[ Priloga ,,Našemu Listu" št. 26.
V Kamniku, 30. junija 1906.
Izhaja vsako soboto
in je za naročnike »Našega
Lista" v kamniškem okraju
brezplačen.
Kamničan
Oglasi se računajo
tristopna petit-vrsta po 10 v.
za enkrat, za večkratno ob-
javljenje po dogovoru.
Naš tujski promet.
Srečno smo dospeli do časa, ko so tujci skoraj po-polnoma pozabili na naše mesto ter na krasno kamniško okolico. Pisali smo že lansko leto, da ni vee daleč tisti cas, ko bomo osamljeni — in bodrili smo v nekaterih člankih meščane in jih pozivljali k delu, toda vse zastonj!
Taka okolica, kakor je ravno naša, morala bi tujcev mrgoleti. Ne morerao tajiti, da so letošnje leto vsa kopa-lišča mnogo slabeje obiskana kakor sicer, a take razlike nima skoraj gotovo nobeno drugo kopališče kakor ravno naše.
Morda ne pišemo vsern meščanorn iz srca, ako se vnemarno za boljši promet tujcev — saj moramo to po sneti s stališča in brezbrižnosti, ki vlada v našem mestu — a prepričani smo, da bi bilo pretežni večini prebivalcev Kamnika in okolice, posebno pa še meščanom zelo ustre-ženo, če bi bilo zopet mogoče oživeti tujski promet. Z boljšim tujskim prometom okoristili bi se prav vsi dmgi sloji našega mesta razun uradniških stanov. Vzemimo trgovca, čevljarja, krojaca ali kakega drugega rokodelca, vsakdo bo kolikortoliko več specal svoje zaloge, hišni posestniki n. pr. so oddajali svoja stanovanja precej drago, pa tudi dokaj lahko svoj čas tujcem par mesecev v upo-rabo. Obče znano je, da so imeli nekateri meščani samo zaradi ,,sezone" celo leto meblovana stanovanja in da so jih le v ^sezoni" oddajali tujcein. Ako smo prej rekli, da nimajo uradniki od tujskega prometa koristi, se ne sme to dobesedno razlagati, kajti mnogo je uradnikov, ki so ravno tako kot hišni posestniki svoja stanovanja odstopili tujcem, sami se pa zadovoljili s tesnejšim stanovanjem. Kolikor je pa onih, ki tega niso storili, so pa imeli zato v sezoni ugodnejše življenje, več razvedrila in več dru-žabnega občevanja, kar je za boljše situiranega tudi precej pomena. Ugašujoce zanimanje tujcev za našo okolico mo-rajo pa seveda največ občutiti premnogobrojni kamniški gostilničarji. Nekatere restavracije so bile v opoldanskem in večernem času tako dobro obiskane, da je bilo težko dobiti prostora, danes je to čisto drugače. Nekateri naši mešcani so pa tudi silni eudaki. Mesto, da bi podpirali županstvo pri sestavi stanovanj, ki bi se lahko oddala tujcem, jih celo prikrivajo; iz kakšnih vzrokov, to naj ugane, kdor more!
Zažigajte kresove na čast sv. Cirilu in Metodu!
Vsakemu količkaj zavednemu Slovencu rnora biti spomin na slovanska blagovestnika svet. V znamenju Cirila in Metoda navdušujemo se za svoje narodne svetinje,
zato moramo pa tudi ravno na predvečer godu Cirila in Metoda pokazati šimej naši domovini svoj narodtii cut in ponos. Naj plamtijo po naših gorah in gričih neštevilni kresovi in naj pokažejo oholemu tujcu, da biva tukaj rod, ki se še ne da podjarmiti. Pri tej priliki bo morda mo-goče tudi nabrati kak krajcar za našo šolsko družbo, ki ima vsak dan velike izdatke. Posebno naj pokažejo Slo-venci v krajih, kjer so se že ugnezdili Nemci., da se za-vedajo slovenskega pokoljenja. Slovenci v Domžalah in okolici, ne upognite tilnika pred vašimi smrtnimi sovraž-niki, pred nasilnimi Tirolci, sicer vas bodo res popolnoina pregnali z vaše rodne zemlje in vas zarobili, kakor so že mnoge. V prvi vrsti je na vas ležeče, vrli Domžaloani, da praznujete predvecer godu slovanskih blagovestnikov na slovesen način in naj plapolajo mnogobrojni kresovi vam v čast, drugim v spodbudo!
Iz Domžal. Kakor se čuje, bodo povečali med pri-hodnjimi šolskimi počitnicami našo šolo. Saj smo tega tudi zelo potrebni. Navzlic temu se pa najdejo pri nas ljudje, ki bi celo zadevo najraje zavlekli. Čakali bi radi s povečanjem toliko časa, da bi otroci nekaterib. staršev odrasli soli, ker so nekateri še vedno tako kratkovidni, da mislijO; šole ni potreba. Da, šole ni potreba, toda take, kakor jo imajo naši privandrani Tirolci. V tej šoli se uče otroci le nestrpnosti, hujskanja in zaničevanja proti do-mačinom, kar tudi v dejanju kažejo. Najlepše vzglede imajo otroci pri svojih nemških staršili samih, ter pri svojemu ucitelju, ki pri vsaki priliki kaže svojo nemško arogantnost.
Malo nasveta upravi meščanske korporacije. Turistovska koča pri izvirku Bistrice je jako priljubljeno zavetje vseh turistov, ki pohajajo naše lepe planine. Z novo oskrbo se je že nekoliko odpravilo prejšnje goro-stasne nedostatnosti, vendar pa še ni vse tako, kakor bi moralo biti. V sedanjem casu morala bi kaka oseba na vsak način v koci prenočevati, tako da ni obvezan izletnik, ki hoče ostati čez noč v koči in dospe šele ponoči do nje, iskati najemnika, šele v drugi takozvani Uršičevi ko6i. Reeimo, da pride tujec, kojemu razmere pri izvirku niso znane, ponoči do koče in jo najde zaprto; nc ve, kaj storiti, naj li ulomi, ali pa prenoči na prostem, kjer si lahko nakoplje smrtno bolezen? Postrežba v koči je za-dovoljiva, ne tako pa prenočišča ozir. ležišca. Dasi se je poskrbelo za nekaj boljših postelj, je to še mnogo pre-malo in tudi te, na novo kupljene postelje so nekoliko pretrde. Bi li ne bilo mogoče za vsako posteljo nabaviti še po eno žimnico? Ležišča v sobi 1 naj bi se pa po-polnoma odstranila in napravila druga, na kojili bi si truden   Človek  tudi lahko  odpočil.   Umestno bi tudi bilo,
da bi se kupila štampilja z napisorrf ,,Turistovska koča pri izvirku Bistriee". Štampilja bi jako ustrezala onim, ki pošiljajo s svojega izleta razglednice po svetu, pripo-niogla bi pa tudi nekoliko k reklami in te smo mi silno potrebni. Še marsikaj druzega bi bilo umestno napraviti, toda uprava bo morda rekla: vse naenkrat ne grel I Telovadci kamniškega Sokola se udeleže slavnosti razvitja zastave Sokola v Siški dne 1. julija. Odhod iz Kamnika ob 6 uri zjutraj z vozom.
Sokol v Kanmiku priredi prvo nedeljo meseca avgusta, za slucaj slabega vremena pa na drugo nedeljo v avgustu veliko narodno veselico. Za veselico se bode odbor znatno pomnožil.
Učiteljstvo kamniškega okraja ima pred za-ključkom šolskega leta v soboto 30. t. m. svojo konfe-renco, in sicer v Mengšu.
Mirozov priredi mestna godba kamniška v soboto dne 30. t. m. ob 9. uri zvecer.
Mestna godba priredi v nedeljo dne 1. julija vrtni koncert v restavraciji Kenda z zanimivim vsporedom. Za-četek ob 4. uri popoldne, vstopnina za osebo 40 vinarjev. — Občinstvo, ki je svoj čas kritikovalo namero razpustiti godbo, naj pokaže z obilnim posetom svoje zanimanje za društvo, ker le na ta način bo mogoče godbo vzdrževati in jo popolnjevati.
Davek na žganje. Opozarjamo vse one, ki še niso placali tega davka, naj to nemudoma store, sicer bodo morali plačati trikratni znesek kot kazen Zadnji dan za plačilo tega davka je pondeljek 2. julija.
V Preserju je udarila strela v elektrarno g. Stareta ter en stroj skoraj popolnoma pokvarila. G. Stare ima nad 5000 kron škode.
Izborno zalogo vsakovrstnih
novih in starih vin v sodih
in steklenicah priporoča
Anton Huller
vinotržec v Domžalah
(Kranjsko).
Šfegulitv.
Najbolje za zobe
M iniitaiii,
Sditto domaee sredstuo n pokoncavanje muh.
JediEna mast
33
se prodaja v trgovini J. SCIemenčič v Kamniku.
Istotam se tudi prodaja najfinejše sirovo maslo
iz domačih mlekam.
Velika zaloga
pri F. Pečniku
v Domžalah.
vsakovrstne opeke
Postrežba točna, cene nizke.
(falz-csgla)
iz raznih velikih tovarn.
Stanje branilaib rlog: nad 1,350.000 K
MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU
Rezervni zaklad: nad 25.000 K
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega. pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Da je varnost vlog popolna,  svedoči zlasti to,  da vlagajo v to hranilnico tudi sodišoa denar maloletnih otrok
1H VarOVanceV.                   Denarne  vloge  sprejemajo  se  tudi  po  poiti   in  potom  e. kr. poštne  hranilniee.
Posojila se dajejo na zemljišča na 5°/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi,  tako  da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.1 leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Katuniku.