50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V SEPTEMBRU 2018 Agrometeorological conditions in September 2018 Ana Žust ako kot v poletnih mesecih so tudi v septembru povprečne mesečne temperature zraka presegle dolgoletno povprečje za 1 do 1,5 °C. Gibale so se med 16,5 in 17,5 °C, na Primorskem in Goriškem so bile do 19,5 °C ter malo nad 13 °C v hribovitih območjih Zgornjesavske doline. Pod povprečje se je ohladilo le v zadnji dekadi septembra, ko so najnižje temperature zraka v osrednji Sloveniji padle pod 5 °C. Ponekod so se minimalne temperature zraka približale ničli (Celjska kotlina), v izpostavljenih predelih Notranjske (Babno polje, Logatec) ter v hribovitih predelih Gorenjske in Koroške pa se je ohladilo do −3 °C. Pojavila se je prva jesenska slana. Nastopila je prej kot običajno, na primer na logaškem in slovenjegraškem jo prvič v jeseni običajno zabeležijo ob koncu druge dekade oktobra, letos je nastopila skoraj tri tedne prej kot običajno. Razen teh nekaj hladnejših dni pa so večji del meseca prevladovale skoraj poletne temperaturne razmere, z najvišjimi dnevnimi temperaturami zraka nad 25 °C, v posameznih dneh so se približale celo 30 °C. Najvišje dnevne temperature zraka so celo nekoliko presegle 31 °C na Goriškem in na Obali, kjer so bili v septembru zabeleženi štirje vroči dnevi s temperaturo nad 30 °C, v osrednji Sloveniji in na jugovzhodu pa en oziroma dva vroča dneva. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, september 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, September 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ pov. max. Σ Σ Σ Σ Bilje 3,2 3,8 32 3,2 3,6 32 3,3 5,2 33 3,2 5,2 97 Celje 2,4 3,3 24 2,7 3,4 27 2,0 2,9 20 2,4 3,4 71 Cerklje - let. 2,5 3,4 25 2,9 3,7 29 2,1 3,0 21 2,5 3,7 76 Črnomelj 2,2 3,0 22 2,4 2,9 24 1,7 2,6 17 2,1 3,0 64 Gačnik 2,2 3,0 22 2,6 3,2 23 1,9 2,9 19 2,2 3,2 64 Godnje 2,9 3,6 29 3,1 3,8 31 2,8 3,8 28 2,9 3,8 88 Ilirska Bistrica 2,5 3,2 25 2,6 3,1 26 2,3 2,8 23 2,5 3,2 73 Kočevje 2,2 3,1 22 2,4 3,0 24 1,9 2,9 19 2,2 3,1 65 Lendava 2,4 3,1 24 2,7 3,2 27 2,1 2,9 21 2,4 3,2 71 Lesce - let. 2,6 3,6 26 2,7 3,4 27 2,1 2,9 21 2,5 3,6 74 Maribor - let. 2,5 3,3 25 3,0 3,7 30 2,5 3,5 25 2,7 3,7 80 Ljubljana 2,6 3,3 26 2,5 3,3 25 1,8 2,8 18 2,3 3,3 69 Malkovec 2,5 3,5 25 2,8 3,5 28 2,0 3,1 20 2,4 3,5 73 Murska Sobota 2,5 3,4 25 2,8 3,6 28 2,2 2,9 22 2,5 3,6 75 Novo mesto* 2,5 3,4 25 2,8 3,5 28 2,0 3,0 18 2,4 3,5 71 Podčetrtek 2,2 3,2 22 2,7 3,2 27 1,9 2,8 19 2,3 3,2 68 Podnanos 3,4 4,3 34 3,5 4,3 35 3,7 6,3 37 3,5 6,3 105 Portorož - let. 3,6 4,1 36 3,4 3,8 34 3,7 5,0 37 3,6 5,0 106 Postojna 2,5 3,3 25 2,6 3,2 26 2,3 3,1 23 2,5 3,3 75 Ptuj 2,3 3,0 23 2,6 3,2 26 2,0 2,8 20 2,3 3,2 69 Rateče 2,2 3,0 22 2,3 3,0 24 1,9 2,5 20 2,1 3,0 65 Ravne na Koroškem 2,5 3,5 25 2,8 3,4 28 2,2 2,9 22 2,5 3,5 75 Tolmin 2,6 3,5 26 2,8 3,4 28 2,4 3,6 24 2,6 3,6 79 Velike Lašče 2,4 3,2 24 2,5 3,2 25 1,9 2,8 20 2,3 3,2 68 Vrhnika 2,6 3,6 26 2,6 3,7 26 1,9 3,1 19 2,4 3,7 71 *Novo mesto: povprečje 3. dekada: 9 podatkov, povprečje mesec: 29 podatkov T Agencija Republike Slovenije za okolje 51 Vsota akumulirane efektivne temperature zraka je za več deset stopinj presegala običajne septembrske vrednosti (preglednica 4). Na izjemne temperaturne razmere tega leta kaže tudi akumulacija efektivne temperature zraka (nad 0 °C), ki je bila od januarja do septembra v osrednji Slovenij za okoli 500 °C večja od običajnih vrednosti. Te na primer v osrednji Sloveniji znašajo okoli 3340 °C, tokratne pa so bile 3900 °C. Padavine so bile obilnejše v osrednem in jugovzhodnem delu države, kjer padlo med okoli 100 in 130 mm dežja. Na severovzhodu in jugozahodu države je bila količina dežja za vsaj polovico manjša. Mesečna količina dežja je bila povsod po državi nižja od dolgoletnega povprečja, le v osrednjem delu je ostala precej blizu povprečja. Število padavinskih dni se je gibalo med 8 in 10, običajno jih naštejemo od 3 do 5 več. V večjem delu države je izhlapelo med 60 in 80 mm vode, na Goriškem, Vipavskem in na Obali pa okoli 100 mm oziroma, izraženo v dnevnem povprečju, od 3,5 do 4,0 mm. Le na Primorskem je bilo izhlapevanje nekoliko večje (preglednica 1), kjer se je v posameznih dneh še povzpelo nad 5 mm, drugod ta vrednost ni bila presežena. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za september 2018 in vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 30. septembra 2018) Table 2. Ten days and monthly water balance in September 2018 and for the vegetation period (from April 1 to September 30, 2018) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v septembru 2018 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4.–30. 9. 2018) Bilje 30,5 −24,9 −26,8 −21,2 −252,1 Ljubljana 5,0 −9,8 50,9 46,1 94,8 Novo mesto 39,3 −25,5 16,8 30,6 14,9 Celje 2,0 −26,3 23,2 −1,0 30,2 Šmartno Slovenj Gradec −11,5 −13,6 −6,4 −31,5 −190,3 Maribor – let. 1,3 −22,4 −6,8 −28,0 −69,5 Murska Sobota 23,4 −5,8 −13,3 4,4 −179,5 Portorož – let. 10,7 −34,3 −36,3 −59,9 −483,0 Na zahodu, osrednjem Štajerskem in še ponekod v severni polovici države je meteorološka vodna bilanca pokazala od 20 do 60 mm primanjkljaja. Izjeme s 30 in 50 mm presežka so bila območja v osrednji Sloveniji in na jugozahodu države. Septembra se je končalo tudi letno vegetacijsko obdobje, ki zajema mesece od aprila do septembra. V osrednji Sloveniji, na osrednjem Štajerskem in jugovzhodu države se je vegetacijsko obdobje zaključilo z manjšimi presežki vodne bilance, drugod po Sloveniji pa s primanjkljaji, ki so se gibali od 180 mm v Pomurju in Koroškem do 250 na Goriškem. Največji primanjkljaj vodne bilance, 483 mm, je bil zabeležen na obalnem območju (preglednica 2). Primerjava s preteklim 2017 letom kaže na povsem drugačne razmere vodne preskrbljenosti, kjer se je na primer na Dolenjskem vegetacijsko obdobje končalo z več kot 150 mm primanjkljaja, v letu 2018 pa smo zabeležili skoraj uravnoteženo stanje, na Obali pa je bil primanjkljaj za približno 100 mm manjši od primanjkljaja v letu 2018. Vremenske razmere v celem vegetacijskem obdobju so zaznamovale tudi vinsko trto. V zgodnji pomladi so skoraj do sredine aprila vztrajale prenizke temperature zraka, ki so ovirale začetek vegetacije, nato je sledil nenaden prehod v nadpovprečne temperaturne razmere. Agencija Republike Slovenije za okolje 52 Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, september 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, September 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 24,0 24,0 32,9 30,6 17,9 19,0 25,6 25,5 32,7 30,4 20,1 21,3 19,6 19,9 30,4 28,4 11,9 13,7 23,1 23,0 Bovec - let. 19,7 19,7 25,0 23,9 16,3 16,9 21,0 21,0 25,4 24,2 17,5 18,2 16,2 16,5 24,6 23,5 10,6 11,7 19,0 19,0 Celje 20,8 20,8 23,2 22,3 19,2 19,6 20,8 20,9 23,2 22,2 18,6 19,4 16,1 16,8 22,3 21,4 12,0 13,5 19,2 19,0 Cerklje - let. 20,9 21,2 31,2 27,8 15,8 17,8 23,3 23,4 34,6 30,3 16,1 18,5 15,4 16,6 33,8 29,9 5,4 9,2 19,8 20,0 Črnomelj 21,6 21,6 24,6 23,7 19,3 19,8 21,8 21,8 24,8 23,8 19,5 20,1 16,8 17,2 24,1 23,1 12,2 13,4 20,1 20,0 Gačnik 20,1 20,1 23,3 21,5 17,1 18,6 19,4 19,5 22,8 21,2 16,5 17,6 14,2 15,0 21,0 20,0 8,9 11,1 17,9 18,0 Ilirska Bistrica 19,5 19,6 21,5 21,0 17,3 17,7 19,2 19,3 21,6 21,0 17,3 17,8 16,3 16,7 21,1 20,6 12,3 13,5 18,3 18,0 Lesce - let. 18,8 18,8 20,7 20,6 17,4 17,4 19,3 19,3 20,8 20,8 17,6 17,8 15,9 16,0 20,6 20,6 12,8 13,0 18,0 18,0 Maribor - let. 20,9 21,0 28,7 25,4 16,3 18,5 21,9 21,9 29,3 25,9 16,1 18,2 15,4 16,4 27,9 25,1 7,5 10,8 19,4 19,0 Murska Sobota 20,6 20,8 25,2 24,7 17,1 17,7 20,9 21,0 25,9 25,3 17,2 17,6 15,4 15,8 23,6 23,1 9,9 10,8 19,0 19,0 Novo mesto 21,0 21,1 26,4 24,7 17,1 18,4 21,5 21,6 26,7 24,9 17,5 18,8 16,3 16,4 25,6 23,9 9,8 11,3 19,7 19,0 Portorož - let. 23,2 23,4 24,3 24,2 21,9 22,3 23,4 23,5 24,4 24,3 22,4 22,7 21,2 21,4 24,1 24,0 18,4 19,1 22,6 22,0 Postojna 19,3 19,1 25,5 23,3 15,7 16,3 19,6 19,4 25,3 23,1 15,8 16,7 14,4 14,6 23,5 22,0 8,7 9,9 17,8 17,0 Šmartno/Sl. Gradec 19,7 19,6 25,8 23,8 16,5 17,1 20,0 20,0 25,8 23,8 15,4 16,6 14,3 14,9 23,8 22,2 7,5 9,5 18,0 18,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( ° C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( ° C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 53 Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2018 Postaja Tef > 0 ° C Tef > 5 ° C Tef > 10 ° C Tef od 1. 1. 2018 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 ° C > 5 ° C > 10 ° C Portorož-letališče 201 213 170 585 27 151 163 120 435 27 101 113 70 285 27 4423 3109 2030 Bilje 203 208 161 572 58 153 158 111 422 58 103 108 61 272 58 4098 2856 1857 Postojna 165 180 118 464 49 115 130 68 314 49 65 80 23 169 50 3351 2234 1289 Kočevje 162 168 92 423 25 112 118 43 273 20 62 68 16 146 33 3059 1993 1092 Rateče 146 157 94 397 50 96 107 44 248 50 46 57 10 114 49 2751 1783 936 Lesce 171 184 113 467 56 121 134 63 317 56 71 84 21 175 60 3380 2302 1386 Slovenj Gradec 175 178 105 458 46 125 128 55 308 46 75 78 19 171 55 3293 2235 1317 Brnik 172 184 108 463 30 122 134 58 313 30 72 84 16 172 37 3375 2294 1372 Ljubljana 194 207 127 528 53 144 157 77 378 53 94 107 28 229 54 3902 2735 1749 Novo mesto 186 195 103 484 23 136 145 58 339 28 86 95 19 200 38 3703 2564 1589 Črnomelj 188 195 111 494 20 138 145 61 344 20 88 95 20 204 29 3851 2688 1689 Celje 182 186 110 479 29 132 136 60 329 29 82 86 20 189 38 3554 2431 1460 Maribor 191 198 122 511 42 141 148 72 361 42 91 98 26 215 45 3771 2638 1664 Maribor-letališče 190 195 121 506 53 140 145 71 356 53 90 95 26 211 57 3630 2523 1567 Murska Sobota 188 193 113 493 40 138 143 63 343 40 88 93 19 199 44 3740 2620 1652 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 ° C Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) Tef > 5 ° C * − ni podatka Tef > 10 ° C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 ° C Agencija Republike Slovenije za okolje 54 Sledilo je obdobje pogostih padavin v maju, nato v avgustu poletna suša. Razvoj trte je zaznamovalo več vročinskih valov, ki so rušili optimalen ritem zorenja grozdja. Najbolj zgodnje sorte grozdja so v primorski vinorodni deželi pričele zoreti že v zadnji tretjini julija, splošno zorenje je sledilo v prvi polovici avgusta, trgatev je potekala v začetku zadnje dekade avgusta, dobra dva tedna prej kot običajno. Tudi druge primorske sorte grozdja (merlot, tokaj in chardonnay) so z zorenjem za okoli 10 dni prehitevale povprečje. Vse kaže, da oktober počasi izgublja pregovorno lastnost vinotoka, saj je bila tudi v podravski in posavski vinorodni deželi trgatev za okoli 15 dni zgodnejša od povprečja. Potekala je v prvi dekadi septembra, običajno se prične v zadnji dekadi septembra. Zorenje pa se je začelo že v avgustu, v obdobju vročinskih valov. Visoke temperature zraka so vplivale na vsebnosti sladkorja v razmerju s kislinami v grozdnem soku. Zorenje se je odvijalo ob podobnih razmerah kot tudi v letih 2000, 2003 2007, 2011, med zgodnejša leta zorenja pa se je uvrstilo tudi leto 2018. V nizu preteklih let pa se spominjamo tudi izrazito poznih let, na primer v letih 1985, 1995, 2004 in zanimivo, pozno je bilo tudi leto 2013, ko je hitrost zorenja v njenem zgodnejšem obdobju sicer zaznamovalo vroče poletje a je čas trgatve kasnil zaradi hladnega in deževnega septembra. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna tempera- tura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 ° C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 ° C, 5 ° C, 10 ° C Tef > 0, 5, 10 ° C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 ° C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (° C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (° C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (° C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In September warmer than usually weather conditions prevailed over the territory of Slovenia with temperature anomalies up to 1.5 ° C compared to the long-term average. Daily average temperatures only for a day or two dropped below the normal in the last decade of September. In some exposed areas daily minimum temperatures dropped even below zero, at that occasion first autumn frost was recorded. Precipitation in most of the country remained below the long-term average, also the number of rainfall days were less than usually recorded in September. Monthly climatological water balance resulted mostly negative in the western and northeastern regions with the largest deficit recorded on the coastal region. The exceptions were the central and the southeastern parts of the country with slightly positive monthly water balance. The vegetation period (April–September) ended with the largest deficit in the coastal area where continual moderate drought prevailed over the season. At the end of September water deficit increased considerably also in the Goriška region and north-eastern part of the country and in the part of northern Slovenia, only temporal agricultural drought impact was reported.