetov za c. in kr.
vojsko. C, in kr, vojno ministrstvo nabavi
večje število spodnjih plaščev, telovnikov z rokavi, nadalje zimsko perilo, sweaterje in snežene čepice. Vzorce je dobiti proti plačilu pri oddelku za oblačilne vzorce (Abteilung flir Bekleidungsmuster in Brunn am Gebirge). Ponudbe z vzorci je poslati čimprej na naslov: Bestellgruppc der 13. Abt. des k. u, k. Kriegsministeriums, Wien II,. Kp.iser Josef-Strasse 15,
Letina v Rumuniji,
Iz Bukarešta poročajo 3. julija:
V Rumuniji je danes obdelane 2,68 milijona hektarov zemlje, V zadnjih 14 dneh je dež dobro namočil in izredno koristil, tako da je ozimna pšenica več nego srednje dobra. Ječmena je bilo posejanega toliko, kakor v mirnih časih. Za oljne poset-ve in nasade se je zadostno poskrbelo. Žetev se je že začela. Krompir in zelenjavo za domače potrebe dajejo vrtovi v mestih in po deželi.
Romunsko kmetsko prebivalstvo se je v polni meri posvetilo svojemu mirnemu delu. Nemška vojaška uprava ne izvaja re-kvizicijske pravice, marveč kupuje od kmetov, kar potrebuje, izključujoč pri tem prekupčevalce. Privažanje po Donavi je že meseca maja letos prekoračilo lanske rekordne številke, čeravno je pristanišče v Braili skoraj popolnoma izločeno in so tudi ostala pristanišča trpela. Ker se je v miru razvijal skoraj ves izvoz po reki nizdol v Črno morje, so se morali vsi tehnični obrali preosnovati. Obenem je vzela vojaška uprava v svoje roke že obstoječo žitno organizacijo; dežela se je razdelila v nešteta prekladališča in z vsemi mogočnimi sredstvi pospešil dovoz k Donavi. Železnice, avtomobili, trenske kolone in kmečki vozovi vozijo neverjetna bogastva te dežele h glavni izvozni poti — Donavi. Koliko pridela rodovitna Rumunija, se vidi iz tega, cla žitna polja, obsegajoča 3000 ha, niso ni-kaka redkost. Tudi nasadi solnčnic merijo po 3000 oral.
Plovne razmere na Donavi so sc znatno izboljšale; ob Železnih vratih je na srbskem bregu urejena vlačna vožnja s paro. Vožnja iz Ruščuka do Turn Severina traja 8 do 10 dni. Ves prevoz in izvoz vodijo nemški železniški načelniki in avstroogr-sko centralno transportno vodstvo,
Primorske novice.
Deželni odbor goriški na Dunaju trati čas in papir ne le z nemškimi dopisi, ampak tudi s tem, da pošilja župnim uradom dopise po imenu občin, ne po imenu župnij. Tako je v neko župnijo došlo 7 dopisov v begunskih zadevah na župne urade po imenu ondotnih sedmerih občin, noben pa na pravi župni naslov, kakor je zaznamovan v škofijskem katalogu ljubljanskem.
Umrla je v begunstvu v Starem trgu pri Trebnjem 23 let stara Marija Ušaj iz Vitovelj št. 83, dne 23. junija 1917. Kot članico Marijine družbe Osek-Vitovlje je spremila k večnemu počitku Trebanska Marijina družba z zastavo. Hrepenela je še enkrat videti domače kraje, pa tudi drage ji tovarišice, česar pa ji ni bilo dano.; Na sploh pa se mora pohvaliti dekleta Trebanjske Marijine družbe, katere so jo v bolezni večkrat obiskale ter jo tolažile. Bila je mirnega značaja in tudi pobožna, ter trdno pričakujemo, da je že prejela plačilo pri nebeškem Sodniku, kar naj bo v te lažbe žalostnim starišem!
Po svein.
— Cerkev oo, servitov na Dun~'u je pogorela.
30,000 vojnih ujetnikov na Ruskem je,
kakor poroča »Berliner Tagblatt« po moskovskem listu »Socialdemokrat« v okraju Samara v teku nekaterih mesecev umrlo na epidemijah.
Petrograjski abiturijenti bodo na lastne stroške izdajali list »Svobodna šola«, v, katerem se bodo potezali za odpravo izkoriščanja otroških delavnih moči, za šest-urni delavnik in brezplačen šolski pouk za nepremožne učence.
Vojna in mir. Nekdo je izračunal, da je bilo v 3357 letih, do kamor segajo njegovi računi, 227 mirnih in 3130 vojnih let,
Podmorsko vojska.
Nad milijon ton potopljenih meseca junija, Berlin, 9. Uradno: Vsled vojnih ukrepov osrednjih velesil je bilo po došlih poročilih meseca junija potopljenega prostora trgovinskih ladij nad en milijon ton.
Ti uspehi podmorske vojske upravi-čujejo popolnoma zaupanje v neizogibljiv in odločilen učinek na naše sovražnike.
Načelnik admiralnega štaba •mornarice.
Podmorski čoln odločilen činitelj Haag, 7. julija. (K. u.) Bivši mornariški minister Churcill piše v listu »Sundag Pic-toral«: Podmorski čoln je revolucijsko dejstvo največje važnosti, če bo vojska še dolgo trajala, to bo, o tem naj se ne dvomi, odločil podmorski čoln. Gorje naši nadu-
Stran 4.
SLOVENEC, dne 10. julija 1917,
Ste v. 155,
tosti, našemu samoljubju, našim veleučenim strokovnjakom. Z vprašanjem podmorskih čolnov se ne more obračunati, izvzemši novih drznih idej, ki so primerne strašnim vprašanjem sedanje vojske.
Rotterdam, 8. julija. (K. u.) Amerika in Anglija sta sklenili pogodbo glede na dobavo živil. Vsak teden bosta vozila dva parnika živila v Anglijo, spremljevale ju bodo vojne ladje.
Radi pomanjkanja prostora se
proda čez 100 iet star
0¥8f
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. julija. Veliki glavni stan:
Ker je deževalo in se je slabo videlo, so do večera skoraj v vseh odsekih le malo streljali; nato se je pa ogenj večkrat oživel. Ponoči so se bili na raznih mestih za nas ugodni poizvedovalni boji.
Pri bojni skupini nemškega cesarjeviča so izvedli naši s popolnim uspehom napad na Chemin des Dames, da izboljšajo svoje postojanke. Po presenetljivem napadu z minami in z granatami je vdrla pehota, ki jo je kril zapiralni ogenj topništva. Naska-kovalne čete, ki so jih tvorili doljni Saksi, Porenci in West5alci, so vdrle s krepkim sunkom v irancoske jarke severno Pargny in Silain v širini tri in pol kilometra; zavzete črte so držale proti štirim sovražnim napadom.
Da odvrnejo pozornost sovražnika, so nekoliko prej na cesti Laon—Soissons udrli naskakovalni oddelki heških, nasavskih in westfalskih bataljonov v irancoske jarke. Ko so izpolnili svojo dolžnost, so se vrnili na povelje v lastne jarke nazaj.
Sovražnik, ki se je povsod besno branil, je imel visoke, krvave izgube, ki so se med njegovimi brezuspešnimi protinapadi še zvišale. Ujeli smo 30 častnikov in nad 200 mož. Plen je zelo velik.
Na zahodnem bregu Moze so obdržali Francozi iz bojev v noči na 8. t, m. nekaj malih kosov jarkov. Danes, predno se je pričelo daniti, smo odbili napade, izvedene od severovzhoda Esnesa.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
7. julija zvečer. Naša artiiierija je čez dan posebno delovala v odseku Cerny-Ail-les, pri višini 304, ob Mrtvem možu, južno od Moronvillierja in ob prekopi: Rhone-Rcna. V gozdu Carspach je sovražnik večkrat napadel naše male straže, imel je izgube, ni pa dosegel nobenega uspeha. Na ostalih delih fronte je bil dan razmeroma miren. Sovražni letalci so včeraj z bombami napadli okolico Nancy; več bomb je padlo na neko bolnišnico. Tri osebe, med njimi en otrok, so bile ubite, štiri, pa ranjene. Tudi iz Epernaya poročajo, da je tam več ranjenih. V noči na 6. julija se je dvignilo 84 naših letal in poletelo v razne kraje. Nekaj skupin teh letal je imelo za cilj sovražna mesta, da se maščujejo, ker so Nemci metali bombe na naša odprta mesta. O polnoči od 12. ure 15 minut do 1. ure 10 minut je 11 naših letal preletelo Trier in Vrglo v mesto 2650 kg bomb. Zapazili smo sedem požarov, eden posebno velik na glavnem kolodvoru. Isto uro je šest letal metalo bombe na Ludwigshafen in napravilo škodo. Med drugimi poslopji je postala žrtev požara tudi važna badenska tvornica anilina. Neko drugo naše letalo, vodnik narednik Gallois, je priletelo do Essena in metalo bombe na Kruppove tovarne. Gallois, ki se je dvignil ob 8. uri 20 minut, se je vrnil ob 4, uri 15 minut, potem ko je preletel 700 km. Bombe so padale tudi na okolico Koblenza, kolodvor Hirson, na železnico zahodno od Pfalzbur-ga in na kolodvor Diedenhofen. Cela vrsta drugih podjetij, izvedenih nad sovražnim ozemljem, je dosegla odlične uspehe. Požar je izbruhnil na kolodvoru Dun ob Mozi, v Bantheville je zletela v zrak zaloga municije, kolodvor Mechault in ladjedelnica Cauroy sta zgorela. Skupno so naši letalci zmetali 19.455 kg bomb. Dve naši letali se nista vrnili.
velike vrste, toda dobro ohranjen. Kdor bi ga želel kupiti, naj se obrne na Ant. Jelenec, Dol. Logatec.
Kupi se
damsko kolo
dobro ohranjeno. Plačilo na željo tudi v blagu po dogovoru. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod „Liva 1683."
Oprsno
tmi imm Potrtim srcem javljamo /j\ vsem sorodnikom, prija-I teljem in znancem preža-lostno vest, da nam je umrla naša nepozabna, najboljša soproga, mati, stara mati, tašča, svakinja in teta, gospa	1688
Ivanka Jerman
v nedeljo dne 8. julija, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage pokojnice bo v torek 10. julija ob 4 uri popoldne.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Sv. Križa v sredo dne 11. julija ob 8 uri.
Predrago pokojnico priporočamo ■ blag spomin in molitev.
V Krškem, dne 8. julija 1917.
Globoko žalujoči ostali.
l'isk »Katoliške Tiskarne«.
konjsko opremo
za dva konja, novo, močno in jako fino izdelano prodam takoj.
Jože Rozman, Gradišče 13.
Stoli mmt
visok, dobro ohranjen se takoj proda. Izve se: Dunajska cesta 29, I. na hodniku.
Sekačev,
morda beguncev, se išče za posekanje 1500 m3 bukovih drv v gori Storžec vas Po vi je v fari Trstenik.
Janez Perne, Povlje, p. Kranj.
Dobri brivski in iasestrižni aparati
^|
I.a britev iz srebro-jekla K 3'50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Perlekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 5, 6. Ia Iasestrižni aparati Kil, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brttx št. 1755, Češko, lil
^ru
1»
irpiii
ev. z isto združena služba cer-kvenika pri župni in romarski cerkvi sv. Antona v Štangi nad Litijo se razpisuje do 1. septembra 1917. — Službo je nastopiti o sv. Mihaelu v jeseni. Prošnje na:
Župni urad v štangi p. Litija, z osebno predstavo.
Dela išče boljša
mw iioilja
pri kaki rodbini v mestu ali na deželi.
Ponudbe na upravo Slovenca pod šivilja.
Proda se več novih
kmetijskih
strojev
slovite tovarne „Umrath" kakor mlatilnice, vratlia (gepelni), slamoreznlce, čistilniki, mlini za grozdje, stiskalnice za vino, travniške brane
in drugi poljedelski stroji.
Franc Hitti, Ljubljana, Martinova c. 2.
f
i

I
*****

Ponudite
1573 (12)
Kostanjev les
v hlodih ali polenju edino tvrdki
Vinko Vabit, Žalec
Takojšnje plačilo proti duplikatu voznega lista. Kulantno poslovanje! Navesti je ceno, množino v vagonih in rok oddaje.

dobro prodajalko, sprejme JOS. ERRATH, trgovina mešanega blaga v Mokronogu, Dolenjsko
se takoj sprejme za lekarno v Stubici. Obširne ponudbe na:
E. V. Feller, Zagreb, Jurjevska 31-21.
lice se samostojen
1668

Lepo meblovana, snažna
SOBA
z dvema posteljama s porabo kuhinje, event. soba s kuhinjo, se išče za takoj, če le možno v okolici Marije Terezije ceste. Ponudbe pod »Praga« upr. lista.
poslovodja
da vodi knjigarno in trgovino s papirjem v Sarajevu. Keflek-tanti ali reflektantinje naj z označbo referenc pošljejo svojo ponudbe na
ypravo »Hrvatskega Dnevnika" v Sarajevu.
(Moški reflektanti morajo biti prosti vojaščine.)
Št. 9532.
Razglas.
1681
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej,
v deblih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
J. Pogačnik, 201
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13. Proda se	1657
POSESTVO
hiša z vrlom, nekaj gozda, več njiv in travnikov. Natančneje se poizve ravno tam na Rupi št. 13., pri Kranju.
^UicHTS
/UBER DER
fmm
Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, izpuščaje, kožne bolezni, stare rane
odprav! Iiitro In sigurno
_ iantarsko
Ne »maže In ne diSi. Msll lonček 3 K,	M|nqrln
veliki lonček b K, družinski lonček 9 K	ITI Af 11 BI
i navodilom. K temo spadajoče Jan-	■IIMIillUt
tarsko milo 4 K. - Wclu|e G rb Sar.tfor. lekarnar Nanv Kor»s it. 31.
C. kr. urad za ljudsko prehrano bo dodelil producentom sadja nekaj sladkorja za vkuhavanje sadja.
Mestni magistrat poživlja vse one osebe in zavode, ki so v posesti vrtov s sadnim drevjem ter nameravajo vkuhavati sadje, da se tuuradno zglase.
Zglasitev se ima izvršiti s praviloma kolkovano pismeno vlogo, katera mora obsegati sledeče točke:
j 1. Natančno ime in natančen naslov prosilca z navedbo, kje leži vrt (v jubljanskem mestnem pomerju.)
2.	Navedbo,"koliko sadnih dreves in katere vrste ima dotičnik ter koliko sadja v kilogramih je pridelal leta 1916.
3.	Množina sladkorja v kilogramih, katera se zahteva.
4.	PoSdilo občinskega okrajnega načelnika, glasom katerega se prosilec bavi s sadjerejo.
Tako opremljene prošnje vlagati bo pri mestnem magistratu, mestna hiša, I. nadstropje, soba št. 5, od 9. do 12. ure dopoludne in sicer pridejo na vrsto: Dne 10. julija prebivalci 1. do 6. krušnega okraja.
» 11* n	„ 7. in 8. krušnega okraja.
»	» 9. krušnega okraja in morebitni zamudniki.
Na prošnje, ki so vložene pozneje ali ki niso praviloma opremljene,.se ne bo oziralo.
Zasebne stranke, ki nimajo v ftov in ki bi morale sadje kupiti, ne priha« jajo vpoštev in naj se ne oglašajo.
Opozarja se izrecno, da se bode vsakemu prosilcu z dodelitvijo sladkorja tudi še naložila dolžnost, da ima one množine izdelanega blaga, katere presegajo njegovo lastno potrebo, oddati v javne koristi političnemu oblastvu, občini t. 0.
sstnl magistrat ljubljanski,
dne 5. julija 1917.
Mestna hranilnica v Radovljici KmefskahranilnicainposojilnicavRadovljici Posojilnica v Radovljici
dovoljujejo si tem potom naznaniti, da bodo pričenši z dnem 1. .ulija 1917 zjutraj za stranke uradovale
od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne razun v nedeljah in praznikih
ter prosijo, da blagovoli p. t. obCinstvo vzeti to na znanje
Ravnateljstvo
Mestne hranilnice v Radovljici
Ravnateljstvo
Kmetske hranilnice In posojilnice v Radovljici
Ravnateljstvo
Posojilnice v Radovljici
*'daia konzorcii »Slovenca«
Odgovorni urednik; Jožei Gostinčar. državni Doslanec*
555555555555555555555555555555555555555555B555555555555