^ZBIRKA^ BROŠURE M STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE www.stat.si Starejše prebivalstvo v Sloveniji Avtorica Nelka Vertot Tiskano v tiskarni Januš Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče, tel. (01) 241 51 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314-053.9(497.4) VERTOT, Nelka Starejše prebivalstvo v Sloveniji / [avtorica Nelka Vertot]. -Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2010. - (Zbirka Brošure / Statistični urad Republike Slovenije) ISBN 978-961-239-211-6 1. Gl. stv. nasl. 252398592 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 1100 izvodih Uvodna beseda Današnji čas je obdobje velikih družbenih sprememb; te so v veliki meri posledica razvoja političnih, gospodarskih in prebivalstvenih dejavnikov. Zaradi leta trajajočega zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti oz. daljšega trajanja življenja se posebej v razvitem svetu - in to evropske družbe so - srečujemo s pospešenim procesom staranja prebivalstva ter s spremembami in težavami, ki so s tem povezane. O staranju prebivalstva govorimo takrat, ko se delež prebivalstva nad izbrano starostno mejo (pogosto je to doseženih 65 let) povišuje glede na celotno prebivalstvo. Staranje prebivalstva je tako eden resnih izzivov, pred katerim se je danes znašlo človeštvo. Čeprav so ustrezni kazalniki že vrsto let opozarjali na ta pojav, se moramo zavedati, da je »staranje prebivalstva tih proces, da se razvija dalj časa in povzroča posledice, ki jih je težko predvideti« (Antonio Galini1). Zato je tudi zdajšnje stanje staranja svetovnega prebivalstva kljub vsemu nekaj novega, je edinstveno, nepredvidljivo, in ga je treba obravnavati drugače. »Današnji stari ljudje namreč niso takšni kot stari ljudje včerajšnjega dne in so drugačni od starih ljudi jutrišnjega dne.«< (Elizabeth Mullen2). Problematiko staranja prebivalstva v zadnjem desetletju intenzivno proučujejo v Združenih narodih, v OECD in v Evropski uniji. Zaradi stalnega zniževanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe v zadnjih desetletjih se močno spreminja starostna sestava prebivalstva -prebivalstvo sveta je vse starejše. Tudi večina držav članic EU-27 se spopada s posledicami dejstva, da se njihovo prebivalstvo postopoma stara. Povečan delež starejšega prebivalstva povzroča številne spremembe in je vzrok za nove izzive, za katere je treba čim prej najti čim ustreznejše rešitve. Tak demografski razvoj zahteva temeljite družbene spremembe na področju socialnega varstva, stanovanj in zaposlovanja in verjetno še kje. Poleg tega pa postopen proces staranja prebivalstva tudi močno vpliva na običajne odnose med generacijami. Vedno številnejši so tisti, ki menijo, da morajo odgovore poiskati vse generacije skupaj in da morajo njihova prizadevanja in iskanja temeljiti na dialogu in medsebojnem sodelovanju. Generalna skupščina ZN je leta 1991 (9 let po prvi svetovni skupščini o staranju prebivalstva, leta 1982 na Dunaju) sprejela načela Združenih narodov za starejše, leta 2002 (na drugi svetovni skupščini o staranju prebivalstva v Madridu) pa Mednarodni akcijski načrt o staranju. Z njim je želela spodbuditi razvoj družbe za vse starosti oziroma spodbujati novo kulturo staranja ter s tem prispevati k bolj humani in vedrejši podobi starosti v 21. stoletju. Oktobra 1998, na »predvečer« mednarodnega leta starejših, 1999, je tedanji generalni sekretar Združenih narodov gospod Kofi Annan dejal, da »smo sredi tihe revolucije, in sicer take, ki bo v prihodnosti z velikimi gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi in psihološkimi ter duhovnimi posledicami krepko presegla meje demografije«. Mislil je na staranje prebivalstva, torej na povečanje deleža starejših oseb, ki je zlasti posledica znatnega napredka na gospodarskem, socialnem in zdravstvenem področju, hkrati pa tudi eden najpomembnejših izzivov, s katerimi se bo svet - najprej njegov razviti del (tudi EU) - moral resno spopasti v naslednjih letih. Danes to vedno bolj v polnosti doživljamo. Staranje prebivalstva je tudi v Sloveniji proces, ki se mu ni in ne bo mogoče izogniti. Z upadanjem števila oz. s preskromnim številom rojstev, z daljšanjem življenjske dobe in z 1 Institute of Medical Biochemistry, Federal University of Rio de Janeiro 2 American Association for Retired Persons (AARP) upočasnjevanjem umrljivosti se spreminja starostna sestava prebivalstva: zmanjšuje se delež otrok (0-14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) in delež starejših (tj. oseb, starih 65 let in več). Delež otrok se je od leta 1981 do leta 2004 zmanjšal s 23 % na 14 %; delež delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) pa se je v istem obdobju povečal s 66 % na 69,5 %. Delež starejših (65 let in več) - ki je bil v začetku osemdesetih let 20. stoletja na ravni 10 % - se od leta 1987 stalno povečuje in je leta 2004 že presegel 15 %. Po srednji varianti projekcije prebivalstva EUR0P0P2008 naj bi se v Sloveniji delež najmanj 65 let starih ljudi (65+) med skupnim prebivalstvom do leta 2060 povečal za več kot 16 % (na 33,4 %) oziroma naj bi se število toliko starih prebivalcev predvidoma povečalo od leta 2008 do leta 2060 s 325.300 na 589.900. Delež najmanj 80 let starih ljudi (80+) med skupnim prebivalstvom pa naj bi se po omenjeni projekciji do leta 2060 povečal s 3,5 % na 14,1 % oziroma z 71.200 na 249.500 prebivalcev. Ker staranje prebivalstva danes v številnih državah že ogroža vzdržnost njihovih javnih financ, namenjajo v vseh temu problemu veliko pozornost in iščejo mogoče rešitve. Ko v zvezi z daljšanjem pričakovane življenjske dobe in z njo povezanim spremenjenim zdravstvenim statusom ljudi govorijo o mogočih finančnih posledicah staranja prebivalstva, starost običajno ocenjujejo s treh mogočih scenarijev: »živeti dlje«, »živeti dobrega zdravja«, »živeti dolgo in ostati dobrega zdravja«. Kljub številnim neznankam o prihodnosti, v katere zre današnji človek (tudi slovenski), je jasno: jutrišnja družba bo drugačna od današnje - tudi in predvsem zaradi demografskih sprememb. Po demografskih kazalnikih je tudi naša družba že vstopila v »zrela leta«, saj se delež starejših, ljudi v t. i. »zlati dobi«, vztrajno povečuje; obenem pa se bistveno spreminja tudi odnos do staranja in starejših. 0b doživljanju in v pričakovanju vse daljše življenjske dobe so naši občutki pogosto mešani: veseli smo, ker lahko upamo, da bomo dolgo živeli, strah pa nas je, ker ne vemo, ali bomo v teh nemočnih »starih« letih imeli sredstva, da bomo tudi preživeli. V iskanju čim ustreznejših rešitev na tem področju za našo družbo pomeni publikacija Starejše prebivalstvo v Sloveniji, ki jo je pripravil Statistični urad Republike Slovenije, le dodaten vir informacij, ki so potrebne za načrtovanje prihodnjih sprememb na tem področju in za opredelitev nekaterih merljivih ciljev. Podatkom, ki prikazujejo res samo »izseke« iz izbranih področij, povezanih s staranjem prebivalstva v Sloveniji, smo, kjer je bilo mogoče, dodali tudi podatke za države članice EU-27, da se da hitreje razbrati, kako smo na posameznih obravnavanih »področjih« umeščeni v evropski prostor. Čeprav je Slovenija ozemeljsko in po številu prebivalstva ena izmed manjših držav, se pri kazalnikih staranja kažejo večje ali manjše razlike tudi med njenimi posameznimi »teritorialnimi deli« (statističnimi regijami in občinami Republike Slovenije). V brošuri je predstavljen tudi izbor podatkov o zavarovancih pokojninskega zavarovanja in prejemnikih pokojnin v Sloveniji, ki so jih na ZPIZ iz svojih evidenc tokrat prvič pripravili za objavo tudi po občinah Slovenije. KAZALO Staranje je dosežek družbe............................................................................... 7 Prebivalstvo je vse starej{e............................................................................... 10 Naravno gibanje prebivalstva je skromno...................................................... 21 Na~in (so)bivanja starej{ih................................................................................ 27 Stopnja zaposlenosti starej{ih je nizka.......................................................... 35 Dohodki starej{ih..................................................................................................37 Zdravje v poznej{ih letih.....................................................................................49 Stopnja tveganja rev{~ine pri starej{ih............................................................51 Sklepne misli........................................................................................................ 54 Metodolo{ka pojasnila in definicije.................................................................. 55 Statisti~na in druga znamenja.......................................................................... 58 Kratice, kraj{ave in merske enote.................................................................... 58 Seznam držav: imena in kratice (ISO 3166).................................................... 59 Ob~ine RS, 1. januar 2009 .................................................................................. 59 Literatura in viri................................................................................................... 60 Foto: Nelka Vertot ■ Ko sem bil še štirinajstletnik, je bil moj oče tako neumen, da sem ga komajda prenašal v svoji bližini. Toda glej čudo, ko sem dopolnil enaindvajset let, sem bil šokiran, kako veliko se je moj stari naučil v sedmih letih. Mark Twain ■ Z vsakim letom, ki mine, sem bolj zadovoljen. Ta občutek me spremlja že od mojih štiridesetih. Takrat sem bil nekoliko vznemirjen ob tej življenjski prelomnici, toda moj stari prijatelj me je potolažil: Ne pritožuje se nad staranjem - veliko, veliko ljudi nima tega privilegija. Earl Warren ■ Vsaka starost prinaša svoje plodove, treba jih je znati pobrati. Raymond Radiguet Star les daje svetlejši ogenj. Hrvaški pregovor Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Slovenski pregovor Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši v tvojem življenju! Gube bi morale označevati mesto na obrazu, kjer je bil nasmeh. Mark Twain ■ Starost je dobra v štirih rečeh: staro drevo najbolje gori, staro vino je najbolje piti, starim prijateljem zaupati in stare pisce brati. Francis Bacon ■ Nihče se ne postara s tem, ko živi mnogo let. Staramo se z opuščanjem naših idealov. Leta mogoče nagubajo kožo, ampak opustiti navdušenje pomeni nagubati dušo. Samuel Ullman ■ Eno leto je dolgo, več jih pa hitro mine. Nemški pregovor Ce se hočeš star odpočiti, se moraš mlad potruditi. Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. Slovenski pregovor Latinski pregovor Pogum ni vedno glasen. Včasih se pogum oglasi ob koncu dneva s tihim glasom in pravi: Jutri bom poskusil še enkrat. Mary Anne Radmacher Mark Twain Foto: Nelka Vertot STARANJE JE DOSEŽEK DRUŽBE Družbeno okolje je s svojimi spremembami (družbene ureditve in političnih sistemov, pa tudi gospodarskega in tehnolo{kega razvoja) vedno pomembno vplivalo na družbo in življenje ljudi v njej. Čas, v katerem živimo, je v družboslovju poimenovan postmoderna doba ali doba preseganja nečesa (doba poseganja »onkraj«). Za obdobje zadnjih desetletij je značilna tudi izguba pomena in družbenega vpliva mnogih "samoumevnosti člove{kega življenja" (Socialni razvoj, Umar, 2006), kar dalj{anje življenja in z njim neločljivo nujno povezano medgene-racijsko sožitje nedvomno je. Ljudje smo skoraj vsak dan postavljeni pred vrsto novih možnosti in izbir, pogosto prisiljeni odločati se kar "mimogrede", brez časa za trezen premislek, ter skoraj "dnevno" vsaj popravljamo načine življenja in svoje načrte v zvezi z njim, če jih že ne spreminjamo. Statistični podatki ne »opozarjajo« le na dana{nji osrednji prebivalstveni problem »razvitih držav« nasploh, na hitro staranje prebivalstva, ampak tudi na vzrok in posledico tega pojava, na izrazito upadanje rodnosti in na dalj{anje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu (je kazalnik zdravja prebivalstva; je povprečno {tevilo let življenja, ki ga novorojenec lahko pričakuje ob predpostavki, da bo od leta opazovanja dalje umrljivost glede na starost ostala nespremenjena). Velikost, starostno-spolna sestava in regionalna razporejenost na{ega prebivalstva v naslednjih desetletjih so sicer res odvisne od prihodnjih vrednosti rodnosti, umrljivosti in selivnosti, kako pa bomo kot velika množica posameznikov živeli na tem delu Evrope, pa je nazadnje v največji meri odvisno od tega, v kolik{ni meri smo ljudje kot posamezniki in kot celota - družba: torej, kak{ne so vrednote, ki jim dajemo prednost oziroma ki jih živimo. Vrednote postajajo vse bolj tisti dejavnik, ki določa meje območij, znotraj katerih se pogovarjamo o izzivih in načinih re{evanja vpra{anj hitro spreminjajočega se sodobnega sveta, ki od vsakogar terja vedno nove prilagoditve. Vrednote so pojmovanja tega, kar je pomembno, za kar si je vredno prizadevati in se zavzemati. Določajo, kako družba in njeni ljudje izpolnjujejo skupno poslanstvo in sledijo skupni viziji prihodnjega razvoja. Urejena in trdna družba potrebuje skupna merila in vrednote, ker brez skupnih vrednot se člani te družbe ne bi mogli medsebojno povezovati. Povezovanje z drugimi je za vsakogar bistvenega pomena, saj ... lahko človek le v odnosu s sočlovekom dobi dragoceno izku{njo o pravi vrednosti življenja .... Čeprav se danes večkrat zdi, da za sodobnega posameznika ni več vrednostnih sistemov in ciljev, za katere bi si prizadeval vse življenje, in da so novi sistemi vrednot vse bolj začasni in manj jasno zarisani, le ni tako. Tudi Slovenija potrebuje za dobro funkcioniranje svojih prebivalcev moralne vrednote in načela, ki jo postavljajo v določen vrednostni okvir za delovanje v prihodnosti, potrebuje dobro medgeneracijsko sožitje (tj. dobre, skladne, kulturne medgeneracijske odnose, koristne za vse sobivajoče). Življenje je nedeljiva celota. Staranje je del življenja, dočakati pozna leta je dosežek, zato je postati star normalno. Staranja ne moremo preprečiti, zdrav način življenja (zdrava prehrana in ustrezna količina gibanja) pa ohranja človeka vitalnej{ega (polnej{ega življenjske moči). Staranje pospe{uje več dejavnikov: dednost, vlažno, vroče podnebje, življenje v mestih, način življenja, napačna prehrana, premalo gibanja, vrsta službe, {kodljive navade in razvade. Število starej{ih mo{kih in žensk nara{ča, življenjska doba ljudi je vse dalj{a, predvsem zaradi izbolj{anih zdravstvenih in socialnih razmer. Kljub temu da so starej{i danes bolj »pri močeh«, kot so bili toliko stari pred desetletji, se vendar zdi, da je obremenjenost s starostjo danes večja kot nekoč. V sodobni kulturi, v kateri se cenijo predvsem vrednote, kot so mladost, lepota in uspe{nost, se je že raz{iril tudi dvom o vrednosti in smislu staranja ter starosti, in raziskave žal vse pogosteje omenjajo samomore prav med ljudmi tretje generacije ... Danes je verjetno najpomembnej{i del oblikovanja družbenoekonomskega razvoja iskanje najustreznej{ih poti za vključevanja oseb vseh starosti v družbo tako, da bosta STARANJE JE DOSEŽEK DRUŽBE zapostavljanje (diskriminacija) zaradi starosti in neprostovoljna osamitev čim bolj redka pojava. Ker je zagotovitev pravice do varstva pred rev{čino in socialno izključenostjo {e posebej pomembna za starej{e (tudi vedno bolj nemočne), je nujno spodbujati solidarnost in vzajemno pomoč (podporo) med generacijami. Ker je kakovost življenja vseh generacij enako pomembna kot dolga življenjska doba, mora biti starajočim se v največji mogoči meri omogočeno, da kot neločljiv sestavni del družbene skupnosti živijo polno, zdravo, varno in zadovoljno življenje. Spo{tovanje starej{ih in skrb zanje morata (p)ostati stalnici člove{ke kulture, zato vpra{anj v zvezi z življenjem starej{ih ne smemo obravnavati ločeno, ampak kot pomemben in potreben sestavni del celotnega razvojnega procesa člove{ke družbe. Človekovo dostojanstvo je ne glede na starost človeka vedno enako in vedno »mlado«! Osnovna značilnost zdaj{njega razvoja in demografske prihodnosti evropske družbe je staranje prebivalstva, in to posebej razvitim državam povzroča v tem času nemalo skrbi. Pojav staranja prebivalstva je deloma posledica upadanja rodnosti, predvsem pa zelo opaznega podalj{anja pričakovane življenjske dobe. Zato je skrb - zlasti v evropskih državah -osredotočena manj na to, kak{na bo v prihodnje {tevilčna rast prebivalstva v državah, ampak bolj na to, kako se bodo spreminjala "razmerja" med posameznimi, predvsem »velikimi« starostnimi skupinami: kak{ni bodo relativni deleži tistih, ki so vključeni v delo in prispevajo k prihodku države z davki, in tistih, ki so odvisni od sredstev za porabo (to so poleg otrok in mladih tudi starej{i). OECD ocenjuje, da je v državah članicah EU med prebivalci, starimi 5564 let, delovno aktivnih samo {e 50 % (v EU je {tevilka {e nižja, 39 %), med prebivalci v starosti 25-54 let pa jih aktivno dela 75 %. Staranje prebivalstva v EU je posledica {tirih demografskih trendov, ki vplivajo drug na drugega, čeprav se njihova obseg in ritem med državami lahko zelo razlikujeta. Ti so: ■ nizko povprečno {tevilo otrok na žensko (splo{na stopnja rodnosti), ■ zmanj{anje rodnosti v zadnjih desetletjih, ki je sledilo povojnemu obdobju »baby-boom« generacije, ■ bistveno dalj{a pričakovana življenjska doba ob rojstvu (od leta 1960 za več kot 8 let) in zmanj{anje umrljivosti ter ■ sprejem velikega {tevila priseljencev iz tretjih držav (to se bo {e nadaljevalo). Upadanje {tevila rojstev in dalj{anje življenjske dobe v večini razvitih držav močno spreminjata starostno sestavo prebivalstva. Tudi v Sloveniji se povprečna starost prebivalstva stalno zvi{uje: v začetku 50. let prej{njega stoletja je zna{ala približno 30 let, konec leta 2004 40,3 leta, konec leta 2009 pa 41,4 leta. Kdo so »starejši« oz. stari prebivalci in kaj je staranje oz. starost Meja med srednjimi leti in obdobjem starosti ne more biti natančno opredeljena, saj v vseh družbah nima enakega pomena. Ljudi lahko začnemo obravnavati (opredeljevati) kot »starej{e« (»stare«) oz. jih uvr{čati med take, ko se v njihovi dejavnosti zgodijo nekatere spremembe ali ko se spremeni njihova družbena vloga (ko na primer postanejo stari star{i ali ko se upokojijo), lahko pa potem, ko izpolnijo določeno {tevilo let oz. ko prestopijo določeno starostno mejo. O tem, kdo so starej{i oz. stari, kdaj posamezno osebo opredelimo kot starej{o oz. staro, ni popolnega soglasja (niti v posamezni državi, kaj {ele v Evropi oz. svetu) in se zato za različne potrebe uporabljajo različne starostne meje. Vedno bolj se pri opredeljevanju ljudi po starosti uveljavlja delitev, po kateri se starost začne z upokojitvijo. V Sloveniji običajno uporabimo za razvr{čanje prebivalstva v velike starostne skupine naslednjo delitev: osebe, stare 0-14 let: »mladi«; osebe, stare 15-64 let: »delovno sposobni«; osebe, stare 65 let in več: »stari«. STARANJE JE DOSEŽEK DRUŽBE Včasih se uporablja tudi nekoliko drugačna delitev: 0-19 let: »mladi«; 20-59 let: »odrasli«; 60 let in več: «starej{i odrasli«. »Definicija« starosti se spreminja tako v teorijah družboslovcev kot tudi v besednjaku politikov in različnih organizacij. V zadnjih letih se pogosto sli{i besedna zveza »aktivno staranje«, s katero se želi poudariti, da starost {e daleč ni le odvisno, nedejavno (pasivno) obdobje življenja, saj naj bi po upokojitvi ljudje zaživeli v novih oblikah dejavnosti, koristnih za družbo. Tako lahko aktivno staranje vse bolj razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem in civilnem področju, in sicer kot nadgradnjo (izku{nje) že doseženega, in ne le kot podalj{ane fizične aktivnosti ostarelih oziroma podalj{evanje zaposlenosti. Staranje je proces, ki doleti vsa živa bitja. Staramo se od trenutka spočetja, torej je minljivost ena najosnovnej{ih zakonitosti na zemlji. Večina strokovnjakov, ki se ukvarjajo s staranjem, se strinja, da je staranje skupna posledica različnih vplivov na organizem v njegovem življenju (ti vključujejo dejavnike okolja, dednosti, kulture, prehrane, telesne aktivnosti itd.). Pri človeku je staranje proces biolo{kih, psiholo{kih in socialnih sprememb posameznika in vpliva tudi na posameznikovo osebnost in na njegov položaj v družbi. Študijsko se s staranjem ukvarjata gerontologija (veda, ki raziskuje staranje z biolo{kega in s socialnega vidika) in geriatrija (veda, ki se ukvarja z zdravstvenimi težavami starej{ih ljudi). Staranje je torej fiziolo{ki proces, ki se za bitje začne že z oploditvijo, za družbo pa staranje pomeni obdobje v življenju človeka po izpolnitvi določene starosti. Tako kot mlaj{e tudi starej{e prebivalstvo lahko razvrstimo v več starostnih skupin: v prvo skupino uvr{čamo osebe, stare 65-74 let, v drugo osebe, stare 75-84 let, v tretjo pa osebe, stare 85 let in več. Tabela 1: Velike starostne skupine prebivalstva in indeks staranja, Slovenija Leto Starostne skupine (%) Indeks staranja 0-14 let 15-64 let 65+ 1869 32,9 62,1 5,0 15,2 1910 34,8 58,5 6,7 19,3 1931 30,5 62,5 7,0 23,0 1953 27,7 65,0 7,3 26,4 1991 20,8 68,0 11,2 53,1 2002 15,3 70,0 14,7 96,3 Vir: SURS, popisi ■ Prebivalstvo držav članic EU-27 se bo po predvidevanjih močno postaralo in mediana starosti prebivalstva EU-27 (srednja varianta projekcije prebivalstva EUROPOP2008) naj bi se s 40,4 leta v letu 2008 do leta 2060 dvignila na 47,9 leta. Delež starih 65 in nad 65 let (zapisano kraj{e: 65 let in več ali 65+) med skupnim prebivalstvom naj bi se v EU-27 povečal s 17,1 % na 30,0 %; {tevilo toliko starih prebivalcev pa naj bi se predvidoma od 2008 do 2060 povečalo s 84,6 milijona na 151,5 milijona. Podobno naj bi se {tevilo ljudi, starih 80 let in več, v državah članicah EU-27 od 2008 do 2060 skoraj potrojilo: z 21,8 milijona na 61,4 milijona. ■ Staranje prebivalstva bodo seveda spremljale {tevilne socialne, ekonomske in geopolitične spremembe, ki bodo v nemajhni meri posredno in neposredno posledica prav tega procesa. Vse te spremembe bodo na svoj način, a opazno vplivale tudi na intenzivnost in ritem tehnolo{kega razvoja, na gospodarsko »rast« in strukturo potro{nje prebivalstva in tudi na sistem javnih financ. PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Grafikon 1: Starejši, 60+, med prebivalstvom, svet % 40. 30. 10- 1950 1975 2009 2025 2050 □ svet n bolj razvite države □ manj razvite države Vir: UN, Population ageing and development, 2009 ■ Svetovno prebivalstvo šteje zdaj 6,8 milijarde ljudi, leta 2050 bo po demografskih projekcijah ZN štelo 9,1 milijarde. Med velike regije sveta, v katerih naj bi se število prebivalcev v prihodnosti bistveno zmanjševalo, sodi tudi področje EU-27. EU-27 ima zdaj skoraj 500 milijonov prebivalcev, leta 2050 pa jih bo po omenjenih projekcijah imela 506 milijonov; Slovenija šteje danes dobra 2 milijona prebivalcev, leta 2050 pa naj bi jih imela 1,88 milijona. ■ Se v začetku 20. stoletja je svetovno prebivalstvo štelo manj kot 2 milijardi. Po uradni Reviziji ocen in projekcij prebivalstva ZN, 2008 naj bi svetovno prebivalstvo do 2050 preseglo 9 milijard. Od leta 2005 do julija 2009 naj bi se svetovno prebivalstvo povečalo za 78 milijonov ljudi na leto, od leta 2010 pa naj bi se zaradi zmanjševanja plodnosti svetovnega prebivalstva povečevalo (po srednji varianti projekcij ZN) približno za 33 milijonov ljudi na leto in leta 2050 naj bi po pričakovanjih strokovnjakov štelo 9,1 milijarde. ■ Danes se kažeta v svetu dva zelo različna vzorca rasti prebivalstva: počasna rast ali celo upadanje števila prebivalcev v najbogatejših državah in nadaljevanje hitre rasti prebivalstva v najrevnejših državah sveta; v razvitih regijah živi namreč 1,2 milijarde ljudi, v manj razvitih pa 5,5 milijarde. Do sredine tega stoletja naj bi se delež ljudi v manj razvitih državah povečal z 82 % na 86 % oz. v obdobju 2009-2050 naj bi se prebivalstvo v teh delih sveta številčno povečalo s 5,6 milijarde na 7,9 milijarde; pri tem naj bi se število oseb, starih 15-59 let, povečalo za 1,2 milijarde, število oseb, starih 60 let in več, pa za 1,1 milijarde; število otrok naj bi se tudi v teh državah zmanjšalo. V nasprotju s tem pa naj bi se število prebivalcev v bolj razvitih regijah sveta spremenilo le malo, z 1,23 milijarde na 1,28 milijarde, ali bi se celo zmanjšalo na predvidenih 1,15 milijarde, če ne bi bilo selitev iz držav v razvoju (in sicer povprečno 2,4 milijona selitvenega salda oseb letno). PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Grafikon 2: Prebivalstvo po velikih starostnih skupinah, Evropa % 80-, 60- 40 20. 1950 1970 1995 2025 □ 0-14 let □ 15-64 □ 65+ I I 75+ Vir: IIASAC (http://www.iiasa.ac.at/Research/ERD/DB/data/hum/dem/dem_2.htm, 5. 5. 2010). ■ Prebivalstvo sveta, posebej njegovega razvitega dela, se intenzivno stara. V bolj razvitih regijah sveta je že danes 22 % prebivalcev starih 60 let in več, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na 33 %. V razvitih državah sveta kot celoti je število starejših že danes višje od števila otrok, mlajših od 15 let, do leta 2050 pa bo po predvidevanjih za več kot dvakrat višje od števila otrok. Demografska gibanja v razvitem svetu, katerega del je tudi Slovenija, seveda napovedujejo intenzivno staranje prebivalstva in posledično vse večje »pomanjkanje« mladega prebivalstva. ■ Staranje prebivalstva je tudi resen evropski problem. Prebivalstvo držav članic EU-27 se bo v prihodnosti po predvidevanjih močno postaralo: mediana starosti prebivalstva naj bi se od 2008 do 2060 dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Delež starih najmanj 65 let (tj. 65 let in več), med skupnim prebivalstvom naj bi se tako povečal s 17,1 % na 30,0 %; to pomeni, da naj bi se število toliko starih prebivalcev od 2008 do 2060 predvidoma povečalo s 84,6 milijona na 151,5 milijona; število najmanj 80 let starih ljudi pa naj bi se v tem obdobju skoraj potrojilo: z 21,8 milijona naj bi naraslo na 61,4 milijona. PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Grafikon 3: Koeficient starostne odvisnosti starih, države članice EU-27, 2008 koeficient starostne odvisnosti starih 40-, 30. 20 10 0_L1- II II IIII II II II II II II II II II II II II II II II II II II II II EU-27 IT DE EL SE BE AT EE FR BG LV Fl UK ES DK HU FT SI LT NL RO LU CZ MT PL CY SK IE države Vir: Eurostat, tsdde510 ■ Koeficient starostne odvisnosti mladih (ta pove, koliko prebivalcev, mlajših od 15 let, je odvisnih od 100 delovno sposobnih prebivalcev) se bo za EU-27 do leta 2060 - po napovedih - zmerno povečal, in sicer s 23,3 % na 25,0 %, medtem ko naj bi se koeficient starostne odvisnosti starih (ta pove, koliko prebivalcev, starih 65 let in več, je odvisnih od 100 delovno sposobnih) do leta 2060 bistveno povečal, s 25,4 % na 53,5 %. Grafikon 4: Koeficient starostne odvisnosti starih po spolu, Slovenija koeficient starostne odvisnosti (65+/ 15-64) 40n 20 1948 1953 1961 1971 1981 I I SKUPAJ □ moški □ ženske 2002 2009" leto popisa / leto 11 Stanje 30. 6. Vir: SURS, popisi PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Grafikon 5: Koeficient starostne odvisnosti starih po spolu, projekcije prebivalstva, Slovenija koeficient starostne odvisnosti starih 80-, 2008 2009 2010 2020 2030 2040 2050 2060 leto / leto projekcije I I SKUPAJ □ moški □ ženske Vir: Eurostat, EUROPOP 2008, konvergentni scenarij ■ Staranje prebivalstva pomeni tudi večjo obremenjenost delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let); običajno jo merimo s koeficientom starostne odvisnosti. V preteklih treh desetletjih je bila starostna sestava prebivalstva Slovenije dobra, ugodna, zato so vrednosti koeficienta skupne starostne odvisnosti, tj. odvisnosti najmlajših (0-14 let) in starejših prebivalcev (starih 65 let in več), nazadovale; k temu je največ prispeval koeficient starostne odvisnosti mladih. ■ V letu 2003 se je nazadovanje koeficienta starostne odvisnosti ustavilo in njegove vrednosti so začele naraščati - odtlej je namreč vrednost skupnega koeficienta starostne odvisnosti v večji meri odvisna od vrednosti koeficienta starostne odvisnosti starih kot pa od vrednosti koeficienta starostne odvisnosti mladih. Tako naj bi delež odvisnega (vzdrževanega) starega prebivalstva »prispeval« že skoraj tri četrtine vrednosti skupnega koeficienta starostne odvisnosti. PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Grafikon 6: Starejši po starosti11, Slovenija 60-, 50 40 30- 20-- o------Lin— OB E E t t 20091) 2010 2020 2030 2040 2050 2060 leto / leto projekcije I 50+ □ 60+ □ 65+ □ 70+ O 75+ 80+ □ 85 + 1 Stanje 30. 6. Vira: Eurostat, SURS ■ V zadnjih dvajsetih letih, od 1989 do 2009, se je v Sloveniji delež prebivalcev, starih najmanj 65 let, povečal z 10,6 % na 16,5 %; to pomeni, da se je ta starostna skupina povečala za 125.000 ljudi. V istem obdobju se je delež prebivalcev, starih 0-14 let, zmanjšal z 20,9 % na 14,0 %. Ta trend se bo po napovedih nadaljeval: leta 2029 naj bi bilo vsaj 65 let starih prebivalcev 24,8 %, leta 2059 pa že 33,5 %; do 15 let starih prebivalcev pa naj bi takrat bilo 12,9 % oziroma 12,8 %. ■ Najhitreje se povečujeta delež in število prebivalcev, starih 85 let in več ("najstarejših med starejšimi"). V Sloveniji jih je bilo leta 1989 nekaj manj kot 15.000 (0,7 % vsega prebivalstva); do leta 2009 se je njihovo število več kot podvojilo (30.369); leta 2029 naj bi jih bilo po projekcijah 66.478, leta 2059 pa 136.720 (to pomeni, da se bo do konca 50. let tega stoletja njihovo število v Sloveniji petkrat povečalo in bo predstavljalo 7,6 % celotnega prebivalstva). ■ Prebivalstvo Slovenije pa po teh predvidevanjih ne bo le številčno skromnejše, ampak bo tudi bistveno starejše: če je bilo leta 2008 med celotnim prebivalstvom Slovenije 16,0 % takih, ki so bili stari najmanj 65 let, jih bo po omenjenih predvidevanjih konec leta 2060 že za dobro tretjino (33,4 %). Zelo podobno velja tudi za druge države članice EU (po osnovni varianti projekcij EUR0P0P2008 naj bi bilo leta 2060 v teh državah 30 % prebivalcev starih najmanj 65 let, med temi pa takih, ki bodo stari 80 let in več, trikrat več kot v letu 2008). PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Grafikon 7: Starejši, države članice EU-27, 2008 % 16-, 12-. 8-- EU-27 DE EL IT BG LV EE FT BE LT SI AT Fl HU RO ES SE UK FR DK CZ MT NL LU PL CY SK IE države □ 65-79 let I | 80+ Vir: Eurostat, tps00010 ■ Starostna skupina oseb, ki so že dosegle starost 80 let, se letno poveča za 3,8 % in pomeni več kot desetino (11 %) vseh starejših (tj. vsaj 65 let starih) prebivalcev sveta. Do sredine 21. stoletja bo po pričakovanjih že petina vseh »današnjih« starejših ljudi dosegla starost 80 let in več. Število stoletnikov - teh je bilo v 1999 približno 145.000 - se bo do 2050 povečalo za 15-krat, na 2,2 milijona. Povedano drugače: delež oseb, starih nad 60 let - ta danes obsega nekaj manj kot 11 % od 6,9 milijarde svetovnega prebivalstva (739 milijonov leta 2009) - se bo do 2050 po predvidevanjih povečal na 22 % oz. teh oseb bo takrat predvidoma 2 milijardi (vseh prebivalcev bo takrat po predvidevanjih nekaj več kot 9 milijard). Skoraj vsak 10. prebivalec pa bo takrat star že več kot 80 let. Ce bo rodnost še naprej upadala, bo do 2050 v svetu prvič v zgodovini več starejših ljudi kot otrok (0-14) let. ■ Na svetu in v EU se zmanjšuje tudi številčno razmerje med ženskami in moškimi, starimi 65 let in več. Leta 1981 je bilo na 100 toliko starih moških 189 toliko starih žensk, leta 2009 pa je bilo na 100 moških v tej starostni skupini 155 žensk te starosti. Po projekcijah prebivalstva EUR0P0P2008 se bo delež 65 let in več starih žensk na 100 enako starih moških še znižal in naj bi leta 2060 znašal 114 toliko starih žensk na 100 enako starih moških. Tabela 2: Prebivalci po velikih starostnih skupinah, Slovenija Starostna skupina (leta) 1948 1953 1961 1971 Popis / stanje / leto projekcije 30. 06. 1981 1991 2002 2009 2020 2040 2060 0-14 28,4 27,6 27,3 24,1 23,0 20,8 15,3 14,0 14,2 12,1 12,8 15-64 64,4 64,8 64,8 65,9 65,7 68,0 70,0 69,5 65,4 58,9 53,9 65+ 7,3 7,6 7,8 9,8 11,1 11,2 14,7 16,5 20,4 29,1 33,4 Vira: SURS, Eurostat, EUR0P0P2008, konvergentni scenarij % PREBIVALSTVO JE VSE STAREJ[E Grafikon 8: Prebivalci po velikih starostnih skupinah, Slovenija 100 -, 80. 60. 40- 20. 1989 2009 2029 2059 leto projekcije □ 0-14 let □ 15-64 □ 65-84 | | 85+ Vira: SURS, Eurostat EUR0P0P2008, konvergentni scenarij ■ V Sloveniji se delež otrok (0-14 let) zmanjšuje, povečujeta pa se delež delovno sposobnih (15-64 let) in delež starejših prebivalcev (65 let in več). Delež otrok se je od 1981 do 2009 zmanjšal s 23 % na 14 %; delež delovno sposobnih (15-64 let) pa se je v istem obdobju povečal s 66 % na skoraj 70 %. ■ Delež starejših (65 let in več), ki je v osemdesetih letih 20. stoletja miroval na ravni 10 %, se od leta 1987 stalno povečuje, sredi leta 2009 pa je že presegel 16 %; delež prebivalcev, starih najmanj 80 let, pa je pri nas obsegal v tem letu slabe 4 % (3,8 %). Po osnovni varianti projekcij prebivalstva Slovenije EUR0P0P2008 se bo do leta 2060 delež prvih (65+) povečal na 33,4 %, delež drugih (80+) pa na 14,1 %. Pričakujemo, da bodo kazalci starostne sestave začeli kazati bistveno slabšanje številčnih razmerij med omenjenimi starostnimi skupinami pri nas v drugi polovici naslednjega desetletja. ■ Še ne tako daleč nazaj so bili v Sloveniji precej redki posamezniki, ki so doživeli zelo visoko starost. Z napredkom medicine oziroma temeljne zdravstvene oskrbe in obvladovanja mnogih bolezni ter z izboljšanjem prehrane in sploh načina življenja pa so bili dani pogoji za daljšo življenjsko dobo in s tem za povečanje števila in deleža starejših tudi pri nas. ■ Prebivalstvo Slovenije se je v zadnjem polstoletju številčno povečalo za skoraj pol milijona (za 460.000). Stalna rast števila prebivalcev od sredine 50. let 20. stoletja se je po letu 1991 ustavila. Čeprav se je ta po letu 1999 znova začela, ni bila enako intenzivna kot v 70. letih 20. stoletja; sredi leta 2009 je bilo namreč v Sloveniji 2.042.335 prebivalcev (1.011.767 moških in 1.030.568 žensk). Tudi po osnovni varianti projekcij prebivalstva EUR0P0P2008 naj bi prebivalstvo Slovenije številčno raslo le do začetka leta 2020, potem naj bi se začelo zmanjševati in že leta 2060 naj bi v Sloveniji živelo približno le še toliko prebivalcev kot na začetku 70. let 20. stoletja. PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Grafikon 9: Mediana starosti prebivalcev po spolu, države članice EU-27, 2009 mediana starosti (leta) 50-, 40. 30 DE IT AT EL Fl SE BE SI ES NL DK BG UK CZ LJ MT FR FT HU LV LT EE RO PL SK CY IE države ^ moški | | ženske Vir: CIA World Factbook 2009 ■ Mediana starosti prebivalcev v državah članicah EU-27 se bo od 2008 do 2060 po napovedih dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Grafikon 10: Povprečna starost prebivalcev po spolu, Slovenija starost (leta) 50-, 20- 10- moški ženske spol i 11948 n1953 □1961 □1971 □1981 h 1991 □2002 Vir: SURS, popisi ■ Zaradi rasti števila starejših ljudi v Sloveniji je višja tudi povprečna starost prebivalstva Slovenije. V zadnjih tridesetih letih se ta vztrajno in dokaj enakomerno povečuje: leta 2009 je bila že 7 let višja kot leta 1981 oziroma od 1989 do 2009 se je povečala s 35,6 leta na 41,4 leta. PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Grafikon 11: Povprečna starost prebivalcev po spolu, statistične regije, Slovenija, 30. junij 2009 statistične regije Slovenija Obalno-kraška Goriška Zasavska Pomurska Podravska Spodnjeposavska Notranjsko-kraška Koroška Savinjska Gorenjska Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija starost (leta) 40 50 I I SKUPAJ □ moški □ ženske ■ Sredi leta 2009 je bila povprečna starost prebivalcev najvišja v obalno-kraški statistični regiji, povprečno najnižja pa v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, med občinami pa povprečno najvišja v občinah Osilnica in Kostel, povprečno najnižja pa v občinah Benedikt in Gorenja vas - Poljane. Grafikon 12: Starejši, 65+, po spolu11, statistične regije, Slovenija, 30. junij 2009 statistične regije Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Goriška Pomurska Obalno-kraška Spodnjeposavska Koroška Notranjsko-kraška Zasavska I I SKUPAJ □ moški □ ženske 11 SI po spolu=100. Vir: SURS Vir: SURS PREBIVALSTVO JE VSE STAREJ[E Grafikon 13: Koeficient starostne odvisnosti starih po spolu, statisti~ne regije, Slovenija, 2009 statistične regije Slovenija Goriška Zasavska Notranjsko-kraška Spodnjeposavska Pomurska Podravska Obalno-kraška Gorenjska Koroška Osrednjeslovenska Savinjska Jugovzhodna Slovenija I | SKUPAJ □ moški □ ženske Vir: SURS ■ Tudi po kazalniku starostne odvisnosti starih (KSOS) je bila sredi leta 2009 v najugodnejšem položaju statistična regija jugovzhodna Slovenija (22,5); najvišjo vrednost KSOS med statističnimi regijami pa sta imeli goriška (26,5) in zasavska statistična regija (25,5). Karta 1: Starejši1), 65 +, občine, Slovenija, 2008 % med vsemi prebivalci v občini I I 13,9 ali manj □ 14,0-15,9 D 16,0-17,9 □ 18,0-19,9 □ 20,0 in več ©SURS 1) Več (moški, ženske) na http://www.stat.si/TematskaKartografija. Vira: SURS, GURS ■ Najvišje vrednosti deležev starejših (65+ in 80+) med prebivalci v občinah Slovenije so imele občine ob zahodni državni meji. PREBIVALSTVO JE VSE STAREJSE Karta 2: Prebivalci11, 80+, občine, Slovenija, 2008 11 Več (moški, ženske) na http://www.stat.si/TematskaKartografija. ©SURS Vira: SURS, GURS ■ V vseh občinah so bile ženske v povprečju starejše od moških; v občinah Osilnica in Solčava, kjer so bile ženske v povprečju za 6,2 leta starejše od moških, je bila razlika največja. Karta 3: Koeficient starostne odvisnosti starih11, občine, Slovenija 2008 1 Več (moški, ženske) na http://www.stat.si/TematskaKartografija. ©SURS Vira: SURS, GURS ■ Najvišji vrednosti KSOS v Sloveniji sta imeli občini Kostel (43,8) in Osilnica (39,2), najnižji pa občini Velenje (16,2) in Dornava (16,9). NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA JE SKROMNO Grafikon 14: Umrli po starostnih skupinah, Slovenija 50- 40- 30- 1960 1985 1990 □ 0-49let 0 50-59 □ 60-69 □ 70-79 I I 80 + 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto ■ Rodnost prebivalstva se je v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšala, predvsem v razvitih državah, padla je pod vrednost, ki še zagotavlja obnavljanje prebivalstva. Ce naj prebivalstvo nekega območja (npr. države) zagotovi obnavljanje generacij, mora dosegati stopnjo celotne rodnosti 2,1 otroka na žensko v rodni dobi. V Evropi je ob nizki rodnosti razmeroma nizka tudi stopnja neto selitev; te bi namreč lahko ublažile upadanje števila prebivalcev in njegovo staranje. Upad števila prebivalcev se sicer ne zgodi v trenutku, ker se življenjska doba (tudi zaradi vedno boljših zdravstvenih in socialnih pogojev) daljša in to kratkoročno nadomesti premajhno število novorojenih. Toda vedno skromnejše število delovno aktivnih prebivalcev vse težje »nosi« breme socialne in zdravstvene oskrbe »odvisnih« prebivalcev: otrok, mladih in vedno večjega števila starejših. ■ Tudi v Sloveniji se že več kot 100 let, intenzivneje pa po letu 1980, zmanjšuje število živorojenih otrok. Tako imenovani »baby boom« po drugi svetovni vojni (ko se je letno rodilo okrog 30.000 otrok ali vsako leto na 1000 prebivalcev 20 otrok) je trajal le do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja, potem pa je začelo število rojstev v Sloveniji upadati. Šele ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja, ko so rojevale ženske iz povojne »baby boom« generacije, se je v Sloveniji spet rodilo približno 30.000 otrok na leto. Po letu 1980 pa se je število novorojenih otrok začelo zmanjševati; leta 1992 se jih je rodilo že manj kot 20.000, najmanj doslej pa se jih je rodilo leta 2003 (17.321); po tem letu je začelo spet rahlo naraščati. ■ Za prebivalstvo Slovenije je značilno tudi to, da se opazno dviga starost umrlih oseb (da se življenjska doba na splošno daljša, kažejo tudi vrednosti kazalnika »pričakovano trajanja življenja ob rojstvu«). V letu 2008 umrli moški so bili stari povprečno 69,6 leta oz. v povprečju za 9,2 leta mlajši od žensk, umrlih v tem letu; te so bile stare povprečno 78,8 leta. Povprečna starost v letu 2008 umrlih moških je bila za 0,5 leta, povprečna starost umrlih žensk za 0,6 leta višja kot v letu 2007. V zadnjih petdesetih letih se je povprečna starost v Sloveniji umrlega moškega povečala za skoraj 12 let (11,8 leta), povprečna starost umrle ženske pa za 15 let; v korist žensk se je povečala tudi razlika med spoloma v starosti ob smrti. Samo v zadnjem desetletju se je povprečna starost v Sloveniji umrlih moških in žensk povečala za nekoliko več kot 3 leta (za 3,1 leta za moške in za 3,4 leta za ženske). Vir. SURS NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA JE SKROMNO ■ Zvišanje povprečne starosti ob smrti je tudi posledica uspešnejšega preprečevanja prezgodnjih smrti (tj. potencialno preprečljivih vzrokov smrti) oz. prezgodnje umrljivosti (to je v zdravstveni statistiki umrljivost pred 65. letom starosti). Pred petdesetimi leti sta bila med umrlimi v Sloveniji mlajša od 65 let vsak 2. moški in vsaka 3. ženska, leta 2008 pa vsak 3. moški in vsaka 8. ženska. Delež moških, ki so umrli pred 65. letom, med vsemi umrlimi moškimi v posameznem letu, se je v zadnjem polstoletju znižal z 49,1 % na 33,0 %, delež žensk pa s 36,2 % na 13,7 %. Grafikon 15: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu11, Slovenija moški | | ženske obdobje 1 Za leti 2007 in 2008 je pričakovano trajanje življenja izračunano po spremenjeni metodologiji. Vir: SURS ■ Ker je način življenja vedno bolj kakovosten, je razumljivo, da danes živijo ljudje dlje kakor včasih; to se dobro kaže v podatkih o deležih umrlih po starostnih skupinah. V zadnji polovici stoletja so v Sloveniji število in deleži umrlih v mlajših starostnih razredih upadali, v starejših pa so se povečevali; predvsem delež umrlih starejših, ki so že dopolnili 80 let. Deleža umrlih, starih 60-69 let in 70-79 let, pa se po letu 2000 zmanjšujeta. ■ Tudi delež prezgodaj umrlih (tj. pred 65. letom starosti) se v Sloveniji zmanjšuje; od 2000 do 2008 se je zmanjšal za skoraj 4 %. Tako stanje je seveda posledica izboljšanih življenjskih in predvsem zdravstvenih razmer. Glede na leto 2007 se je delež umrlih moških, mlajših od 65 let, zmanjšal za 0,5 % (32,5 % vseh umrlih moških), pri ženskah pa za 0,6 % (13,1 % vseh umrlih žensk). Najpogostejši vzrok smrti umrlih pred dopolnjenim 65. letom starosti so bile novotvorbe, za temi pa bolezni obtočil, poškodbe in zastrupitve. V Sloveniji se podaljšuje tudi pričakovano trajanje življenja novorojenega otroka: deček, rojen v obdobju 2006/07 v Sloveniji, lahko pričakuje, da bo dočakal starost 75,0 leta, deklica, rojena takrat in tam, pa 82,3 leta, to je pri dečkih za 8,9 leta več, pri deklicah pa kar za 10,3 leta več kot v začetku 60. let 20. stoletja. Moški, ki je bil v letu 2007 star 65 let, pa je lahko pričakoval, da bo živel še 16,0 leta, enako stara ženska pa še 20,3 leta (to je pri moških 2 leti manj, pri ženskah pa 1,6 leta manj od povprečja v EU). NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA JE SKROMNO Grafikon 16: Pričakovano trajanje življenja pri starosti 65 let po spolu, države članice EU-2711, 2008 % 25-, 15-10-- EU-27 FR ES SE CY IT EL AT UK DE Fl LU NL BE IE MT PT DK SI CZ PL RO HU SK EE BG LT LV države ^ moški I | ženske 1 Za EU-27 in Italijo so podatki za leto 2006, za Belgijo, Francijo, Švedsko in Združeno kraljestvo pa za leto 2007 Vir: Eurostat, tps00025 ■ Ob hitrem spreminjanju starostne sestave prebivalstva in njegovem staranju postaja vedno bolj aktualna tudi vrednost kazalnika pričakovano trajanje življenja pri starosti 65 let. Gre za demografsko starostno mejo, ki razmejuje starejše prebivalce od delovnega kontingenta, v ekonomskem smislu pa upokojence od aktivnega prebivalstva. Pričakovano trajanje življenja za moške v tej starosti se je v EU-27 s 14,4 leta (obdobje 2000-2002) dvignilo na 15,8 leta (leto 2007), za ženske pa z 18,9 leta na 19,9 leta. Glede na nizko upokojitveno starost v Sloveniji bi bila za ekonomske analize morda bolj aktualna analiza meje pričakovanega trajanja življenja pri starosti 60 let. Pričakovano trajanje življenja za moške pri tej starosti se je povišalo s 17,8 leta na 19,4 leta, za ženske pa s 23,1 leta na 24,2 leta. ■ Umrljivost je v različnih obdobjih človekovega življenja različna in je odvisna tudi od fizioloških lastnosti, prevladujočih pri človeku v posameznem biološkem obdobju. V Sloveniji se umrljivost po dopolnjenem 60. letu starosti strmo povečuje. Moški v starosti med 50. in 69. letom so v letih 2001-2005 v Sloveniji najpogosteje umirali zaradi raka pljuč in ishemične bolezni srca ter raka prebavil in zaradi bolezni jeter in prometnih nezgod. Najpogostejši vzroki smrti pri ženskah v tej starosti pa so bili rak prebavil in dojke ter ishemična bolezen srca, možganska kap in bolezni jeter. Nad 70 let stari moški in prav tako ženske so najpogosteje umirali zaradi bolezni srca in ožilja ter zaradi raka prebavil, moški pa še zaradi raka dihal in spolnih organov, ženske pa zaradi pljučnice, bolezni žil in sladkorne bolezni. ■ Tudi razlike v umrljivosti prebivalcev Slovenije med njenim zahodnim in njenim vzhodnim delom ter med posameznimi statističnimi regijami niso zanemarljive; kot je znano, so stopnje umrljivosti v zahodnem delu države nižje kot v njenem vzhodnem delu. Bolezni srca in ožilja so tudi med starejšimi najpogostejše v pomurski in zasavski, rak pa v zasavski in savinjski statistični regiji. NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA JE SKROMNO Grafikon 17: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, moški, države članice EU-2711, 2008 starost (leta) 90-, 80- 70- 60- 50- EU-27 LT LV EE RO BG HU SK PL CZ SI FT Fl DK BE MT IE UK FR DE EL AT ES LU NL CY IT SE države 11 Za EU-27 in Italijo so podatki za leto 2006, za Belgijo, Francijo, Švedsko in Združeno kraljestvo pa za leto 2007. Vir: Eurostat, tps00025 Grafikon 18: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ženske, države članice EU-2711, 2008 starost (leta) 90-, 80- 70- 50- EU-27 BG RO LT LV HU SK EE PL CZ DK UK IE MT EL PT NL SI BE DE LU CY SE AT Fl IT ES FR države 11 Za EU-27 in Italijo so podatki za leto 2006, za Belgijo, Francijo, Švedsko in Združeno kraljestvo pa za leto 2007. Vir: Eurostat, tps00025 NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA JE SKROMNO ■ Eden od vzrokov staranja prebivalstva v Evropi je tudi čedalje daljša življenjska doba; to velja za vse države članice, le da se povprečna življenjska doba daljša z različno intenzivnostjo; v južnih državah (Španija, Grčija, Ciper) in severnih (Švedska, Finska), se daljša intenzivneje, v državah na vzhodu (v Romuniji in Bolgariji) ter v pribaltskih državah (Latvija, Litva, Estonija) pa manj intenzivno. ■ Po podatkih Eurostata za leto 2008 lahko dečki, rojeni leta 2008, pričakujejo, da bodo doživeli 77 let, v štirinajstih državah članicah EU-27; prav takrat in tam rojene deklice pa lahko pričakujejo, da bodo doživele 82 let v šestnajstih državah članicah EU-27. Pričakovano trajanje življenja za moške je bilo krajše od 70 let v šestih državah, pričakovano trajanje življenja za ženske pa je bilo krajše od 80 let v sedmih državah članicah EU-27. Vrednost tega kazalnika je bila med državami članicami EU-27 leta 2008 za moške najvišja na Švedskem (79,0 leta), za ženske pa v Franciji (skoraj 85 let), najnižja pa za moške v Litvi (66,3 leta) in Latviji (67,0 leta), za ženske pa v Bolgariji (77,0 leta) in Romuniji (77,2 leta). V vseh državah članicah EU-27 se daljša tudi življenjska doba prebivalcev, starih 65 let in več. Grafikon 19: Leta pričakovanega zdravega življenja pri starosti 65 let, države članice EU-2711, 2007 leta 15-, 3-- EU-27 DK SE NL UK MT ES BE EL IE FR SI LU CY CZ IT Fl DE RO AT FT PL HU LT LV SK EE države ^ moški | | ženske 1 Za BG ni podatka. Vir: Eurostat, tsdph220 ■ Leta pričakovanega zdravega življenja je veljaven kazalnik za merjenje in spremljanje števila let življenja brez invalidnosti ali oviranosti pri vsakdanjih dejavnostih. Ženske živijo dlje, a jih v življenju v primerjavi z moškimi daljši čas spremljajo zdravstvene težave, zato so deležne manj let zdravega življenja. ■ Dolžina pričakovanega zdravega življenja za ženske je v državah članicah EU-27 od 5 do 15 let krajša od dolžine pričakovanega trajanja življenja zanje, za moške pa je krajša od 3,5 leta do 10,5 leta. NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA JE SKROMNO Karta 4: Prezgodnja umrljivost, moški, občine, Slovenija, 2008 Vira: SURS, GURS ■ V obdobju od leta 1989 do leta 2008 je bilo med vsemi umrlimi 27,9 % t. i. prezgodaj umrlih, tj. oseb,ki so bile ob smrti mlajše od 65 let. Med temi osebami je bilo 70,3 % moških in 29,7 % žensk. Stevilo prezgodnjih smrti se je sicer v tem obdobju znižalo za 17,9 %, pri moških bolj kot pri ženskah. Karta 5: Prezgodnja umrljivost, ženske, občine, Slovenija, 2008 NAČIN (SO)BIVANJA STAREJSIH Grafikon 20: Starejši po zakonskem stanu1), Slovenija, 2009 40-- 20-- bJ j j j j □J ^ samski / samska | | razvezan / razvezana | poročen / poročena | | vdovec/ vdova 90+ 100+ starost (leta) 1 Vsaka starostna skupina=100. Vir: SURS ■ Ker ženske tudi v Sloveniji (podobno kot v drugih evropskih državah) umirajo starejše kot moški, je zakonski stan večine obojih v starosti 65 let in več drugačen kot pri mlajših osebah. Do 65. leta je namreč večina še poročena; po tej starosti, še posebej pa po 80. letu (80+) je delež ovdovelih izrazito večji od deleža poročenih ali samskih; za ženske pa to velja še v večji meri kot za moške. Najstarejše ženske med »starejšimi« so torej vdove, najstarejši moški med starejšimi pa so ali vdovci ali poročeni. Grafikon 21: Starejši po spolu, starosti in zakonskem stanu1), Slovenija, 2009 % 90-, 75- 60- 30 Irn ml i n-i^ n-n-i r moški ženske samski / samska moški ženske moški ženske poročen / poročena razvezan / razvezana i 150+ n 70+ n 80+ n 90+ moški ženske vdovec /vdova spol / zakonski stan 1 Vsaka starostna skupina=100. Vir: SURS NAČIN (SO)BIVANJA STAREJŠIH Tabela 3: Zasebna gospodinjstva po številu starejših, 65+, Slovenija, Popis 2002 _% Tip gospodinjstva Število starejših članov (65+) v gospodinjstvu nič eden dva ali več SKUPAJ SLOVENIJA 68,3 22,9 8,8 100 Nedružinsko gospodinjstvo 51,0 47,7 1,3 100 enočlansko - moški 78,5 21,5 - 100 enočlansko - ženska 34,6 65,4 - 100 veččlansko 48,2 35,9 15,9 100 Enodružinsko gospodinjstvo 74,8 14,7 10,5 100 - ni pojava Vir: SURS ■ Prebivalstvo se stara v vseh državah sveta in po napovedih ZN naj bi se do sredine stoletja število oseb, starih 60 let in več, potrojilo. Vse več ljudi starost ne le dočaka, temveč tudi starejši danes živijo dlje. Zato so vse bolj običajne 3- ali celo 4-generacijske družine. Tako se vzporedno z demografskimi spremembami spreminja tudi družba in z njo vsakdanje družinsko življenje. Mladi vedno dalj časa živijo pri starših; ti jim zagotavljajo varnost in pogosto oskrbujejo tudi svoje ostarele starše. ■ Bivalne razmere starejših prebivalcev so v zvezi s staranjem prebivalstva v 21. stoletju poseben izziv za vlade vseh držav, saj morajo vladne politike vse bolj vključevati kombinacijo ukrepov, ki med starejšimi spodbujajo zanašanje nase, ki zagotavljajo storitve za tiste, ki to zaradi ostarelosti potrebujejo, in ki spodbujajo vključevanje družinskih članov v oskrbovanje starejših in skrb za njihovo blagostanje. ■ Po študiji ZN o bivalnih oblikah starejših ljudi po svetu (»Living Arrangements of Older Persons around the World«, 2005) - ta študija vsebuje tudi podatke za Slovenijo - ena od sedmih starejših oseb živi sama; to pomeni približno 90 milijonov ljudi; večinoma so to ženske in med njimi jih je veliko že ovdovelih. ■ Ob Popisu 2002 je bilo med vsemi gospodinjstvi 31,7 % takih, v katerih je bil vsaj en član gospodinjstva star najmanj 65 let (v 22,9 % gospodinjstev je bil toliko star en član, v 8,8 % gospodinjstev pa dva ali več). ■ Ob Popisu 2002 v Sloveniji je večina oseb, ki so bile takrat stare 65 let in več, živela v zasebnih dvo- ali veččlanskih gospodinjstvih, torej skupaj z vsaj še enim članom (med toliko starimi moškimi je bilo takih, ki so živeli z vsaj še enim članom, 86,6 %, med toliko starimi ženskami pa je bilo takih 62,4 %). Deleži obojih se s starostjo seveda znižujejo (zaradi umiranja in zaradi odhoda v domove za starejše, torej v skupinska gospodinjstva). NAČIN (SO)BIVANJA STAREJŠIH Grafikon 22: Starejši, 65+, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu, po spolu in starostnih skupinah ter načinu (so)bivanja, Slovenija, Popis 2002 80- 40. 20. - — rrrrHn živi sam živi sama moški živi z drugimi ženska živi z drugimi način sobivanja I | 65-69 let □ 70-74 let □ 75-79 let Q 80-84 let □ 85+ Q 65+ Vir: SURS Grafikon 23: Starejši, 65+, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu sami, po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, Popis 2002 % 50-, 40 20 10- 65-69 70-74 75-79 □ SKUPAJ □ moški □ ženske 80-84 85+ starost (leta) Vir: SURS ■ Med osebami, ki so bile ob Popisu 2002 stare najmanj 65 let, je bilo tudi veliko takih, ki so živele same (torej v eno~lanskem gospodinjstvu), in sicer 25,3 % (11,4 % mo{kih in 33,5 % žensk). V vseh starostnih skupinah je bilo žensk, ki so živele same, vsaj 2-krat ve~ kot mo{kih, ki so živeli sami. V starostnih skupinah po 70. letu starosti je bilo takih žensk vedno nad 33 %, najve~ pa jih je bilo v starostni skupini 80-84 let, in sicer 41,8 %, medtem ko je bilo takih mo{kih v tej starostni skupini le 15,3 %. NAČIN (SO)BIVANJA STAREJŠIH Grafikon 24: Starejši, 65+, ki sobivajo v zasebnem gospodinjstvu, po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, Popis 2002 % 100. 80- 60- 40. 20- 65-69 70-74 75-79 □ SKUPAJ □ moški □ ženske 80-84 85+ starost (leta) Vir: SURS Grafikon 25: Starejši, 65+, ki živijo v skupinskem gospodinjstvu, po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, Popis 2002 % 20-, 16. — r-rf n ^r n ,-r moški ženske spol I I 65-69 let □ 70-74 let □ 75-79 let □ 80-84 let □ 85+ □ 65+ Vir: SURS ■ Med osebami, ki so bile ob Popisu 2002 stare najmanj 65 let, je bilo 3,4 % takih, ki so živele v skupinskih gospodinjstvih (2,1 % moških in 4,1 % žensk). Delež teh oseb se izraziteje povečuje pri osebah, ki so že dosegle starost 75 let. Ob Popisu 2002 je bil delež tistih, ki so živeli v skupinskih gospodinjstvih, največji med osebami, starimi 85 let in več, in sicer je znašal 15 % (med toliko starimi moškimi jih je bilo 8,8 %, med toliko starimi ženskami pa 17,0 %). NAČIN ISOlBIVANJA STAREJŠIH Tabela 4: Starejši glede na način (so)bivanja po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, Popis 2002 SKUPAJ 50-59 Moški (letal 60-74 75+ SKUPAJ 50+ SKUPAJ 50-59 Ženske (letal 60-74 75+ SKUPAJ 50+ SKUPAJ: v paru, sam, z otroki 54,6 91,7 93,5 85,8 91,8 54,7 94,3 87,2 66,9 85,2 živi s partnerjem /partnerko 47,1 79,2 81,1 68,0 78,7 36,6 73,0 52,0 17,0 51,5 živi sam 5,9 9,5 9,7 14,5 10,2 9,2 8,4 24,7 39,6 22,4 živi brez partnerja/partnerke, a z otroki 1,5 3,0 2,7 3,3 2,9 8,9 12,8 10,5 10,3 11,2 živi z drugimi 45,4 8,3 6,5 14,2 8,2 45,3 5,7 12,8 33,1 14,8 poročen par 42,7 75,4 78,9 66,7 76,0 35,3 70,0 50,7 16,6 49,8 poročen par z otroki 30,7 57,0 29,5 11,5 39,5 15,8 45,0 14,7 2,3 22,3 poročen par brez otrok 12,0 18,4 49,5 55,2 36,5 19,5 25,0 36,0 14,3 27,5 par, ki živi v zunajzakonski skupnosti 4,4 3,8 2,2 1,3 2,8 1,2 3,0 1,4 0,4 1,7 par v zunajzakonski skupnosti z otroki 3,1 2,1 0,5 0,1 1,2 0,4 1,3 0,2 0,0 0,5 par v zunajzakonski skupnosti brez otrok 1,3 1,6 1,6 1,2 1,6 0,8 1,7 1,1 0,3 1,2 SKUPAJ 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Vir: SURS ■ V Evropi in v ZDA je najpogostejša oblika sobivanja dvočlansko gospodinjstvo partnerjev (moža in žene], druga najpogostejša oblika pa so posamezniki, ki živijo sami (torej v enočlanskem gospodinjstvu]. ■ Starejši moški bolj verjetno živijo v dvočlanskem gospodinjstvu partnerjev in/ali z otroki, medtem ko starejše ženske pogosto (pogosteje kot moški] živijo same ali skupaj s sorodnikom ali celo z nesorodnikom. ■ V vseh razvitih državah se število starejših oseb, ki živijo same, povečuje. ■ Čeprav je težko točno določiti, v kolikšni meri življenjske razmere vplivajo na zdravje, je dejstvo, da bolezen vpliva na življenjske razmere, in samo tisti starejši, ki ostanejo razmeroma zdravi, lahko živijo samostojno, drugi pa so vedno bolj odvisni od pomoči drugih. ■ Po že omenjeni študiji »Living Arrangements of Older Persons«, 2001, živi danes dobra polovica vseh starejših na svetu v Aziji, četrtina pa v Evropi; leta 2050 naj bi v Aziji živelo 63 % vseh starejših, v Evropi pa naj bi se njihov delež, kljub staranju, glede na svetovna razmerja zmanjšal na 11 %. ■ Ker so starejši najštevilnejši v urbanem okolju (tam živi 51 % svetovnega starejšega prebivalstva] - do leta 2025 pa naj bi se njihov delež povečal na 62 % -, so tam pogostejši različni problemi in socialne stiske, povezani s staranjem prebivalstva. V razvitih državah živi v urbanih območjih 74 % vseh tamkajšnjih starejših (65+], v državah tretjega sveta pa 37 % tamkajšnjih starejših. ■ Število oskrbovancev v domovih za starejše in podobnih ustanovah je razmeroma nizko, celo pri ljudeh, starih 90 let in več. Najvišje deleže so zabeležili v državah članicah EU. Skupno vsem državam (članicam EU in nečlanicam] je, da je delež žensk v teh ustanovah skoraj še enkrat večji od deleža moških. NAČIN (SO)BIVANJA STAREJŠIH Grafikon 26: Oskrbovanci domov za starejše po spolu, Slovenija tisoč 12-, 108642. 0- 1997 2000 2002 2004 2006 2008 leto moški | | ženske Vir: SURS, Javni socialnovarstveni zavodi ■ Socialne mreže, izoblikovane zunaj domačega gospodinjstva, so za starejše osebe dragocene in koristne, skupno bivanje z drugimi ljudmi pa je koristno tako za starejše kot za mlajše generacije (medgeneracijska solidarnost]. ■ V bogatejših državah je delež starejših, ki bivajo v ustanovah (domovih za starejše), večji kot v manj bogatih; v večini držav je delež žensk, ki živijo v teh ustanovah, večji od deleža moških, njihova povprečna starost pa višja od povprečne starosti moških. ■ Tudi potreba posameznikov po pomoči se z visoko starostjo veča. Odhod v ustanovo je pri »mlajših« starejših ljudeh pogosto povezan z boleznijo, medtem ko je pri najstarejših med starejšimi bolj povezan s socialnimi razmerami. ■ Število starejših, ki živijo sami ali v institucijah, je v veliki meri odvisno od kulturnih razlik in državne politike. V tem je tudi razlog za razlike med državami članicami EU. Odstotek starejših, ki živijo sami, je najvišji v skandinavskih, najnižji pa v mediteranskih državah. Hkrati je delež ljudi, ki živijo v ustanovah, najnižji v severnih državah, daleč najvišji pa na Nizozemskem. Življenjske razmere starejših so v veliki meri odvisne od njihovih življenjskih vzorcev v celotnem življenju. ■ Glede na povečano intenzivnost staranja prebivalstva v Sloveniji je razumljivo, da je povečano tudi povpraševanje po možnostih za oskrbo ali bivanje v domovih za starejše. V letu 2008 se je število oskrbovancev v teh domovih v primerjavi z letom 2007 povečalo skoraj za desetino; v njih je bivalo 15.235 oseb vseh starosti (3.852 moških in 11.383 žensk ali 25,3 % moških in 74,7 % žensk). ■ Med osebami v domovih za starejše sta bila v letu 2008 deleža moških, starih do 65 let in 65-69 let, večja od deležev žensk v teh starostih. V vseh višjih starostnih skupinah pa je bil delež žensk večji od deleža moških (ta razlika je bila najizrazitejša pri osebah, starih najmanj 80 let). Glede na dejstvo, da v Sloveniji moški umirajo bistveno mlajši od žensk, je to razumljivo. ■ Institucionalno varstvo starejših opravljajo v Sloveniji še vedno predvsem domovi za starejše. V večini teh domov sta bivalno-stanovanjski del in negovalni del ločena. ■ Zmogljivosti v domovih za starejše v Sloveniji zadoščajo za namestitev 5 % starejših prebivalcev Slovenije (65+). ■ Najpogostejši razlog za sprejem v dom je bila v obravnavanih letih starost prosilcev, skoraj pri 70 %; med temi pa jih je bilo precej tudi bolnih in so potrebovali poleg nege tudi primerno zdravstveno oskrbo. NAČIN (SO)BIVANJA STAREJŠIH Grafikon 27: Oskrbovanci domov za starejše in odklonjeni prosilci za sprejem vanje, Slovenija tisoč 20-, 10- 1997 2000 2002 2004 | odklonjeni prosilci 2006 2008 oskrbovanci Vir: SURS, Javni socialnovarstveni zavodi ■ Zmogljivost domov za starejše, čeprav ti vsako leto bistveno razširijo svoje zmogljivosti in ustanavljajo nove, še ne omogoča sprejema v dom vsem prosilcem. Leta 2008 je v domovih za starejše bivalo 15.235 oskrbovancev; med temi so prevladovale osebe, stare najmanj 80 let, 14.565 pa jih je na sprejem tedaj še čakalo. ■ Skoraj tri četrt mest v domovih za starejše je oddanih ženskam; to je razumljivo, če vemo, da je več kot za polovico oskrbovancev starih najmanj 80 let in da med toliko starim prebivalstvom prevladujejo ženske. Njihov delež se med oskrbovanci v domovih povečuje (v zadnjem desetletju se je povečal skoraj za 3 %). Grafikon 28: Oskrbovanci domov za starejše po starostnih skupinah, Slovenija % 80-, 40- 20- J J rnJ jri J 1995 1998 2000 2004 2005 2006 2007 2008 I I do 30 let □ 40-49 □ 50-59 □ 60-64 □ 65-69 ■ 70-74 □ 75-79 ■80+ Vir: SURS, Javni socialnovarstveni zavodi NAČIN (SO)BIVANJA STAREJŠIH Tabela 5: Oskrbovanci domov za starejše po spolu in starostnih skupinah, Slovenija SKUPAJ do 39 40 - 49 Starostne skupine (leta) 50 - 59 60 - 64 65 - 69 70 - 74 75 - 79 80+ 2004 SKUPAJ 13.098 51 147 531 515 895 1.429 2.452 7.078 Moški 3.388 21 88 320 280 439 520 651 1.069 Ženske 9.710 30 59 211 235 456 909 1.801 6.009 2005 SKUPAJ 13.641 46 134 564 479 858 1.520 2.527 7.513 Moški 3.534 16 86 361 257 429 585 686 1.114 Ženske 10.107 30 48 203 222 429 935 1.841 6.399 2006 SKUPAJ 13.699 32 125 537 438 813 1.474 2.566 7.714 Ženske 3.478 12 72 340 237 412 572 709 1.124 Moški 10.221 20 53 197 201 401 902 1.857 6.590 2007 SKUPAJ 13.856 32 105 446 418 793 1.387 2.474 8.201 Moški 3.497 18 61 283 224 399 545 671 1.296 Ženske 10.359 14 44 163 194 394 842 1.803 6.905 2008 SKUPAJ 15.235 22 119 450 439 849 1.455 2.575 9.326 Moški 3.852 15 70 281 248 440 564 738 1.496 Ženske 11.383 7 49 169 191 409 891 1.837 7.830 SKUPAJ 2004 - 2008 SKUPAJ 69.529 183 630 2.528 2.289 4.208 7.265 12.594 39.832 Moški 17.749 82 377 1.585 1.246 2.119 2.786 3.455 6.099 Ženske 51.780 101 253 943 1.043 2.089 4.479 9.139 33.733 0 2004 - 2008 SKUPAJ 13.906 37 126 506 458 842 1.453 2.519 7.966 Moški 3.550 16 75 317 249 424 557 691 1.220 Ženske 10.356 20 51 189 209 418 896 1.828 6.747 0 2004 - 2008 (%) SKUPAJ 100 0,3 0,9 3,6 3,3 6,1 10,4 18,1 57,3 Moški 100 0,5 2,1 ,9 8, 7,0 11,9 15,7 19,5 34,4 Ženske 100 0,2 0,5 1,8 2,0 4,0 8,7 17,6 65,1 Vir: SURS, Javni socialnovarstveni zavodi STOPNJA ZAPOSLENOSTI STAREJSIH JE NIZKA Grafikon 29: Stopnja zaposlenosti starejših, 55-64 let, države članice EU-27 % 80-, 40-- 20-- 0_LW-III III III III III III III III III III III III III III III III III III III III III III III III III III III EU-27 SE DK UK EE PT CY IE Fl NL LV LT CZ ES EL DE RO FR MT AT IT LU BC BE PL HU SI SK države I | 2002 □ 2008 Vir: Eurostat, tsiem020 ■ Povečanje zaposlenosti starejših je del Lizbonske strategije. Do leta 2010 naj bi bila stopnja zaposlenosti starejših delovno sposobnih (50-64 let) v EU 50-odstotna. V EU-25 kot celoti se je stopnja zaposlenosti teh oseb v obdobju 2000-2008 povečala s 36,6 % na 45,6 %, in sicer se je povečala tudi v vseh posameznih državah članicah, razen na Portugalskem in Danskem. Leta 2005 je bila stopnja zaposlenosti starejših delovno sposobnih moških v EU-25 51,8-odstotna, starejših delovno sposobnih žensk pa 33,7-odstotna. Ljudje, stari 55-64 let, na trgu delovne sile niso homogena skupina; stopnja zaposlenosti oseb, starih 55-59 let, je namreč še enkrat višja od stopnje zaposlenosti oseb, starih 60-64 let. ■ Staranje prebivalstva je danes in bo v prihodnosti za Evropo eden največjih ekonomskih in socialnih izzivov tudi v zvezi z iskanjem ustreznih poti in mehanizmov za podaljšanje dobe zaposlitve. Na nizko stopnja zaposlenosti starejših delovno sposobnih oseb so opozorili že na zasedanju Evropskega sveta marca 2000 v Lizboni, v letu 2001 pa je Evropski svet v Stockholmu naložil vsem državam članicam, da do leta 2010 dosežejo povprečno 50-odstotno stopnjo zaposlenosti oseb v starostni skupini 55-64 let. EU-27 se zastavljenemu cilju počasi približuje. Stopnja zaposlenosti teh oseb je bila v EU-27 v letu 2008 45,6-odstotna, torej bistveno višja kot v letu 2001; tedaj je bila 37,7-odstotna. Stopnja zaposlenosti toliko starih oseb je bila leta 2008 več kot 50-odstotna v 12 državah članicah EU-27; najvišja je bila na Švedskem (70,1 %) in v Estoniji (62,4 %); v 15 državah članicah pa je bila ta stopnja nižja od 50 %; med temi državami je bila tudi Slovenija (32,8 %), stopnja zaposlenosti teh oseb od leta 2007 se je pri nas celo znižala. ■ Čeprav število starejših delovno aktivnih raste, večinoma ne gre za bolnike, potrebne nege, ampak so te osebe (zaradi vedno boljših življenjskih razmer in boljšega zdravja) še »aktiven del prebivalstva«. Slovenija je med državami članicami EU-27 po povprečni starosti državljanov ob prestopu iz delovne aktivnosti v upokojitev na prvem mestu (pri starosti 56,2 leta), medtem ko se v povprečju najpozneje upokojujejo na Irskem (pri starosti 64,6 leta). V Sloveniji je bila v letu 2006 povprečna starost ob upokojitvi starostnih in invalidskih upokojencev najnižja v EU (59,6 leta za starostne in 52,4 leta za invalidske upokojence). STOPNJA ZAPOSLENOSTI STAREJSIH JE NIZKA Grafikon 30: Stopnja delovne aktivnosti, države članice EU-27, 2006 80-, 60- 40- 20- EU-27 DK NL CY IE UK SE FT AT EE Fl SI LV CZ DE ES LT LU SK RO FR BE EL HU BG MT PL IT države Vir: Eurostat, ADS Tabela 6: Stopnja delovne aktivnosti starejših po starostnih skupinah, Slovenija Starostne skupine (leta) 1998 2000 2005 2006 2007 2008 SKUPAJ 60,0 57,7 58,7 59,9 60,2 59,2 50 - 54 63,4 70,0 74,9 78,2 78,4 80,1 55 - 59 34,1 31,4 46,9 48,1 47,3 47,0 60 - 64 17,8 14,9 16,0 16,0 20,1 18,0 65 - 69 15,3 9,9 10,8 11,8 13,6 9,4 70+ 7,2 5,9 5,5 6,1 7,6 4,9 Vir: SURS, ADS ■ Leta 2008 je bilo v Sloveniji 996.000 delovno aktivnih prebivalcev (55 % mo{kih in 45 % žensk). Stopnja delovne aktivnosti - to je odstotni delež delovno aktivnih prebivalcev med vsemi prebivalci, starimi najmanj 15 let, je bila skoraj 57-odstotna (po smernicah Lizbonske strategije naj bi dosegla 70 %). Počasi pa se stopnja delovne aktivnosti dviguje tudi v Sloveniji; pred 15 leti je bila malo nad 52-odstotna. ■ Med delovno aktivnimi osebami je bilo leta 2008 slabih 86 % zaposlenih in skoraj 10 % samozaposlenih oseb, dobre 4 % pa so predstavljali pomagajoči družinski člani. Med zaposlenimi osebami jih je 83 % imelo zaposlitev za nedoločen, 17 % pa za določen čas. 9 % delovno aktivnih prebivalcev je imelo delo z delovnim časom, ki je bil kraj{i od polnega; med temi je bilo manj mo{kih (dobrih 7 %) kot žensk (skoraj 11 %). % DOHODKI STAREJSIH Grafikon 31: Povprečno število prejemnikov pokojnine po vrstah pokojnine in spolu, Slovenija % 80. 60- 40- - 20. Vir: ZPIZ | starostna | | invalidska | | družinska | | vdovska Tabela 7: Povprečno število prejemnikov pokojnin po vrstah pokojnin, Slovenija Leto Vrsta pokojnine Vrsta pokojnine (%) starostna invalidska družinska vdovska SKUPAJ starostna invalidska družinska vdovska SKUPAJ 1990 197.259 82.289 76.729 - 356.274 55,4 23,1 21,5 - 100 1991 227.524 87.194 78.482 - 393.200 57,9 22,2 20,0 - 100 1992 248.978 91.551 79.276 - 419.805 59,3 21,8 18,9 - 100 1993 255.985 93.857 80.439 - 430.291 59,5 21,8 18,7 - 100 1994 257.298 94.848 80.769 - 432.915 59,4 21,9 18,7 - 100 1995 259.253 96.058 81.740 - 437.051 59,3 22,0 18,7 - 100 1996 262.142 96.850 83.113 - 442.105 59,3 21,9 18,8 - 100 1997 266.854 97.369 84.530 - 448.753 59,5 21,7 18,8 - 100 1998 271.490 97.498 85.638 - 454.626 59,7 21,4 18,8 - 100 1999 276.255 97.382 86.643 - 460.280 60,0 21,2 18,8 - 100 2000 282.005 97.804 86.976 663 467.448 60,3 20,9 18,6 0,1 100 2001 287.926 97.704 84.260 4.617 474.507 60,7 20,6 17,8 1,0 100 2002 295.304 97.621 81.688 9.285 483.898 61,0 20,2 16,9 1,9 100 2003 302.365 97.433 78.818 13.295 491.911 61,5 19,8 16,0 2,7 100 2004 308.443 96.556 76.038 16.789 497.826 62,0 19,4 15,3 3,4 100 2005 315.092 96.665 73.254 19.977 504.988 62,4 19,1 14,5 4,0 100 2006 322.755 96.115 69.735 22.569 511.174 63,1 18,8 13,6 4,4 100 2007 332.780 94.511 65.601 25.913 518.805 64,1 18,2 12,6 5,0 100 2008 342.992 93.389 62.624 28.928 527.933 65,0 17,7 11,9 5,5 100 2009 354.514 92.123 59.699 32.119 538.455 65,8 17,1 11,1 6,0 100 - ni pojava Vir: ZPIZ DOHODKI STAREJŠIH ■ Intenziteta staranja prebivalstva se na svoj na~in odraža prav v pove~evanju {tevila prejemnikov pokojnine. V Sloveniji je upokojena dobra ~etrtina prebivalstva. Število prejemnikov pokojnine (starostne, invalidske, družinske in kme~ke) v Sloveniji, ki jim je bila pravica do pokojnine priznana v Sloveniji, se v zadnjem desetletju pove~uje povpre~no po 1,5 % letno. Zaradi svetovne finan~ne gospodarske krize in z njo povezanega zmanj{evanja zaposlovanja oz. »odpu{~anja« vse večjega {tevila delavcev iz »baby boom« generacije, ki so dosegli pogoje za upokojitev, ter zaradi napovedi »modernizacije« pokojninskega sistema (s podalj{evanjem obvezne delovne dobe/dosežene pokojninske dobe) pa se je upokojevanje {e »pospe{ilo«. V letu 2009 se je povprečno {tevilo upokojencev (uživalcev starostne, invalidske, družinske, vdovske in delne pokojnine) v Sloveniji povečalo {e izraziteje, in sicer za 2 % glede na leto 2008 (to je najvi{ja stopnja rasti v zadnjih sedmih letih). ■ V letu 2009 je bilo v Sloveniji povprečno 538.455 upokojencev. Povprečno {tevilo zavarovancev (895.594) v tem letu je bilo za 0,9 % nižje od {tevila v predhodnem letu. Temu ustrezno se je zato znižalo razmerje med zavarovanci in upokojenci - v letu 2009 je bilo 1,66. Grafikon 32: Prejemniki pokojnine glede na vrsto in višino pokojnine, po spolu prejemnikov, Slovenija, december 2009 % 50-, 40- 30. 20 10- t Iki L Jk^. I I starostna - m I I starostna-ž I I invalidska-m I I invalidska-ž višina pokojnine (EUR) I I vdovska in starostna Vir: Vzajemnost št 4/2010, Jože Kuhelj, str. 9 ■ Starostna pokojnina je v Sloveniji v letu 2009 zna{ala povprečno 687,96 EUR (če ne upo{tevamo prejemnikov sorazmernega dela pokojnine3; mo{ki so prejeli mesečno v povprečju 754,06 EUR, ženske pa nekoliko manj, 602,33 EUR. Pri vi{ini invalidskih pokojnin - te so zna{ale povprečno 516,20 EUR - so bile razlike med spoloma nekoliko manj{e: mo{ki so prejeli povprečno 542,97 EUR, ženske pa 479,03 EUR. Družinska in vdovska pokojnina pa sta v letu 2009 zna{ali povprečno 431,96 EUR (na družinsko pokojnino vpliva tudi {tevilo družinskih članov, ki so do take pokojnine upravičeni). 3 Pokojnine prejemnikov sorazmernih delov so razmeroma nizke, ker so odmerjene le v sorazmernem delu, odvisnem od dolžine delovne dobe, dopolnjene v Sloveniji. DOHODKI STAREJŠIH Tabela 8: Povprečna bruto starostna in povprečna bruto invalidska pokojnina glede na pokojninsko dobo, po spolu prejemnikov, Slovenija, december 2009 Pokojninska Povprečna bruto doba (leta) starostna pokojnina (EUR) invalidska pokojnina (EUR) moški ženske SKUPAJ moški ženske SKUPAJ do 14 let 309,01 392,94 367,40 348,34 390,57 367,72 15-19 210,66 276,37 261,92 341,78 407,95 375,52 20-24 273,95 355,18 328,27 384,95 432,36 408,23 25-29 349,95 411,76 389,32 484,82 518,93 501,08 30-34 461,01 564,91 548,15 606,29 574,50 594,98 35-39 652,54 654,01 653,50 654,61 477,09 638,49 40+ 767,48 504,30 753,69 529,16 363,85 511,54 SKUPAJ 668,60 579,85 620,93 507,76 478,86 496,19 Vir: ZPIZ ■ Pokojnine žensk so nižje predvsem zaradi nižjih plač žensk, ki so služile za pokojninsko osnovo, in dolžine pokojninske dobe. Plače moških in plače žensk so se v Sloveniji razlikovale že v preteklosti in do danes se ni veliko spremenilo. Razlike v višini izplačanih plač seveda vplivajo tudi na razlike v višini pokojnin. ■ V letu 2008 je povprečna mesečna bruto plača žensk - znašala je 1.369 EUR - pomenila 92,4 % povprečne mesečne bruto plače moških - ta je znašala 1.481 EUR; torej je bila plača žensk za dobrih 110 EUR nižja od plač moških. Seveda gre za povprečja in do razlik prihaja tudi zaradi različne izobrazbene, starostne in poklicne strukture prejemnikov. ■ Razlika med plačo žensk in plačo moških je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Bruto plača žensk v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je bila v letu 2008 za 33,8 % nižja od bruto plače moških v teh dejavnostih. Približno enaka je bila razlika med plačama v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo; tam so imele ženske v povprečju za 30,6 % nižje plače od svojih kolegov. Povprečne plače moških in žensk so se najmanj razlikovale v dejavnosti promet in skladiščenje, in sicer za 88 EUR v korist žensk. Vendar je bilo žensk med zaposlenimi v tej dejavnosti le za dobro petino in so v povprečju opravljale bolje plačana dela. Bruto plača žensk je bila višja od bruto plač moških v treh področjih dejavnosti: v gradbeništvu (za 21,7 %), v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 13,1 %) in v prometu (za 6,5 %). DOHODKI STAREJSIH Grafikon 33: Razmerja med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo, po vrsti pokojnine, Slovenija % 80-, 60-- 40- 20 0 I Hill—LLLLI—LLLU—LLLU—LLLU—LLLLI—LLLU—LLLU—LLLU—LLLLI—LLLLI—LULL 1992 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto I I SKUPAJ I I starostna I I invalidska I I družinska in vdovska Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009 in Letno poročilo 2005 ■ V času uživanja pokojnine naj bi se načeloma ohranjalo globalno razmerje med zneskom pokojnine in povprečno plačo v državi, kot je veljalo ob uveljavitvi pokojnine. To osnovno načelo se je v praksi izvajalo na različne načine, predvsem glede na višino inflacije in rasti plač ter glede na finančno vzdržnost posameznih rešitev. Kot merilo za usklajevanje pokojnin ves čas velja gibanje povprečne plače na zaposlenega delavca v državi po uradnih statističnih podatkih. V Sloveniji je bilo v praksi preizkušenih že več različic za določitev osnov za usklajevanje pokojnin: mesečno povprečje plač v predzadnjem letu pred letom, v katerem so se usklajevale pokojnine; mesečno povprečje plač za zadnje leto pred letom, za katero so se usklajevale pokojnine; kumulativno povprečje mesečnih plač za čas od začetka leta, v katerem so se usklajevale pokojnine; povprečna plača za zadnji mesec pred uskladitvijo pokojnin, za katerega je bil objavljen uradni statistični podatek. ■ Po zdaj veljavnih predpisih v Sloveniji se pokojnine usklajujejo glede na rast povprečne mesečne plače, izplačane osebam, zaposlenim pri pravnih osebah; ta podatek objavlja SURS v Uradnem listu RS. Tako je zdaj upoštevano gibanje povprečnih bruto plač, medtem ko so se po prejšnji zakonski ureditvi upoštevala gibanja preračunanih povprečnih neto plač. Omenjena sprememba je bila posledica uveljavitve novega zakona o dohodnini (s 1. 1. 2005); ta je med drugim vplival tudi na drugačno višino povprečne stopnje prispevkov in davkov, obračunanih od plač v Republiki Sloveniji. Zaradi učinkov spremenjene davčne zakonodaje se je odmik med gibanji povprečnih bruto in neto plač - te se dotlej niso bistveno razlikovale - povečal in vplival tudi na dosežena razmerja med pokojninami in plačami. ■ Podatki o višinah pokojnin po vrstah pokojnin in spolu prejemnikov so bili vedno zanimivi in aktualni, v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah pa se vprašanje o tem, kakšne so, vedno pogosteje zastavlja. Po letu 2000, odkar velja zdajšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se iz leta v leto znižuje razmerje med plačami in pokojninami. Še leta 2000 je povprečna starostna pokojnina dosegala 75,3 % plače, po podatkih za leto 2009 pa le še 66,6 %. DOHODKI STAREJŠIH ■ Leta 1992 je povprečna starostna pokojnina znašala 78,4 % povprečne plače, povprečna invalidska 64,6 %, povprečna družinska 55,4 %, vse povprečne pokojnine pa 71,0 % povprečne plače. ■ Cilj leta 2000 sprejete pokojninske zakonodaje je bilo tudi zvišanje starosti ob upokojitvi in podaljšanje pokojninske dobe; to je bilo vsaj pri ženskah kar dobro uresničeno, saj so se te leta 2000 starostno upokojevale s 33 leti in 7 meseci pokojninske dobe, v letu 2009 pa s 35 leti in 8 meseci pokojninske dobe. Pri invalidsko upokojenih ženskah je bilo zvišanje starosti ob upokojitvi v tem desetletnem obdobju manjše, in sicer samo 1 leto in 2 meseca. Tabela 9: Razmerja med povprečno pokojnino in povprečno plačo, po vrsti pokojnine, Slovenija _% Leto Vrsta pokojnine starostna invalidska vdovska/družinska vse 1986 74,5 60,3 53,3 65,6 1990 89,2 73,1 63,4 79,9 1991 73,8 60,6 52,3 66,6 1995 76,2 63,0 54,2 69,2 1999 75,8 61,5 53,2 68,5 2000 75,3 61,1 53,0 68,1 2001 73,2 59,4 51,4 66,3 2002 72,8 59,1 51,1 65,9 2003 71,1 57,6 49,9 64,5 2004 70,2 56,7 49,2 63,7 2005 69,1 55,4 48,0 62,7 2006 68,6 55,1 47,8 62,5 2007 67,1 53,7 46,0 61,3 2008 67,1 53,8 46,3 61,6 2009 66,6 53,4 46,0 61,3 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, str. 44 ■ Pripadajoča pokojnina je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe uživalca in vrste pokojnine, ki jo je ta uveljavil. Sprememba vrednotenja zavarovalne dobe po ZPIZ-1 od 1. januarja 2000 ima praviloma za posledico različno raven pokojnin, uveljavljenih po različnih predpisih. ■ Neto starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe (za moškega) oziroma 35 let (za žensko), odmerjena od najnižje pokojninske osnove, je v letu 2009 mesečno znašala od najmanj 428,31 EUR (uveljavljena v letu 2009) do največ 431,09 EUR, za najnižjo možno zavarovalno dobo (tj. 15 let) pa 187,43 EUR. Zadnji navedeni znesek je po zakonu tudi zajamčena pokojnina, do katere je upravičen vsak zavarovanec, ne glede na to, kako je bil zavarovan. ■ V Sloveniji torej razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo od leta 2000 vztrajno nakazuje nižanje pokojnin v razmerju do plač. Leta 2000 je povprečna pokojnina dosegla 68,1 % plače; povprečna starostna pokojnina je dosegla 75,3 %, povprečna invalidska 61,1 %, povprečna družinska pa 53,0 % plače. V letu 2009 se je to razmerje pri povprečni pokojnini znižalo na 61,3 % plače, pri povprečni starostni pokojnini na 66,6 %, pri povprečni invalidski DOHODKI STAREJSIH na 53,4 %, pri povprečni družinski pokojnini pa na 46,0 %. Tako nazadovanje razumljivo vodi v resna razmi{ljanja o tem, do katere spodnje meje je {e dopustno zniževati pokojnine, ne da bi bilo s tem ogroženo preživljanje uživalcev pokojnine. Tabela 10: Povprečna dopolnjena pokojninska doba ob upokojitvi »novih« starostnih in invalidskih upokojencev iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po njihovem spolu, Slovenija Leto Upokojitev starostna invalidska moški ženske SKUPAJ moški ženske SKUPAJ let mes. let mes. let mes. let mes. let mes. let mes. 19901) 36 7 31 8 34 0 27 9 23 4 26 2 19951) 36 11 31 9 34 4 27 10 23 6 26 5 20002) 37 3 33 7 35 0 28 3 25 6 27 3 20012) 37 1 33 11 35 0 28 2 25 4 27 1 20022) 37 0 34 1 35 4 28 0 25 4 27 0 20032) 37 5 34 5 35 8 28 11 26 4 27 11 20042) 37 9 35 1 36 3 28 9 26 3 27 11 20052) 38 0 35 4 36 7 28 4 25 11 27 6 20062) 38 4 35 8 36 11 28 1 26 10 27 8 20072) 38 3 35 10 37 1 28 7 26 6 27 10 20082) 38 3 36 0 37 0 28 0 27 0 27 7 20092) 38 2 35 8 36 10 28 3 26 8 27 8 1 Upokojeni po splošnih in posebnih predpisih. 2) Upokojeni po splošnih predpisih. Vir: ZPIZ ■ Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so pravice, ki človeku pripadajo kot pravice do socialne varnosti. Socialna varnost je {irok pojem, obsega pa socialno zavarovanje in socialno varstvo. ■ Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnjene starosti zavarovanca in dopolnjenih let pokojninske dobe; ta pa mora pri najvi{ji možni starosti obsegati samo zavarovalno dobo. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja. Omenjena pogoja pa sta glede na spol zavarovanca različna; če na primer oseba izpolni zakonsko določeno pokojninsko dobo (ta je npr. za mo{ke 40 let), mora - čeprav ima ustrezno pokojninsko dobo, izpolniti tudi pogoj starosti (za mo{ke 58 let). ■ Pravica do invalidske pokojnine pa je odvisna tudi od invalidnosti zavarovanca in izpolnjevanja nekaterih drugih pogojev, določenih v zakonu. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija ZPIZ. ■ Za pridobitev pravice do pokojnine mora upravičenec praviloma izkazovati določeno dolžino pokojninske dobe. Skupna dolžina dopolnjene pokojninske dobe pa ne vpliva le na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, temveč tudi na njeno vi{ino, saj je merilo za določitev odstotka, v katerem se upravičencu odmeri pokojnina od pokojninske osnove. DOHODKI STAREJŠIH ■ Povprečna pokojninska doba vseh upokojencev v Sloveniji je bila decembra 2008 32 let in 2 meseca - torej precej pod dobo 40 let, ki naj bi jo dosegli. Nizka povprečna pokojninska doba je deloma posledica prej veljavnih pogojev, deloma pa tudi dejstva, da se zavarovanci zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojujejo z nižjo pokojninsko dobo in zaradi možnosti upokojitve z več kot 20 leti pokojninske dobe oziroma 15 leti zavarovalne dobe. To dejstvo pa povprečno pokojninsko dobo ob upokojitvi znižuje. ■ V obdobju 1990-2009 se je povprečna pokojninska doba pri starostnih upokojencih podalj{ala za 2 leti in 10 mesecev (za mo{ke za 1 leto in 7 mesecev, za ženske za 4 leta); pri invalidskih upokojencih pa za 1 leto in 6 mesecev (za 1 leto in 6 mesecev pri mo{kih, za 3 leta in 4 mesece pri ženskah). Tabela 11: Povprečna dosežena starost (upokojitvena starost) prejemnikov pokojnine (starostne in invalidske), ki jim je bila prvič priznana pravica do pokojnine, po spolu, Slovenija Leto Upokojenec starostni invalidski moški ženske SKUPAJ moški ženske SKUPAJ let mes. let mes. let mes. let mes. let mes. let mes. 1990 57 8 53 7 55 7 51 2 47 8 50 0 1995 57 6 53 1 55 7 48 8 44 1 47 1 2000 61 0 56 1 57 11 52 11 48 9 51 4 2001 62 0 56 2 58 2 53 3 49 1 51 6 2002 62 2 56 5 58 10 53 6 49 7 52 0 2003 62 2 56 6 58 10 53 8 49 9 52 0 2004 62 6 57 3 59 7 53 10 49 10 52 7 2005 61 8 57 3 59 5 53 11 50 1 52 7 2006 61 8 57 4 59 6 53 5 50 4 52 4 2007 61 10 57 7 59 8 54 9 50 8 53 4 2008 61 11 57 7 59 7 54 3 51 7 53 3 2009 62 0 58 1 59 11 54 8 51 11 53 8 Vir: ZPIZ, (http://www.zpiz.si/att/msp/201004.pdf, 12. 5. 2010). ■ Kadar govorimo o pokojninskih sistemih, je pogosto največ pozornosti namenjene dejanski upokojitveni starosti. Pokojninska reforma iz leta 1999 je zaostrila upokojitvene pogoje - to je razvidno iz podatkov o povprečni doseženi starosti prejemnikov pokojnin in iz podatkov o doseženi pokojninski dobi -, čeprav je uvedla tudi nekatere »ugodnosti«, ki omogočajo zgodnej{o upokojitev, npr. znižanje starostne meje zaradi nege otrok. ■ Povprečna dosežena starost prejemnikov pokojnin v Sloveniji se je v letih 1990-2009 bistveno spremenila - povečala, in sicer pri ženskah bolj kot pri mo{kih. Pri starostnih upokojencih se je povečala za mo{ke za 4 leta in 4 mesece, za ženske pa za 4 leta in 5 mesecev. Pri invalidskih upokojencih pa se je povečala za mo{ke za 3 leta in 6 mesecev, za ženske pa za 4 leta in 3 mesece. ■ Povprečna dosežena starost prejemnikov pokojnine je bila v letu 2009 za mo{ke, ki so uveljavljali starostno pokojnino, 62 let in je bila za 1 leto vi{ja kot leta 2000. Za ženske je bila pri uveljavljanju starostne pokojnine dejanska upokojitvena starost v letu 2009 58 let in 1 mesec (2 leti več kot leta 2000). Pri mo{kih, ki so leta 2009 uveljavljali invalidsko pokojnino, pa je bila DOHODKI STAREJŠIH povprečna dosežena starost 54 let in 8 mesecev (1 leto in 9 mesecev več kot leta 2000), pri ženskah, ki so se invalidsko upokojile, pa 51 let in 11 mesecev (3 leta in 2 meseca več kot leta 2000). ■ Tudi drugi pogoj, ki ga predpisuje zakon za pridobitev pravice do starostne pokojnine, tj. dosežena pokojninska doba, se od leta 2000 podaljšuje. Od tega leta je bila povprečna pokojninska doba »novih« starostnih upokojencev pri moških daljša za 9 mesecev (v letu 2009 je tako dosegla vrednost 38 let in 2 meseca), pri ženskah pa za 2 leti in 1 mesec (v letu 2009 je bila tako 35 let in 8 mesecev). Grafikon 34: Razmerje med upokojenci in zavarovanci, Slovenija število oseb (v tisoč) razmerje leto ^ zavarovanci I I upokojenci število zavarovancev na enega upokojenca Vir: ZPIZ ■ V zadnjih letih (od 2006 do 2008) je povprečno število zavarovancev v Sloveniji raslo hitreje, kot je naraščalo število upokojencev. V letu 2009 se je zaradi svetovne gospodarske krize število zavarovancev zmanjšalo za 1 % (9.198), število upokojencev pa se je povečalo za 2 % (10.522). ■ Razmerje med zavarovanci in upokojenci iz obveznega zavarovanja (ti prejemajo starostno, invalidsko, družinsko, vdovsko ali delno pokojnino), se je zmanjšalo z 1,71 leta 2008 na 1,66 v letu 2009 (to je najneugodnejše razmerje v Sloveniji doslej). DOHODKI STAREJŠIH Karta 6: Povprečna bruto starostna pokojnina, občine, Slovenija, maj 2010 Viri: SURS, ZPIZ, GURS ■ Povprečna bruto starostna pokojnina, ki so jo maja 2010 prejeli upokojenci, je znašala v Sloveniji manj kot 400 EUR v 11 občinah; v 28 občinah je znašala od 400 do 499 EUR, v 79 občinah od 500 do 599 EUR, v 76 občinah pa od 600 do 699 EUR; samo v 16 občinah pa je znašala 700 EUR in več. ■ Maja 2010 so imeli najnižjo povprečno bruto starostno pokojnino v občinah Grad (299,5 EUR) in Odranci (332,9 EUR), najvišjo pa v občinah Trzin (864,7 EUR) in Velenje (825,1 EUR). ■ Povprečna bruto invalidska pokojnina, ki so jo maja 2010 prejeli upokojenci, je znašala manj kot 400 EUR v 19 slovenskih občinah; v 78 občinah je znašala od 400 do 499 EUR, v 110 pa od 500 do 599 EUR; le v treh občinah je znašala od 600 do 699 EUR, samo v eni občini pa 700 EUR in več (in še to le za moške). ■ Najnižjo povprečno bruto invalidsko pokojnino so imeli maja 2010 v občinah Kuzma (294,5 EUR) in Hodoš/Hodos (301,3 EUR), najvišjo pa v občinah Trzin (692,9 EUR) in Logatec (660,2 EUR), in to sta tudi edini občini, v katerih je povprečna bruto invalidska pokojnina presegla 600 EUR. DOHODKI STAREJŠIH Karta 7: Prejemniki pokojnine, do 55 let, občine, Slovenija, maj 2010 Viri: SURS, ZPIZ, GURS ■ Med prejemniki vseh pokojnin je bilo maja 2010 takih, ki še niso bili stari 55 let, v 11 občinah manj kot 4,5 %; v 86 občinah jih je bilo od 4,5 % do 6,4 %, v 73 občinah pa od 6,5 % do 8,4 %; v 28 občinah jih je bilo od 8,5 % do 10,4 %, v 12 občinah pa 10,5 % in več. ■ Deleži prejemnikov pokojnine, ki še niso dopolnili 55 let, med vsemi prejemniki pokojnine v občini so bili maja 2010 najmanjši v občinah Kostel, Bloke in Šalovci (3,5 %], največji (in sicer so obsegali več kot 12 %] pa v občinah Osilnica (14,4 %], Velenje (14,4 %] in Polzela (12,1 %]. ■ Najmanjše deleže prejemnikov pokojnine, starih 55-64 let, in sicer manj kot 20 %, so imele maja 2010 občine Grad (15,9 %], Sveti Tomaž (17,6 %] in Sveti Jurij v Slovenskih goricah (18,6 %]; največje deleže takih prejemnikov, in sicer več kot 40 %, pa so imele občine Polzela (44, 8 %], Miklavž (44,4 %], Hajdina (43,2 %] in Trzin (40,5 %]. DOHODKI STAREJSIH Karta 8: Prejemniki pokojnine, 65 let in več, občine, Slovenija, maj 2010 163.11 Slovenija % od vseh prejemnikov pokojnine v občini □ 54,9 all manj □ 55,0 60,9 □ 61,0-66,9 □ 67,0-72,9 ■ 73,0 in več Viri: SURS, ZPIZ, GURS ■ Najmanjše deleže, a vse višje od 40 %, prejemnikov pokojnine, starejših od 65 let, so imele maja 2010 občine Polzela, Miklavž na Dravskem polju, Velenje in Hajdina; največje, vsaj 75 %, pa občine Grad, Sveti Jurij in Gornji Petrovci. Karta 9: Prejemniki starostne pokojnine11, občine, Slovenija, maj 2010 I I 49,9 ali manj □ 50,0-58,9 □ 590-67,9 □ 6&0-74.9 ■ 75,0 in več 1 Upoštevani so prejemniki starostne in delne starostne pokojnine. Viri: SURS, ZPIZ, GURS ■ Najmanjše deleže (manj kot 45 %) prejemnikov starostne pokojnine so imele občine Ribnica na Pohorju, Podvelka in Zavrč, najvišje pa Trzin, Ziri in Kranj. DOHODKI STAREJŠIH Karta 10: Prejemniki invalidske pokojnine, občine, Slovenija, maj 2010 Viri: SURS, ZPIZ, GURS ■ Najmanjše deleže prejemnikov invalidske pokojnine so imele občine Kostel (7,6 %), Ziri (7,9 %) in Železniki (8,0 %), največja deleža pa občini Slovenj Gradec (32,7 %) in Metlika (31,5 %). Karta 11: Prejemniki družinske pokojnine11, občine, Slovenija, maj 2010 1) Upoštevani so prejemniki družinske in vdovske pokojnine. Viri: SURS, ZPIZ, GURS ■ Najmanjše deleže prejemnikov družinske in vdovske pokojnine so maja 2010 imele občine Trzin (7,0 %), Tržič (8,9 %) in Kranj (9,3 %), največje pa občine Zavrč (37,8 %), Ribnica na Pohorju (35,6 %) in Osilnica (35,1 %). ZDRAVJE V POZNEJŠIH LETIH Zdravje je vrednota Zdravje je kot glavni pogoj za povečanje blaginje za večino sodobnih družb največja vrednota. Krepitev in varovanje zdravja posameznika pa zahtevata sodelovanje tako posameznika kot celotne družbe. Na zdravje posameznika in skupnosti namreč vplivajo številni med seboj prepleteni dejavniki: njegovo socialno in ekonomsko okolje, zunanje okolje ter osebne značilnosti in življenjski slog. Kadar govorimo o zdravju starejših, so to običajno informacije, ki prikazujejo biološke spremembe kot negativne posledice starosti (različne bolezni in starostne spremembe: aterosklerozo, srčno kap, trombozo, sladkorno bolezen, raka, motnje spomina in razpoloženja, osteoporozo, spremembo hormonov, ginekološke in urološke težave, težave z vidom, s sluhom, kožo, težave v menopavzi, infekcije, pogostejše poškodbe v poznejših letih in mnogo drugih), čeprav bi bilo ustrezneje prikazati realne, možne biološke spremembe pri človeku v poznejših letih. Ve~ upanja za ozdravitev Staranje prebivalstva, nova in učinkovitejša zdravila ter sodobne zdravstvene tehnologije so velik izziv - preizkušnja in priložnost - tudi za Slovenijo, hkrati pa pomenijo tudi večji pritisk na zdravstveni sistem. Nove metode odkrivanja in zdravljenja bolezni zagotavljajo posamezniku večjo možnost preživetja in ozdravitve, naraščajoče potrebe in vse večja pričakovanja prebivalstva pa za zdravstveni sistem pomenijo vrtoglavo večanje stroškov. Zdravje prebivalcev Slovenije se je podobno kot v drugih razvitih evropskih državah v zadnjih desetletjih opazno izboljšalo. Do tega je pripeljalo več dejavnikov, še posebej pa višja povprečna raven izobrazbe prebivalstva (ta vpliva tudi na spremenjene življenjske navade posameznikov), boljše življenjske in delovne razmere ter večja socialna varnost in izboljšane zdravstvene storitve. Pričakovano trajanje življenja se je podaljšalo, tako da lahko otroci, rojeni v Sloveniji v drugi polovici desetih let tega stoletja, pričakujejo, da bodo v povprečju dočakali nekaj manj kot 80 let, to je skoraj deset let več kot tisti, ki so bili rojeni pred petimi desetletji. Tudi povprečna starost ob smrti se zvišuje, prezgodnja umrljivost (umrljivost pred 65. letom starosti) pa upada. Klju~ni zdravstveni problemi starej{ih prebivalcev Najpomembnejši zdravstveni problem moških in žensk v starosti 65 let in več so v Sloveniji bolezni srca in žilja: vsak 10. toliko star prebivalec enkrat v letu prvič obišče splošnega zdravnika zaradi zvišanega krvnega tlaka, vsak 12. zaradi bolezni srca in žilja (bolezni in propadanje srčne mišice in zaklopk, srčno popuščanje in motnje ritma srca), vsak 25. obišče splošno ambulanto zaradi ishemične bolezni srca in vsak 50. zaradi možganske kapi. Torej četrtina toliko starih ljudi prvič obišče zdravnika zaradi ene izmed naštetih bolezni. Obolevnost moških, starih najmanj 65 let, je, če jo merimo s hospitalizacijami, tretjino višja kot obolevnost enako starih žensk in po letu 1997 počasi narašča tako pri moških kot pri ženskah; umrljivost pa pri obojih upada. Več kot pol novih bolnikov z rakom je starih najmanj 65 let. Med poškodbami so pri starejših najpogosteje vzrok smrti poškodbe, ki se zgodijo doma in v prostem času, predvsem padci, zaradi katerih je zadnja leta v Sloveniji umrlo več kot 300 oseb, starejših od 64 let. Glede na oslabitev človeških telesnih in umskih sposobnosti so starejši ljudje tudi prometno ogrožena skupina, zato potrebujejo različne preventivne ukrepe, ki omogočajo vključevanje teh ljudi v cestni promet, vendar le tistih, katerih psihofizične zmogljivosti to dovoljujejo. ZDRAVJE V POZNEJŠIH LETIH Dejavnost in skrb za boljše zdravje ... Na dobro počutje in boljše zdravje ter ohranjanje samostojnosti v poznejših letih imata pomemben vpliv zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Izbrana uravnotežena prehrana ob normalni prehranjenosti vzdržuje telesno in spoznavno funkcijo telesa. Redna telesna in miselna dejavnost pa sta pomembna varovalna dejavnika duševnega zdravja. ... kljub (naravnemu) zmanjševanju sposobnosti Za obdobje staranja je značilno zmanjševanje duševnih in telesnih sposobnosti - kot posledica normalnega fiziološkega upada življenjskih funkcij ali številnih kroničnih bolezni in stanj ali obojega. Med takimi težavami po pogostosti obolevanja pri starostnikih izstopata demenca in depresija. Depresija pogosto vodi celo v samomor. V povprečju je depresivnih 15 % starostnikov, pri starostnikih z resnimi zdravstvenimi težavami (npr. bolnikih po možganski kapi, bolnikih z rakom, bolnikih s srčno-žilnim obolenjem) je ta delež še višji. Pojav depresije je po mnenju strokovnjakov pogosto povezan tudi z osamljenostjo, dolgčasom, s strahom pred umiranjem in smrtjo, simptomi pa so pogosto drugačni kot pri mlajših osebah. V Sloveniji so s podatki, zbranimi z Anketo o zdravju in zdravstvenem varstvu leta 2006, ugotovili, da se kronična depresija in tesnobnost vse pogosteje pojavljata pri osebah v starostni skupini 65-74 let; tako o kronični depresiji kot o kronični tesnobi je namreč »poročalo« nekaj več kot 11 % anketiranih (največ med vsemi starostnimi skupinami). Demenca prizadene okoli 1 % oseb, starih 60+, in 30-45 % oseb, starih 85+. Število obolelih za demenco, eno najpogostejših duševnih motenj starejših, se s staranjem povečuje. Čeprav naj bi bil pojav med moškimi in ženskami številčno skoraj enako pogost, je med obolelimi več žensk (kajti ženske teh let so številnejše od moških). V Sloveniji oboli v zadnjem desetletju zaradi depresije vse več starejših. Stopnja samomorilnosti je pri starih 65 let in več, dvakrat višja kot pri mlajših od teh (44 samomorov na 100.000 prebivalcev), pri moških te starosti pa 4-krat višja kot pri ženskah te starosti. ■ Starostniki predstavljajo glede samomora zelo ogroženo skupino. V Sloveniji prevalenca samomora enakomerno narašča med ljudmi v starosti 65 let in več, vzrok za to pa so duševne motnje, zlasti depresivne motnje, oslabljeni medčloveški odnosi, slabljenje telesnih funkcij, bivanjski in duhovni problemi. V Sloveniji, ki je po številu samomorov starejših (65+) prva na svetu, število smrtnih primerov teh ljudi zaradi samomora narašča že od leta 1985. V Sloveniji se na primer število samomorov v starostnem obdobju 65-69 let dvigne od povprečja (30 umrlih na leto zaradi samomora) na še enkrat višjo številko, po 70. letu pa naraste še bolj (na 72). Ločeno po spolu je statistika nekoliko drugačna: z vrednostjo koeficienta samomorilnosti za moške, stare 65 let in več, je Slovenija čisto na vrhu evropske lestvice, z vrednostjo tega kazalnika za ženske pa na 4. mestu v Evropi (več samomorov žensk v tej starostni skupini imajo v Litvi, Švici in Srbiji). ■ Med ljudmi, ki svoje življenje končajo s samomorom, je v Sloveniji trikrat več moških kot žensk, medtem ko samomor poskuša storiti več žensk kot moških. Tudi po številu samomorov med ženskami v svetu je Slovenija - žal - visoko uvrščena: na 3. mesto. Glede na stan umrlih zaradi samomora je v Sloveniji tveganje za samomor letno najvišje med ovdovelimi (229) in ločenimi moškimi (130), najnižje pa med samskimi (6) in poročenimi ženskami (12). ■ Umrli zaradi samomora, so v Sloveniji povprečno stari okrog 50 let. To je dve desetletji manj od povprečne starosti osebe, ki umre naravne smrti. ■ Razlike v Sloveniji med statističnimi regijami pa so tudi po tem kazalniku značilne: zaradi pojava samomorilnosti so močneje prizadete naslednje statistične regije: jugovzhodna Slovenija, spodnjeposavska, savinjska in zasavska ter pomurska, najmanj pa notranjsko-kraška in goriška statistična regija. STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE STAREJSIH Grafikon 35: Stopnja tveganja revščine, po spolu, države članice EU-27, 2008 % 30. 25. 20 15 10-15-- EU-27 LV RO BG EL ES LT EE IT UK PT PL IE CY BE DE MT Fl FR LU DK HU AT SI SE NL SK CZ diiave I I SKUPAJ □ moški □ ženske Vir: Eurostat, tsisc030 ■ Analiza družbenoekonomskih kategorij oseb in gospodinjstev pokaže, da so najpomembnejši vzroki za revščino v Sloveniji brezposelnost oz. neaktivnost, pa tudi starost (še posebej pri ženskah), večje število otrok, življenje v enočlanskih ali enostarševskih gospodinjstvih in bivanje v najetem stanovanju. ■ Stopnja tveganja revščine se v Sloveniji počasi znižuje. V zadnjem desetletju se je znižala s 14 % na manj kot 12 %, vendar je treba upoštevati, da ti podatki kažejo le porazdelitev dohodka med prebivalci, ne upoštevajo pa premoženja, prihrankov, gibanja cen, bivanjskih razmer, zdravja in drugih dejavnikov, ki prav tako vplivajo na življenjski standard prebivalcev. ■ Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih za leto 2008 je bila stopnja tveganja revščine takrat v Sloveniji 12,3-odstotna; to pomeni, da je pod pragom revščine živelo 12,3 % ljudi oz. da letni dohodki 12,3 % prebivalcev tudi po prejemu socialnih transferjev niso zadostovali za dvig nad dohodkovno mejo revščine. S to vrednostjo se je Slovenija kot celota uvrstila med osmerico držav EU z najnižjo stopnjo tveganja revščine (v EU-27 je bila stopnja tveganja revščine 17-odstotna); za nekatere skupine prebivalstva pa so bile vrednosti tega kazalnika tudi v Sloveniji višje od tistih, ki so veljale za EU-27 kot celoto. STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE STAREJSIH Tabela 12: Stopnja tveganja revščine (dohodek brez dohodka v naravi) glede na starost in spol prebivalstva, Slovenija Leto SKUPAJ Moški Ženske starost (leta) 0-17 18-64 65+ 0-17 18-64 65+ 0-17 18-64 65+ % 2005 11,9 10,4 20,4 11,3 10,3 11,2 12,5 10,4 26,2 2006 11,5 9,8 20,0 10,9 9,9 12,0 12,3 9,7 24,9 2007 11,3 9,8 19,4 11,0 9,7 10,8 11,7 10,0 24,9 2008 11,6 10,5 21,3 10,8 10,9 11,7 12,5 10,0 27,6 Vir: SURS Grafikon 36: Stopnja tveganja revščine starejših, po spolu, države članice EU-27, 2008 % 60. 50403020-110-10 EU-27 LV CY UK BG ES EE MT EL RO BE IE FT DK IT LT Fl AT DE SI NL FR SE PL LU SK HU CZ države moški | | ženske Vir: Eurostat, tsdde320 ■ Slovenija je v letu 2008 po kazalniku stopnje tveganja revščine pri starejših nekoliko presegala povprečje EU (19 %), saj je bila stopnja tveganja revščine pri ženskah, starih najmanj 64 let, 21-odstotna ali za 9 odstotnih točk višja kot za celotno prebivalstvo. Enako stopnjo kot Slovenija so imele še Belgija, Irska in Italija. Vendar se v Sloveniji vrednosti kazalnika tveganja revščine za to starostno skupino bistveno razlikujejo glede na spol (dohodek brez dohodka v naravi): stopnja tveganja revščine pri toliko starih ženskah se je na primer v enem letu povečala za 2,7 odstotne točke (vrednost 27,6), pri toliko starih moških pa se je zvišala za 0,9 odstotne točke (vrednost 11,7). Torej je 28 % žensk v starosti 65 let in več živelo v revščini in so bile tako med najbolj ogroženimi v Sloveniji. ■ Ta razlika je še izrazitejša, če primerjamo vrednosti tega kazalnika za tiste ženske, ki so stare 65 let in več in živijo same (enočlanska gospodinjstva). V teh gospodinjstvih je stopnja tveganja revščine na splošno visoka (v 2008 je bila 41,9-odstotna), za ženske pa še bistveno višja (v 2008 je bila 51,4-odstotna). STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE STAREJSIH Tabela 13: Stopnja tveganja revščine (dohodek brez dohodka v naravi), enočlanska gospodinjstva po spolu, Slovenija Leto 2005 2006 2007 2008 % Enočlansko gospodinjstvo 44,1 42,5 39,4 41,9 Enočlansko gospodinjstvo, moški 35,1 37,9 33,0 37,3 Enočlansko gospodinjstvo, ženska 48,5 44,7 42,6 44,3 Enočlansko gospodinjstvo, starost 64 let in manj 43,0 38,8 33,6 35,8 Enočlansko gospodinjstvo, starost 64 let in manj, moški 39,1 39,4 35,6 41,7 Enočlansko gospodinjstvo, starost 64 let in manj, ženska 47,9 38,1 31,1 28,0 Enočlansko gospodinjstvo, starost 65 let in več 44,8 45,0 43,8 47,2 Enočlansko gospodinjstvo, starost 65 let in več, moški 26,0 34,5 25,5 23,0 Enočlansko gospodinjstvo, starost 65 let in več, ženska 48,8 47,1 47,1 51,4 Vir: SURS Tabela 14: Stopnja tveganja revščine starejših, 65+, po stanovanjskem razmerju gospodinjstva in spolu (dohodek brez dohodka v naravi), Slovenija Stanovanjska Spol Leto razmerja 2005 2006 2007 2008 % SKUPAJ SKUPAJ 20,4 20,0 19,4 21,3 moški 11,2 12,0 10,8 11,7 ženske 26,2 24,9 24,9 27,6 Lastnik ali uporabnik SKUPAJ 19,8 19,5 18,4 20,3 moški 10,7 11,6 10,2 11,6 ženske 25,6 24,4 23,7 26,0 Najemnik SKUPAJ 29,5 32,3 40,6 49,4 moški 20,7 22,5 24,8 15,3 ženske 33,6 38,0 47,1 63,0 Vir: SURS ■ Tudi podatki o stopnji tveganja revščine glede na stanovanjska razmerja za ženske kažejo, da so med vsemi starostnimi skupinami žensk najbolj ogrožene ženske v starosti 65 let in več, med temi pa tiste, ki so najemnice stanovanja; stopnja tveganja revščine pri teh ženskah je bila v 2008 63-odstotna (pri toliko starih moških je bila »le« 15-odstotna). ■ Ce v dohodek ne bi bili všteti socialni transferji (družinski in socialni prejemki), bi se celotna stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi bila 23,0-odstotna, pri starejših pa 32,9-odstotna. SKLEPNE MISLI Vplivi demografskih trendov staranja Demografski trendi staranja močno vplivajo in bodo vplivali tudi v prihodnje na vse, posebej pa na ekonomsko in zaposlitveno strukturo družb, in posledice tega bomo občutili vsi. Problematika posledic staranja je preobsežna, da bi tu lahko vse vsaj omenili, pa to tudi ni namen bro{ure. Sku{ali smo se le nekoliko ustaviti ob izbranih in opozoriti, da se ponekod nagibamo že v kritično stanje. Tudi staranje je posledica napredka Staranje prebivalstva, torej povečevanje deleža starej{ih oseb, je zlasti posledica znatnega napredka na gospodarskem, socialnem in zdravstvenem področju, saj ta evropskim državljanom omogoča dalj{e, udobnej{e in varnej{e življenje kot kadar koli prej. Vendar - kot so poudarili voditelji držav in vlad na neformalnem srečanju na vrhu v Hampton Courtu oktobra 2005 - je to tudi eden najpomembnej{ih izzivov, s katerimi se bo Evropska unija morala spopasti v naslednjih letih. V svojem sporočilu ugotavljajo, da je staranje prebivalstva izziv, na katerega se bomo lahko uspe{no odzvali le, če bomo ustvarili ugodne razmere za podporo, prilagojeno tistim, ki si želijo otroke, in čim temeljiteje izkoristili priložnosti, ki jih ponuja dalj{e, produktivnej{e in bolj zdravo življenje. Novi pristopi k pojavu staranja prebivalstva Staranja prebivalstva, pojava, značilnega za vse sodobne razvite industrijske družbe, samo s politiko golega prerazporejanja delov družbenega dohodka že danes ni več mogoče uravnotežiti v družbi. Za učinkovito obvladovanje obsežnih sprememb, ki so posledica tega pojava, so vse bolj potrebni novi, primerni pristopi (načini, postopki], in to v prilagajanju politik {olanja, dela in upokojevanja. Samo nenehno spreminjanje razmerja med prihodki aktivnega in prihodki upokojenega prebivalstva namreč problema ne re{uje, zato je vse bolj nujno potrebno spodbujati drugačne poti in smeri spreminjanja razmerja med aktivnim in upokojenim delom prebivalstva. Slovenija v zadnjih letih pri tem ni bila posebej uspe{na, vendar to ne pomeni, da za dosego tega ni primernih načinov in poti. Reševanje težav starajoče se družbe Ko je Slovenija predsedovala EU, torej v prvi polovici leta 2008, se je pri re{evanju težav starajoče se družbe osredotočila na posledice, ki jih ima ta družba za posameznike in za družbo kot celoto, na razprave o tem, kaj lahko naredimo za spodbujanje medgeneracijske solidarnosti, ter na vključevanje starej{ih prebivalcev v vsa področja zasebnega in družbenega življenja. Staranje prebivalstva je dogajanje v družbi in dosežek družbe O staranju prebivalstva govorimo, kadar se med prebivalstvom povečuje delež starej{ih. Demografska stroka ta proces različno prikazuje. Glavni vzroki za staranje prebivalstva v Sloveniji so manj{a rodnost, dalj{a življenjska doba in selitve prebivalstva. Rodnost se v Sloveniji znižuje že več kot 100 let. Trenutno se Slovenija uvr{ča med države z najnižjo rodnostjo. Nizka rodnost je tesno povezana z odlaganjem odločitve za otroka pri ženskah (oz. odločitve za materinstvo in očetovstvo) na poznej{a leta; s tem pa se skraj{a tudi rodna doba žensk. Dalj{anje življenjske dobe pa je posledica izbolj{evanja življenjskih razmer; v veliki meri je k temu pripomogel razvoj medicine, predvsem razvoj in uporaba antibiotikov in cepiv. Pomemben dejavnik pri staranju prebivalstva posamezne države so tudi selitve, saj se mladi pogosto odseljujejo v večje kraje in v druge države, tja, kjer so »bolj{e« možnosti za življenje in razvoj. V Sloveniji se staranje prebivalstva stopnjuje, in to se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Zato je zelo pomembno to sprejeti kot dejstvo in poiskati čim več čim ustreznej{ih načinov in poti za čim bolj{o uporabo potencialov vedno {tevilnej{e tretje generacije. Staranje namreč »ni spodrsljaj razvoja, ni napaka razvoja, ampak je velik dosežek družbe«. Tako je na zadnjem panelu 9. festivala za tretje življenjsko obdobje z naslovom Sožitje generacij v svojem predavanju znova opozorila tudi dr. Ana Krajnc s slovenske Univerze za tretje življenjsko obdobje. Prav je, da se tega čim prej v polnosti zavemo in veselimo ter da to s hvaležnostjo sprejmemo. METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE Gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano, druge nujne življenjske potrebščine ipd.], oziroma prebivalec, ki živi sam. Več: http://www.stat.si/popis2002/si/definicije_in_pojasnila_4.html Indeks staranja je razmerje med številom prebivalcev, starih 65 let in več, in številom otrok v starosti 0-14 let, pomnoženo s 100. Javni socialnovarstveni zavodi so domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi in varstveno-delovni centri. Domovi za starejše in kombinirani socialnovarstveni zavodi opravljajo institucionalno varstvo starejših in s tem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma ali lastne družine (organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo). Koeficient starostne odvisnosti mladih je število prebivalcev v starosti 0-14 let v primerjavi s številom delovno sposobnih prebivalcev (v starosti 15-64 let) v državi oziroma teritorialni enoti. Koeficient starostne odvisnosti starih je število prebivalcev v starosti 65 let in več v primerjavi s številom delovno sposobnega prebivalstva (v starosti 15-64 let) v državi oziroma teritorialni enoti. Leta pričakovanega zdravega življenja je kazalnik (imenovan tudi pričakovano življenje brez invalidnosti), s katerim merimo število let, za katera se pričakuje, da jih bo oseba določene starosti preživela brez invalidnosti. Mediana starosti neke populacije pokaže starost, pri kateri je pol populacije starejše, polovica pa mlajše od te starosti. Nova definicija prebivalstva Slovenije - velja v Sloveniji od 1. 1. 2008. Več: http://www.stat.si/doc/pub/DemografskaPodobaSlovenije2008.pdf, str. 56 POKOJNINE - v tem razdelku je vir vseh navedb Statistični terminološki slovar obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, / http://www.zpiz.si/att/STslovar.pdf. Več tudi v: 1. Mesečni statistični pregledi http://www.zpiz.si/src/msp/200912/index.html#metodoloska_pojasnila; 2. Statistični terminološki slovar obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - http://www.zpiz.si/att/STslovar.pdf in 3. O nekaterih pravicah - http://www.zpiz.si/src/pravice/ Uživalec pokojnine je oseba, ki ima v skladu z zakonom ali mednarodnim sporazumom pravico do uživanja starostne pokojnine (vključno s predčasnimi pokojninami ali pokojninami delavcev, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem in so se upokojili pri nižji starosti, pokojninami borcev NOB, administrativnimi in izjemnimi starostnimi pokojninami), invalidske pokojnine, vdovske ali družinske pokojnine. Uživalec pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je izraz, ki ga ZPIZ uporablja kot najširši splošni izraz, s katerim označuje zagotavljanje in uresničevanje že uveljavljenih pripadajočih pravic zavarovancem, upokojencem (uživalcem starostne, invalidske, družinske, vdovske ter delne pokojnine iz obveznega zavarovanja) ter drugim upravičencem (uživalcem). Kot tak zajema tako izplačevanje pokojnine in drugih denarnih dajatev upokojencem obveznega zavarovanja kot tudi zagotavljanje oziroma uživanje nekaterih drugih pravic, ki pripadajo upravičenim zavarovancem (npr. do poklicne rehabilitacije). METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE Pokojnina. Redni mesečni prejemek iz obveznega zavarovanja, ki upravičencu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca. Starostna pokojnina. Pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu z ZPIZ-1. Invalidska pokojnina. Pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Družinska pokojnina. Pravica, ki jo ZPIZ izplačuje družinskim članom umrlega zavarovanca ali uživalca pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom. Vdovska pokojnina. Pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju (oziroma ob izpolnjevanju določenih pogojev tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti], umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Najnižja pokojnina. Starostna pokojnina, odmerjena v višini 35 % najnižje pokojninske osnove. Delna pokojnina. Delna pokojnina se odmeri v višini polovice starostne pokojnine zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in je ostal v delovnem razmerju z največ polovico polnega delovnega časa. Zavarovanec. Oseba, ki je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Povprečna starost je tehtana aritmetična sredina starosti določene skupine prebivalstva. Pri izračunu povprečne starosti so kot uteži upoštevane sredine petletnih starostnih razredov. Prezgodnja umrljivost. Kot prezgodaj umrle je možno upoštevati vse, ki so umrli pred pričakovanim trajanjem življenja; zdravstvene statistike jo definirajo kot umrljivost pred 65-im letom starosti. Pričakovano trajanje življenja je povprečno število let življenja, ki jih še lahko pričakuje oseba, stara natančno x let, če bo umrljivost po starosti v času življenja te osebe enaka vrednostim umrljivosti v tablicah umrljivosti za opazovano leto. Projekcija prebivalstva. Izraz pomeni izračun verjetnega prihodnjega števila prebivalcev in verjetne prihodnje sestave prebivalstva na določenem območju po različnih znakih, ki je zasnovan na hipotezah o bodočem razvoju rodnosti, umrljivosti in selivnosti. Skupni koeficient starostne odvisnosti je število prebivalcev v starosti 0-14 let in 65 let in več v primerjavi s številom delovno sposobnega prebivalstva (v starosti 15-64 let] v državi oziroma teritorialni enoti. Staranje prebivalstva je po definiciji povečevanje deleža prebivalstva nad določeno starostno mejo (običajno 65 let] ob hkratnem zmanjševanju števila prebivalcev, mlajših od 15 let, in ob podaljševanju življenjske dobe vsega prebivalstva. Demografsko starost prebivalstva običajno ocenjujemo z deležem oseb, starejših od 65 let, med vsem prebivalstvom. (Npr.: če je več kot 10 % prebivalcev starih nad 65 let, govorimo o starem prebivalstvu]. Starejši. Meja med srednjimi leti in obdobjem starosti ne more biti natančno opredeljena, saj v vseh družbah nima enakega pomena. V razvitem svetu danes pojem »starejši« običajno opredeljuje ciljno skupino ljudi, starih 65 let in več (v nekaterih opredelitvah 60+, pa tudi 70+]. Ce so obravnavani starejši zaposleni, je običajno upoštevana starostna skupina 50-64 let]. O tem, kdo so starejši oz. stari, popolnega soglasja ni in se za različne potrebe uporabljajo različne starostne meje že v eni državi, še toliko bolj v EU oz. svetu. Glede opredelitve »starejših« tudi med avtorji različnih strok (še] ni poenotenja (na primer: Pečjak V., 1998; Krajnc A., 1999; Stuart-Hamilton I., 2000; Kuhar M., 2007]. METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE Starost je čas, ki je pretekel od rojstva osebe do trenutka opazovanja (popis, anketa] oz. do opazovanega dogodka (sklenitev zakonske zveze, rojstvo prvega otroka, zaposlitev, smrt idr.). Običajno jo merimo v letih, lahko pa tudi v mesecih, dnevih ali celo urah. Opredelimo jo na dva načina: po dopolnjenih letih starosti in po letnici rojstva. Razvrstitvi sta skladni samo na začetku (1. 1.) oz. na koncu (31. 12.) vsakega koledarskega leta. Kadar ni posebej označeno, je starost prikazana v dopolnjenih letih starosti. Stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu (vse osebe, stare 15 let in več). Stopnja tveganje revš~ine predstavlja odstotek ljudi, ki razpolagajo z dohodkom, manjšim od 60 % mediane razpoložljivega dohodka na ekvivalentnega člana gospodinjstva (osnovni prag tveganja revščine). Stopnja zaposlenosti je definirana kot delež delovno aktivnega prebivalstva v % od delovno sposobnega prebivalstva. SURS opredeljuje kot delovno aktivno prebivalstvo delovno aktivne po anketi o delovni sili (to so tiste osebe, ki so v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) opravljale kakršno koli delo za plačilo, dobiček ali družinsko dobrobit, ali imele status zaposlene ali samozaposlene osebe, čeprav niso delale), kot delovno sposobno prebivalstvo pa (v skladu z navodili Mednarodne organizacije dela - ILO) vse prebivalstvo v starosti 15 let in več. Zdravje predstavlja stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Prvotno so zdravje označevali kot odsotnost bolezni ali onemoglosti, po novejših spoznanjih in stališčih Svetovne zdravstvene organizacije pa je zdravje celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt. STATISTIČNA IN DRUGA ZNAMENJA - ni pojava ... ni podatka M manj natančna ocena - previdna uporaba + in več (let, članov ...) 1) izpostavno znamenje za opombo 0 povprečje KRATICE, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE ADS Anketa o delovni sili DSP denarne socialne pomoči EUR evro GURS Geodetska uprava Republike Slovenije IIASA International Institute for Applied Systems Analysis KSOS koeficient starostne odvisnosti starih KSOM koeficient starostne odvisnosti mladih KSOS+KSOM »skupni« koeficient starostne odvisnosti (starih in mladih) LPZŽ leta pričakovanega zdravega življenja MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj popisi popisi prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v RS Popis 2002 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002 RS Republika Slovenija SURS Statistični urad Republike Slovenije ZDA Združene države Amerike ZN Združeni narodi (Organizacija združenih narodov, OZN) ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje WHO Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) % odstotek km2 kvadratni kilometer mes. mesec mio. milijon mrd. milijarda (1000 milijonov) SEZNAM DRŽAV: IMENA IN KRATICE (ISO 3166) Ime države Kratica Ime države Kratica SKUPAJ EU-27 EU-27 Litva LT Avstrija AT Luksemburg LU Belgija BE Madžarska HU Bolgarija BG Malta MT Ciper CY Nem~ija DE Češka republika CZ Nizozemska NL Danska DK Poljska PL Estonija EE Portugalska PT Finska FI Romunija RO Francija FR Slovaška SK Gr~ija EL Slovenija SI Irska IE Španija ES Italija IT Švedska SE Latvija LV Združeno kraljestvo UK OBČINE RS, 1. januar 2009 001 Ajdovščina 025 Dravograd 051 Kozje 078 Moravske Toplice 104 Ribnica 206 Šmarješke Toplice 195 Apače 026 Duplek 052 Kranj 079 Mozirje 177 Ribnica na Pohorju 125 Šmartno ob Paki 002 Beltinci 027 Gorenja vas - Poljane 053 Kranjska Gora 080 Murska Sobota 106 Rogaška Slatina 194 Šmartno pri Litiji 14« Benedikt 028 Gorišnica 166 Križevci 081 M lit a 105 Rogašovci 126 Šoštanj 149 Bistrica ob Sotli 207 Gorje 054 Krško 082 Naklo 107 Rogatec 127 Štore 003 Bled 029 Gornja Radgona 055 Kungota 083 Nazarje 108 Ruše 184 Tabor 150 Bloke 030 Gornji Grad 056 Kuzma 084 Nova Gorica 178 Selnica ob Dravi 010 Tišina 004 Bohinj 031 Gornji Petrova 057 Laško 085 Novo mesto 109 Semič 128 Tolmin 005 Borovnica 15B Grad 058 Lenart 086 Od ranči 110 Sevnica 129 Trbovlje 006 Bovec 032 Grosuplje 059 Lendava/Len dva 171 Oplotnica 111 Sežana 130 Trebnje 151 Braslovče 159 Hajdina 060 Litija 087 Ormož 112 Slovenj Gradec 185 Trnovska vas 007 Brda 160 Hoče - Slivnica 061 Ljubljana 088 Osilnica 113 Slovenska Bistrica 186 TVzin 008 Brezovica 161 Hodoš/Hodos 062 Ljubno 089 Pesnica 114 Slovenske Konjice 131 Tržič 009 Brežice 162 Horjul 063 Ljutomer 090 Piran/Pirano 179 Sodražica 132 Tumišče 152 Cankova 034 Hrastnik 208 Log - Dragomer 091 Pivka 180 Solčava 133 Velenje 011 Celje 035 Hrpelje - Kozina 064 Logatec 092 Podčetrtek 202 Središče ob Dravi 187 Velika Pola na 012 Cerklje na Gorenjskem 036 Idrija 065 Loška dolina 172 Podlehnik 115 Starše 134 Velike Lašče 013 Cerknica 037 ■9 066 Loški Potok 093 Pod vel ka 203 Straža 188 Veržej 014 Cerkno 038 Ilirska Bistrica 167 Lovrenc na Pohorju 200 Poljčane 181 Sveta Ana 135 Videm 153 Cerkvenjak 039 Ivančna Gorica 067 Luče 173 Polzela 204 Sveta TVojica v Slov. goricah 136 Vipava 196 Cirkuiane 040 Izola/lsola 068 Lu kovica 094 Postojna 182 Sveti Andraž v Slov. goricah 137 Vitanje 015 Črenšovci 041 Jesenice 069 Majšperk 174 Prebold 116 Sveti Jurij 138 Vodice 016 Črna na Koroškem 163 Jezersko 198 Makole 095 Preddvor 210 Sveti Jurij v Slov. goricah 139 Vojnik 017 Črnomelj 042 Juriinci 070 Maribor 175 Prevalje 205 Sveti Tomaž 189 Vransko 018 Destmik 043 Kamnik 168 Markovci 096 Ptuj 033 Ša lovci 140 Vrhnika 019 Divača 044 Kanal 071 Medvode 097 Puconci 183 Šempeter - Vrtojba 141 Vuzenica 154 Dobje 045 Kidričevo 072 Mengeš 098 Rače - Fram 117 Šenčur 142 Zagorje ob Savi 020 Dobrepolje 046 Kobarid 073 Metlika 099 Radeče 118 Šentilj 143 Zavrč 155 Dobrna 047 Kobilje 074 Mežica 100 Radenci 119 Šentjernej 144 Zreče 021 Dobrova - Polhov Gradec 04« Kočevje 169 Miklavž na Dravskem polju 101 Radlje ob Dravi 120 Šentjur 190 Žalec 156 Dobrovnik/Dobronak 049 Komen 075 Mirer - Kostanjevica 102 Radovljica 211 Šentmpert 146 Železniki 022 Dol pri Ljubljani 164 Komenda 170 Mima Peč 103 Ravne na Koroškem 121 Škocjan 191 Žetale 157 Dolenjske Toplice 050 Koper/Ca pod istria 076 Mislinja 176 Razkrižje 122 Škof]a Loka 147 Žiri 023 Domžale 197 Kostanjevica na Krki 199 Mokronog - Trebelno 209 Rečica ob Savinji 123 Škofljica 192 Žirovnica 024 Dornava 165 Kostel 077 Moravče 201 Renče - Vogrsko 124 Šmarje pri Jelšah 193 Žužemberk LITERATURA IN VIRI Apohal Vučkovič, l., Čelebič, T. (2010). Socialni razgledi 2009. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 138 str. Pridobljeno 12. 02. 2010 s spletne strani: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/socrazgledi/2009/socialni_razgledi_2009.pdf Ban Ki-Moon, ured. (2007). World Economic and Social Survey 2007: Development in an Ageing World - DESA. E/2007/50/Rev.1, ST/ESA/314, New York: United Nations, Department of Economic and Social Affairs. 212 str. Burja, J. et all. (2008). Statisti~ni terminološki slovar obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja / Statistical Terminology Dictionary of Mandatory Pension and Invalidity Insurance. ZPIZ, Ljubljana. 60 str. Pridobljeno 28. 11. 2009 s spletne strani: http://www.zpiz.si/att/STslovar.pdf Discrimination in the European Union: Perceptions, Experiences and Attitudes. (2008). Special Eurobarometer 296 / Wave 69.1.160 str. Pridobljeno 02. 10. 2009 s spletne strani: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_296_en.pdf Family care of older people in Europe. (2001) Ur. I. Philp, Vol. 46 Biomedical and Health Research, IOS Press, the Netherlands, 281 strani. Hlebec V., ured. (2009). Starejši ljudje v družbi sprememb. Ljubljana: Aristej, 279 strani. Hoff, A. (2008). Tackling Poverty and Social Exclusion of Older People - Lessons from Europe. Working paper 308. Oxford Institute of Ageing. 76 str. Krajnc, A. (1999). Paradosk tretjega življenjskega obdobja: starejši imajo več osebne svobode, možnosti za uresničevanje ciljev pa manj. Andragoška spoznanja, 3, Str. 5-18. Kuhar, M. (2007). Sociološki vidik: prevrednotenje staranja in starosti. Zbornik. Pridobljeno 12. 05. 2009 s spletne strani http://www.kapitalska-druzba.si/_files/506/kad_zbornik2007_metka_kuhar.pdf Living Arrangements of older persons: Critical issues and policy responses. (2001). Population Bulletin of the United Nations; Special Issue No. 42/43 2001. United Nations, Population Division-Department of economic and social affairs. New York. 392 str. Stuart-Hamilton, I. (2000). The Psychology of Ageing, An introduction, 3rd edition, London and Philadelphia: Jessica Kingsley Publishers. 331 str. Living conditions in Europe. (2007). Eurostat - Statistical pocketbook - Data 2002-2005. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. 107 str. Odnos Slovencev do starosti, pokojninskega sistema in var~evanja za starost: zbornik ob 10. obletnici Kapitalske družbe. (2007). Zbornik. Kapitalska družba Ljubljana. Pridobljeno 12. 04. 2008 s spletne strani: http://www.kapitalska-druzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/raziskava_o_odnosu_do_starosti/zbornik Ogg, J. (2005). Social exclusion and insecurity among older Europeans: the influence of welfare regimes. Ageing & Society. 22 str. Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Bled, samozaložba. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Population ageing and Development. (2009). UN. Wall Chart. Pridobljeno 12. 04. 2010 s spletne strani: www.un.org/esa/population/.../ageing/ageing2009.htm Staranje prebivalstva: Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov. (2008). Zbornik. Kapitalska družba. Ljubljana. Pridobljeno 10. 05. 2009 s spletne strani: http://www.kapitalska-druzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/ raziskava_o_odnosu_do_starosti-podjetja zbornik/uros_rozic The CIA world factbook 2009. (2009). New York. 801 str. Pridobljeno 12. 04. 2010 s spletne strani: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook Tajnikar, M. (2009). Gospodarska kriza kot ~as za korenite spremembe v slovenskem zdravstvu. V Zdravstvo v ~asu gospodarske krize - smo pripravljeni na spremembe. Ljubljana: Društvo ekonomistov v zdravstvu. Pridobljeno 02. 09. 2009 s spletne strani: http://www.devz.si/wp-content/uploads/2009/05/12_srecanje_ekonomistov_pomlad_09_web.pdf Toth, M. (2003). Zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vertot, N. (2007). Dejstva o ženskah in moških v Sloveniji. Ljubljana, SURS. 52 str. Vertot, N. (2007). Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji. Ljubljana, SURS. 52 str. Vertot, N. (2009). Mladi v Sloveniji. Ljubljana, SURS. 127 str. Vertot, N. (2001). Popisi na Slovenskem 1948-1991 in Popis 2002. Ljubljana, SURS. 69 str. Vertot, N. (2009). Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060. Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. Ljubljana, SURS. 119 str.