PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini ., 1 c s» Abb. Destale i gruppo Lena 150 lir Leto XXXI. Št. 152 (9154) TRST, petek, 4. julija 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim^ razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ODMEVI NA SKLEPE OSREDNJEGA VODSTVA KD 50 demokristjanskih senatorjev zahteva zamenjavo vodstva stranke Gallarti o uspehu demakristjanske levice - Kaj menijo socialisti o razvoju dogodkov v krščanski demokraciji RIM, 3. — Po sestanku osrednjega vodstva krščanske demokrati6, na katerem so z veliko večino glasov zavrnili Fanfanijevo zavla-^evanje rešitve notranjih sporov, so se sprožile nove pobude, ki so danes zajele predvsem demokristjanske parlamentarce. Predsednik Poslanske skupine KD Piccoli je predsedoval seji izvršnega odbora skupine, na kateri so sklenili, da bodo sklicali za 8. julija skupščino Poslancev. Na skupščini bodo med drugim določili dan volitev predsednika in izvršnega odbora skupine. V palači Madama se je dopoldne sestal izvršni odbor demokristjanske senatne skupine. Tudi senatorji so proučili politični položaj v luči razprave in sklepov osrednjega vodstva stranke in skleniji sklicati skupščino senatorjev. Najbolj zanimiva pa je bila po- buda, ki jo je dala skupina 50 demokristjanskih senatorjev, ki so s® sestali izven svojih običajnih Parlamentarnih in strankarskih teles. Na sestanku so odobrili dokument, v katerem pozivajo stranko, naj •nkrat za vselej premosti strujarstvo 't) pravijo, da pripada parlamentar-nini skupinam prvenstvena odgovornost, da določijo politične smer-nice v zvezi s položajem, ki je •tastai po volitvah 15. junija. Skupina 50 demokristjanskih senatorjev meni med drugim, da je treba na osnovi zahtev volivcev korenito obnoviti metode, strukturo, yodstvo stranke v skladu z razvojem italijanske družbe. Poleg tega s° se na sestanku obvezali, da bodo na prihodnji seji senatne skupine Predložili obširen dokument v zvezi ^ razpravo, ki bo na zasedanju vsedržavnega sveta stranke. Voditelj leve struje KD «base» Galloni pa piše v listu «Alternativa politica», da je bila pobuda demokristjanske levice za obnovitev KD Pozitivna, kar dokazujejo sklepi seje osrednjega vodstva. Ugotavlja, da se je večina članov rodstva pridružila predlogom in zahtevam le-Vlj s*:ruj, kar dokazuje, da je dosedanje vodstvo stranke, ki je vodilo volilno kampanjo preživelo in dejansko ne obstaja več. Galloni pravi, da je treba sedaj dopolniti praznino, ki je nastala v strankinem vodstvu. Poleg tega ponavlja zah-ev.0, ki jo je levica postavila na syji vodstva, da mora celotne osred-Pje vodstvo stranke odstopiti pred začetkom zasedanja vsedržavnega sveta, da bo razprava lažja in bolj iskrena, kar bo omogočilo obnovitev strankinih struktur in preureditev njenega notranjega ustroja. O sklepih osrednjega vodstva in 0 Položaju v krščanski demokraciji s° danes dali izjave nekateri vodi-Mii PSI. Poslanec Bertoldi je de-J®!, da KD danes pogojuje desnico, kar zahteva, da pride v njenih vrstah do stroge avtokritike, ki ne mo-re biti samo zamenjava tajnika. Namestnik tajnika PSI Manca u-?otavlja, da so sklepi osrednjega J'pdstva KD nadaljnji dokaz težav, I? Pretresajo to stranko. Tudi zanj m dovolj, da v KD samo preple-.k®jo kako pročelje, temveč mora-J° demokristjani ubrati novo pot, ki 0 ustrezala zahtevam volivcev. Poslanec Signorile, ki pripada ruji «socialistična levica» pa me-■ da se bo morala krščanska de-okracija tako spremeniti, da bo P^bna vzeti v poštev tudi mož-st njene vloge v demokratični o- poziciji. Za Labriolo, ki odgovarja za krajev e ustanove, spremembe v KD niso vprašanje samo posameznih ljudi, temveč globoke preosno-ve politike demokristjanov, ki jo zahteva tudi njihova levica. Po drugi strani pa socialdemokrati in republikanci ugodno ocenjujejo potek razpravo v demokristjan-skern osrednjem vodstvu in pričakujejo sklepe, ki jih bo KD sprejela na zasedanju vsedržavnega sveta. Pozivajo večinsko stranko, naj se potrudi za okrepitev levosredinske koalicije. Predsednik egiptovske ljudske skupščine na obisku v Rimu RIM, 3. — Predsednik senata Spa-gnolli je danes v palači Giustiniani sprejel predsednika ljudske skupščine Egipta Sajeda Mareja. Spa-gnolli je na kratko orisal dobre odnose med Italijo in Egiptom ter podčrtal, da si Italija zelo prizadeva, da bi pripomogla k premostitvi odprtih sporov na Bližnjem vzhodu, da bi zajamčila varnost in stabilnost na področju Sredozemlja ter zagotovila mir in blaginjo vsem narodom, ki živijo ob obalah Sredozemskega morja. Predsednik Marej je govoril o položaju na Bližnjem vzhodu ter izjavil, da je Egipt zelo zainteresiran za mirno rešitev. KONFERENCA DEŽELNIH IN POKRAJINSKIH TAJNIKOV PSI Sestaviti nove odbore sporazumno z vsemi demokratičnimi silami RIM, 3. — V kongresni palači EUR se je danes začela vsedržavna konferenca deželnih in pokrajinskih tajnikov PSI, na kateri je imel poročilo Silvano Labriola, ki odgovarja v stranki za krajevne ustanove. V uvodu je Labriola analiziral volilne izide 15. junija in ugotovil, da je socialistična stranka napredovala tako v odstotkih kot v številu svetovalskih mest. Večji del poročila je Labriola posvetil perspektivam po 15. juniju, se pravi politiki socialistične stranke pri sklepanju dogovorov o sestavi deželnih, pokrajinskih in občinskih odborov. Poudaril je, da bo glavna skrb PSI, da se prepreči razpustitev izvoljenih deželnih in krajevnih svetov in da se dosežejo sporazumi v okviru dogovarjanja med vsemi demokratičnimi silami. Labriola je dejal, da PSI ne bo spremenila svoje dosedanje politike v tem pogledu in je dodal, da so se socialisti vedno prizadevali, da bi bile večinske uprave, v katerih so sodelovali odprte sodelovanju vseh ostalih demokratičnih sil. To pra- vilo je za PSI veljalo tako v odborih z levo večino kot z levosredinsko večino. Zaključil je, da bodo socialisti sestavili leve deželne in krajevne odbore povsod, kjer bo to možno, isto pravilo pa bo veljalo za levosredinske odbore, kjer niso možni levi odbori. V enem in drugem primeru se bo PSI dogovarjala in posvetovala z vsemi demokratičnimi silami. iiiiiiiiiiiuiiiiiKiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DELAVSKI BOJI ZA ZAPOSLITEV IN NALOŽBE Vpodjetjih z državno udeležbo je stavkalo 600.000 delavcev Napovedana splošna štiriurna stavka 1.100.000 delavcev avtomobilske industrije in prometa - Stavka uslužbencev letalskih družb RIM, 3. — 600.000 Delavcev podjetij z državno udeležbo je danes stavkalo štiri ure v okviru boja, ki ga je sprožila enotna sindikalna federacija za rešitev številnih sindikalnih sporov in za dokončno ureditev vprašanj v javnih proizvajalnih podjetjih. Osrednji shod stavkajočih delavcev je bil v Milanu, na katerem je govoril zvezni tajnik CGIL Didò, ki je zahteval, da je treba v najkrajšem času omogočiti, da bo parlament nadzoroval delovanje, vlogo in načrtovanje podjetij z državno udeležbo ter poudaril, da če se bodo voditelji državnih podjetij še vedno izgovarjali, da nimajo sredstev za nove naložbe, bodo delavci sprožili zelo oster spopad. Didò je dejal, da je treba spremeniti dolgoletno politiko podjetij z državno udeležbo, ki bi morala biti vodilna sila italijanskega gospodarstva, postala pa so podrejene ustanove velikega zasebnega kapitala. Uslužbenci letalskih podjetij pa so včeraj stavkali veš dan in so bile vse letalske zvez italijanskih družb prekinjene. Zahtevajo obnovitev e-notne delovne pogodbe. Za rešitev spora je minister za delo Toros dal '"llIlIrlllllllillliliiiiiiliiillliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiiiiiiiliiiiiiifUiiuiiiiiiiiiiiiiiilllIllllllIMlIlllMIIIIIII ^SEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KPI Uresničiti zahteve ki izhajajo iz volitev Pr v. . rePTečiti zaostritev krize na gospodarskem in družbenem področju _ 3. — Zasedanje centralne- ga komiteja KPI se je nadaljevalo ; ne,s z razpravo o poročilu, ki ga včeraj imel Cossutta. Med današ-J nu govorniki naj omenimo zna-; komunističnega gospodarskega seo enca Beu-co, ki je v svojem po-bo]H.med drugim pribil, da je naj-, Jsi način, da bi pospešili proces, mi,Se. je začel v vrstah KD z osa-p vijo njenega političnega tajnika vjffanij®, poudariti proces ustano-; ve odborov v novoizvoljenih kra-jj Y?.1*1 ustanovah. To je tudi naj-tief na™. da b. onemogočili vse str ,manevre KD, ki jih skuša ta ia«3- a uPrizoriti, da bi se izognila vnr.lni smernicam, ki so izšle iz v°litev 15. junija. ®ar=a je nato ostro kritiziral ne-SKM?Vornpst nekaterih demokristjan-nat i°diteljev, od Colomba do Do-re Gattina, ki skušajo istovetiti ost sedanje gospodarske krize z £osP°darsko politiko temveč la i °m volitev 15. junija. Pred-eag i iJe, tu(^i ustanovitev posebne-dpv , ad?’ ki bi bil na razpolago Drča am ‘n k* bil vezan na neko Žela , u!10 lestvico, po kateri bi de-Doco-i ao Obirale, kam nameniti vnraJ-a'- ^ac*ržai se je tudi pri iz7SSanju Sradbeništva ter zahteval kliniuV° desetletnega načrta. V zadelal U,j sv?i£ga Posega je Barca ban,C- 33 ,01 .roorali takoj sprožiti iznio-1 rpabanizem, ki bi omogočil kraipCeV-un^e kreditov dobaviteljem ^ fvmh ustanov ter bi tako po-Zaupanje v javne finance. Giorgio Napolitano, ki odgovarja za vprašanja zaposlitve, je dejal, da so volilni izidi v temeljih stresli Fanfanijev položaj, kar je dokazal tudi mučen potek seje vodstva KD, na kateri so zavrnili politično linijo tajnika. Kljub temu je položaj odprt za vse rešitve in nadaljnji razvoj je še zelo negotov. Po mnenju Napolitano je v splošnem interesu, da krščanska demokracija reagira na zadnje volitve ne z nejasnimi manevri, temveč s kritično proučitvijo svoje dosedanje politične linije. Eden bistvenih pogojev za uresničitev spremembe v političnem vodstvu Italije ter za napredek zgodovinskega kompromisa se je uresničil. Politična os države se je namreč premaknila na levo, pa čeprav samo v okviru upravnih in deželnih volitev. Sedaj je treba preprečiti, da bi se kriza v Italiji še zaostrila, še zlasti na gospodarskem in družbenem področju. Izid volilnega posvetovanja bo dal novega poleta in novega zaupanja borbam delavcev in ljudskih množic, treba pa je preprečiti, da bi v vrstah sindikalnega gibanja prišlo do razkolov, ki bi zavirali perspektive sindikalne enotnosti. Na današnjT seji je spregovoril tudi predsednik dežele Umbrije Conti, ki je izrazil željo, da bi se smernice, ki izhajajo iz zadnjih volitev čimprej uresničile. Zasedanje centralnega vodstva Komunistične partije Italije se bo nadaljevalo jutri. pobudo za srečanje med sindikati in delodajalci s posredovanjem vlade. Sindikalne organizacije so sedaj mobilizirane še za druge velike boje. V Rimu je bila danes tiskovna konferenca predstavnikov tajništva federacije CGIL, CISL in UIL, na kateri so sporočili, da bo 1,100.000 delavcev avtomobilske in pomožne avtomobilske industrije ter prevozov stavkalo 9. julija štiri ure. Sindikati so obrazložili, da je stavka samo nadaljevanje velikega boja delavcev prizadetih industrij zaradi zanemarjanja vprašanj, ki so povezana s preureditvijo proizvajalnega ustroja avtomobilske in sorodnih industrij in zaradi pomanjkanja državnih posegov za okrepitev javne prevozne službe. Kriza je v zadnjem letu zajela na stoti-soče delavcev, ki so posredno ali neposredno prizadeti in obstaja nevarnost novih odpustov z dela in povečanja števila delavcev v dopolnilni blagajni. če ne bodo sprejeti hitri u-krepi. Sindikati so zahtevali, da mora vlada v najkrajšem času sprejeti ukrepe za izdelavo v treh letih 30.000 avtobusov na osnovi obveznosti, ki jih je sprejela z zakonom o preureditvi mestnih in medmestnih prevozov. Prav danes je bil v Milanu sestanek med vodstvom družbe Alfa Romeo in federacijo kovinarskih delavcev v zvezi s sporočilom družbe, da bo zaradi krize predaje avtomobilov prisiljena postaviti v dopolnilno blagajno več kot 17.000 delavcev. Minister za državne udeležbe Bi-saglia pa je danes predsedoval seji odbora predsednikov in glavnih ravnateljev podjetij z državno udeležbo in komisije za preureditev državnih udeležb. Komisija je danes prvič zasedala. Po zagotovilih ministra in predsednika komisije bodo do konca leta pripravili vse gradivo o podjetjih z državno udeležbo in ga predložili v preučitev parlamentu, ki bi moral sprejeti zadevne odločitve. Sindikati nasprotujejo podražitvi plina RIM, 3. — Načrti za podražitev zemeljskega plina za domačo porabo so naleteli na odločen odpor pri sindikalnih organizacijah. Enotna federacija delavcev plinske industrije nasprotuje novemu načinu določitve tarif in nenadzorovanega povišanja osnovne cene zemeljskega plina. I ederacija zahteva tudi takojšnje naložbe za napeljavo plinovodov in takojšen začetek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Sindikati • napovedujejo, da bodo uslužbenci zasebnih plinskih podjetij zaostrili boj. obenem pa zagotavljajo potrošnikom, da zaradi tega ne bodo hudo prizadeti. V okviru Callaghanovega obiska v Italiji Prvi italijansko-britanski pogovori RIM, 3. — Danes je prispel na uradni obisk v Raiijo britanski zunanji minister James CaTaghan, ki ga je na letališču dočaka! njegov italijanski kolega Mariano Rumor, Po izmenjavi prisrčnih pozdravov med obema zunanjima ministroma, sta Rumor in Callaghan imela prvo kratko srečanje v zasebni dvorani letališča Ciampino. Prvi britansko - italijanski pogovori so se- začeli ob 19, uri v palači Madama. V tej prvi fazi so prisotni tudi nekateri drugi funkcionarji obeh zunanjih ministrstev. Jutri bo na dnevnem redu seja, ki se je bosta udeležili obe delegaciji v popolni sestavi. Menijo, da je v ospredju britansko - italijanskih pogovorov vprašanje EGS, popuščanje napetosti v Evropi ter žarišča krize na področju Sredozemlja. Jutri bosta Callaghana sprejela najprej ministrski predsednik Moro, nato pa še predsednik italijanske republike Leone. Moro začel posvetovanja s strankami vladne večine RIM, 3. — Na osnovi sklepa o-srednjega vodstva krščanske demokracije, da se priporoči predsedniku vlade Moru, naj da pobudo za pogovore s štirimi strankami, in ki podpirajo za večjo utrditev vlade in za hitrejše sprejemanje ukrepov predvsem gospodarskega in socialnega značaja, sta se danes sestala predsednik vlade Moro in podpredsednik La Malfa. V pogovoru sta se dogovorila o prihodnjih sestankih, ki jih bo imel Moro s predstavniki posameznih strank. Zvedelo se je, da je Moro že danes povabil na pogovor za jutri predsednika PSDI Saragata in tajnika Tanassija. Proučili bodo sedanji gospodarski položaj v državi zlasti pa še vprašanje zaposlitve. Pričakujejo, da bo Moro imel sestanke v prihodnjih dneh s predstavniki ostalih strank vladne večine. Zakon o spremembi obdavčitve dohodkov predložen senatu RIM, 3. — V senatu je bil danes vložen zakonski osnutek finančnega ministra Visentinija o spremembi davčnih alikvot ter o preureditvi prijave skupnih dohodkov moža in žene. Zakonski osnutek med drugim določa povišanje vsote obdavčljivega letnega dohodka, odtegljaj na obdavčitev za ženo od leta 1976 dalje, zmanjšanje obdavčljivih alikvot na dohodke fizičnih oseb od leta 1977 dalje ter o-vrednotenje nekaterih postavk v proračunih podjetij. Sadat ponovno izrazil željo po rešitvi spora z Izraelom iiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiuiniiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii OBLETNICA SEJE POLITBIROJA CK KPJ Danes po vsej SFRJ proslave dneva bona ’4. julija se spominjajo tistih, ki so padli v boju za svetle ideale socialistične revolucije (Od našega sodelavca) LJUBLJANA, 3. — Po vsej Jugoslaviji bodo proslavili jutri dan borca. Na ta dan se v Jugoslaviji spominjajo prelomnega četrtega julija leta 1941, ko je bila v Beogradu zgodovinska seja politbiroja centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Vodil jo je predsednik Tito, na njej pa so sklenili začeti oborožen boj proti okupatorju in domačim izdajalcem. Ta sklep ;je obenem označil začetek sociali-Istične revolucije jugoslovanskih na-Irodov in narodnosti. 4. julija pa se tudi spominjajo tistih, ki jih je v boju za svetle ideale prehitela smrt. Dan borca pa je tudi praznik samoupravnega socializma v Jugoslaviji. niiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiifniitiiiHiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiriiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Po poplavah, ki so prizadele Jugoslavijo Borci in vsi, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju proti o-kupatorju, so bili od vsega začetka trdno odločeni, da ne more biti povratka na staro, da se ne bojujejo za to, da bi bili jutri spet tako izkoriščani kot v stari Jugoslaviji. Že med samim bojem je v Jugoslaviji nastajala podobo novega družbenega reda, ki naj bi izkoreninil vsakršno izkoriščanje. P. š. V aprilu zmanjšanje industrijske proizvodnje RIM, 3. — Po uradnih podatkih je bila. industrjiska proizvodnja v aprilu za 9,7 odstotka manjša kot v aprilu lanskega leta. V prvih štirih mesecih letos pa je bila za 11,7 odstotka manjša kot v istem obdobju lani. Ti podatki dokazujejo, da kriza v industriji še vedno traja in je najtesneje povezana s splošno gospodarsko krizo v državi. Krizo v proizvodnji lahko povežemo tudi z zunanjo trgovino. V zadnjih mesecih so ugotovili, da znatno vpada uvoz in da je začel vpadati tudi izvoz. Samo v mesecu aprilu se je uvoz zmanjšal v vrednosti za 21,6 odstotka, izvoz pa je bil komaj za 11,6 odstotka večji, kot v istem mesecu lani. Toda v količini blaga je položaj še slabši in se je uvoz v prvih štirih mesecih letos zmanjšal za 23,2 odstotka, izvoz pa za 1,9 odstotka. Zelo negativen je bil april, ko se je količina blaga v uvozu zmanjšala za 26,8 odstotka, v izvozu pa za 5,1 odstotka. Na najbolj prizadetem področju Vršca so čolni edino prevozno sredstvo mTiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiitijiiiiiifiiiiiiiiHiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniimmiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiimii Komaj so demokristjani sklenili, da bodo na zasedanju vsedržavnega sveta razčistili odnose v notranjosti stranke, že je skupina petdesetih demokristjanskih senatorjev sporočila, da bo poslala vodstvu stranke zahtevo za takojšnjo zamenjavo vodstva. Poleg tega bodo v prihodnjih dneh zasedali tudi poslanska in senatna skupina KD. V vrstah demokri-stjinske levice vlada zadovoljstvo za uspeh, ki ga je dosegla na zasedanju osrednjega vodstva z zavrnitvijo Fanfanijevega predloga o kongresu in čimprejšnjem «klicanju vsedržavnega sveta. Dogodke v KD ocenjujejo številni socialistični voditelji,, ki v glavnem menijo, da ni dovolj, da demokristjani zamenjajo svojega tajnika, temveč se mor» celotna njihova politika spromeniti, da bo ustrezala zahtevam volivcev. 600.000 delavcev podjetij z državno udeležbo je včeraj stavkalo v vsej Italiji štiri ure, v okviru boja za okrepitev državnih proizvajalnih podjetij, ki bi morala biti gonilna sila gospodarstva. Včeraj so stavkali tudi uslužbenci letalskih družb. Poleg tega je sindikalna federacija sporočila, da bo kmalu vsedržavna štiriurna stavka delavcev avtomobilske in pomožne avtomobilske industriji ter prometa, da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev zaposlitve ir» za okrepitev javnih prevoznih sredstev. V pogovorih s skupino ameriških univerzitetnih profesorjev je egiptovski predsednik Sadar ponovno potrdil egiptovsko željo po končni rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. V Kairu so mnenja, da bi Egipt v zameno za izraelski umik s strateških gorskih prelazov na Sinajskem polotoku ter s področja petrolejskih vrelcev v Abu Rodejsu, bil pripravljen privoliti v prekinitev vojnega stanja med Kairom in Jeruzalemom ter ne poseči v spopad, v primeru sirskega napade na Golanu. Poleg tega bi Egipt, kot kaže, bil pripravljen na podaljšanje mandata mirovnim silam OZN na Sinaju za tri leta. Po desetdnevnih krvavih spopadih se je položaj v Bejrutu skoraj normaliziral. Še vedno sicer odkrivajo trupla žrtev, škoda v mestu pa je ogromna. Pred pogovori med Gromikom in Kissingerjem WASHINGTON, 3. - Pred in pc svojem pogovoru s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom, ki bo 10. in 11. julija v Ženevi, bo a-meriški državni tajnik Henry Kissin-ger imel vrsto srečanj s francoskimi, nemškimi in britanskimi voditelji. Zastopnik ameriškega zunanjega ministrstva je danes namreč sporočil, da bo Kissinger 9. julija v Parizu, 12. pa bo v Bonnu in Londonu od koder bo še istega dne odpotoval v ZDA. Kissinger in Gromiko bosta v Ženevi obravnavala vrsto tem, od Bližnjega vzhoda do konference o evropski varnosti, najbolj pereče odprto vprašanje med Washingtonom in Moskvo pa je pogajanje za omejitev strateške oborožitve SALT. Ženevska konferenca o razorožitvi v popolnem zastoju ŽENEVA, 3. — Po dveh preloženih sejah zaradi pomanjkanja govornikov je na konferenci o razorožitvi spregovoril romunski zastopnik Constan-tin Ene, ki je v svojem posegu zahteval popolno proučitev vse dejavnosti tega specializiranega odbora OZN ter njegovo razširitev na vse zainteresirane države KAIRO, 3. — Predsednik Sadat in egiptovske oblasti so ponovno potrdile svojo odprtost za čimprejšnjo politično rešitev, ki bi pripeljala do sporazuma o ponovni ločitvi sil na Sinaju, še pred zapadom mandata mirovnih sil OZN, ki se jim mandat izteče 24. t.m. Po nekaterih vesteh, ki jih iz u-radnih krogov niso demantirali, naj bi bil Egipt pripravljen obnoviti mandat mirovnim silam svetovne organizacije za obdobje treh let ter se obvezati, da ne bo vajaško posegel, če bi Sirija začela z vojaško akcijo proti Izraelu. V zameno zahteva Kairo popoln umik izraelskih oboroženih sil s strateških gorskih prelazov Mitla in Gidi, vrnitev petrolejskih vrelcev v Abu Rodejsu ter odpravo elektronskih naprav vojaškega značaja na Gidiju. K temu je treba dodati, da so egiptovski voditelji večkrat izjavili, da Egipt po zmagoviti oktobrski vojni 1973 lahko gleda na Izrael z drugačnimi občutki. V pogovoru s skupino univerzitetnih profesorjev iz Texasa je egiptovski predsednik Sadat izrazil obžalovanje, da po 27 letih vojne in prelivanja krvi ni mogoče hitreje vzpostaviti normalnih odnosov z Izraelom. Ponovno je omenil možnost, da bi lahko prišlo do prekinitve vojnega stanja s Tel Avivom pod nadzorstvom velesil, bodočim rodovom pa bi prepustili nalogo, da dokončno definirajo egiptovsko - izraelske odnose. Sadat je dodal, da Egipt ne zahteva od Združenih držav, da prekinejo svoje dobre odnose z Izraelom, temveč samo, da bo sam deležen istega postopka. Dejstvo, da Egipt lahko gleda na Izrael z drugačnim občutkom, je prišlo do izraza še pred dosego prvega sporazuma o razmejitvi sil na Sinajskem polotoku, januarja 1974, ko se je na pogajanjih ob kilometru 101 ceste med Suezom in Kairom jasno pokazala politična volja Egipta, da takoj pride do konkretnih rešitev. Spričo vsega tega vlada v Kairu dokajšnji optimizem o možnostih za podpis drugega sporazuma za razmejitev sil na Sinajskem polotoku. Egipt se vsekakor noče odpovedati zahtevam, ki jih je izrazil zastopnikom ZDA ter sporočil Izraelu v zvezi z gorskima prelazoma Mitla in Gidi ter s petrolejskimi vrelci v Abu Rodejsu. Pri tem pa se postavlja tudi vprašanje nadzorstva nad temi strateškimi točkami, še ni jasno, ali bi nadzorstvo nad njima prevzele mirovne sile OZN, ali pa bi jih prevzeli manjši oddelki egiptovskih oboroženih sil. V Egiptu vsekakor upajo, da bodo te težave premostili, preden bi ZDA morale kloniti pred sovjetsko zahtevo po takojšnjem sklicanju ženevske konference. Velika prednost za Izrael, ki izhaja iz sedanjega egiptovskega zadržanja je dejstvo, da bi začasni triletni sporazum zamrznil vsaj za enako obdobje vprašanje vseh pravic palestinskega ljudstva. Medtem je libanonski ministrski predsednik Karame predsedoval prvi seji začasne vlade, na kateri so proučili položaj v Bejrutu, ki se po 10 dneh krvavih spopadov postopoma normalizira. Ob koncu vladne seje je Karame v kratki izjavi obžaloval, da obstajajo še nekatera področja, na katerih so še vedno v teku spopadi. Vsekakor, razen nekaj eksplozij ter odkritja novih žrtev po bejrutskih ulicah, zadobiva mesto svoje vsakdanje obličje, še zlasti zaradi prisotnosti mešanih patrulj, ki preprečujejo spopade med desničarskimi skrajneži in levičarskimi muslimani. Večina trgovin je spet odprtih, promet pa je spet stekel brez večjih ovir. Iz vladnega komunikeja, ki so ga danes objavili je razvidno, da je položaj miren tudi na podeželju, kar so potrdili potniki, ki prihajajo v Bejrut iz notranjosti države. Na sliki: Pogled na razdejana bejrutska poslopja po desetdnevnih spopadih med desničarskimi falangisti in levičarskimi organizacijami. TRŽAŠKI DNEVNIK NOBENIH TEŽAV ZA LEVE UPRAVE V štirih okoliških občinah se bodo v kratkem sestali vsi občinski sveti Sodelovanje med komunisti in PSI * Podroben program dela tržaške federacije K Pl Župan Josip Guštin je uradno sklical za 17. julija prvo sejo novoizvoljenega zgoniškega občinskega sveta, ki bo potrdil izvolitev občinskih svetovalcev, izvolil župana in občinski odbor. Na Repentabru je prav tako sklicana za 23. julija seja občinskega sveta, na kateri bodo izvolili župana in odbor. Trenutno je torej dokončno rešeno vprašanje županov in odborov v obeh slovenskih okoliških občinah, zelo kmalu pa bo tudi urejeno v Dolini in v Miljah, kjer ima KPI sama večino in kjer je že ustvarjeno trdno sodelovanje s socialisti. O tem nam priča skupna izjava sekcij KPI in PSI občine Dolina, ki se glasi: _ «Volitve 15. junija so jasno izpričale široko ljudsko voljo po premiku v levo in s tem zahtevo po demokratični preusmeritvi države, dežele, krajevnih ustanov in družbe sploh. Taka močna uveljavitev KPI in PSI nam potrjuje pravilno usmeritev naših naporov in našega dela v korist in dobrobit delovnih ljudi. Naše napredovanje pomeni tudi večje zaupanje in večjo podporo naši iskreni želji po čim širšem sodelovanju pri reševanju skupnih problemov. Za dosego tega je potrebno zbli-žanje vseh resnično ljudskih sil od komunistov, socialistov, katoličanov in drugih laičnih sil na vseh ravneh javnega življenja. Sekcija KPI in PSI sta razpravljali o bodočem upravljanju občine Dolina na osnovi navedenih ugotovitev in na osnovi programov, s katerimi sta se KPI in PSI predstavili na volitvah. Tako s politično oceno kot glede programov, katerim so bila pripisana nekatera pojasnila, je bilo doseženo najširše soglasje. KPI in PSI sta se sporazumeli, da še z večjim zagonom kot doslej obnovita pozitivno izkustvo skupnega upravljanja občine in izražata željo in pripravljenost, da se njunim naporom pridružita tudi ostali dve komponenti. KPI in PSI sta v občini Dolina kot povsod drugod odprti k doprinosu vseh demokratičnih sil.» Podobno stališče sta sprejeli tudi sekciji KPI in PSI v Miljah, ki sta izdali skupno sporočilo po sestanku, ki_ je bil 2. julija. V poročilu je rečeno, da so pričeli razpravljati o programu in o neposrednem sodelovanju v občinskem odboru ter da so ponovili vabilo vsem demokratičnim silam, da se ustvarijo v Miljah čim bolj napredni politični, kulturni in socialni odnosi. V štirih občinah tržaške pokrajine, kot tudi v preostali devinsko-na-brežinski občini in pri pogajanjih za pokrajinski svet, potekajo stvari v skladu z okrepljeno močjo komunistov, ki so postali protagonisti razgovorov in sestavljanj odborov. Očitno je namreč, da se je že u-stvarilo tesnejše sodelovanje med KPI in PSI, ki bo prišlo prihodnji teden do izraza tudi s formalnimi razgovori. Pri tem pa je zelo važno, da se je PSI že odločila za leve uprave povsod, kjer je mogoče in istočasno, da ne namerava neposredno sodelovati v pokrajinskem odboru, kjer bo zahtevala od KD, da ustvari novo širšo politično ravnotežje. Ta vprašanja bodo na dnevnem redu deželnega odbora PSI. ki bo zasedal v soboto in ki bo sprejel osnovne smernice za socialiste celotne dežele. Tržaški komunisti pa so zasedali preteklo soboto pri Korošcih in so ves dan razpravljali o izidih volitev in o političnih perspektivah na osnovi poročila tajnika Rossettija. V uradnem poročilu je rečeno, da je volilni uspeh KPI v Trstu odraz splošne pravilnosti politične linije KPI in dokončnega zatona iluzij o prenovitveni vlogi leve sredine. U-speh pa temelji tudi na krajevnih specifičnostih. V zadnjih letih smo zabeležili globoke spremembe v tržaški stvarnosti. Postopoma se drobi antikomunistični zid in celo komunistom oddaljeni krogi priznavajo odločilno vlogo komunistov v protifašističnem boju. Nove oblike sodelovanja v tovarnah in v okrajih so omogočile številnim državljanom, da se prepriča o resnosti, odgovornosti in enotnosti komunistov. Utrjuje se zavest, da je vprašanje Slovencev osnovno vprašanje demokracije, prijateljstva in sodelovanja ljudi na meji, pri čemer je tudi važen proces avtonomije katoličanov v odnosu do škofije. Stare pregrade torej padajo in ni več razlogov za nesmiselne prepreke med naprednimi silami. Rossetti je v poročilu dejal, da je na svojem kongresu KPI znala razložiti in osvojiti vso to tržaško stvarnost in da je našla odgovore na zahteve ljudi. V odnosu na spremenjeno tržaško stvarnost pa je absurdna in a-nahronistična zahteva KD, da se obnovi leva sredina in še nadalje zapira sodelovanje v odnosu do komunistov. Seveda tako stališče ne upošteva tega, kar se je zgodilo na volitvah in ne upošteva niti lastnih trditev KD, da je treba nekaj prenoviti. KD bi se morala zavedati, da je levi center izgubil dober odstotek glasov in da izguba ni tako velika samo zato, ker je PSI okrepila svoje glasove prav zaradi kritičnega odnosa do leve sredine. PSI ne namerava sodelovati v levem centru in tako prihajamo do položaja, ko se vse skupaj zavlačuje, da bi se prihranilo na času in da se celo grozi s komisarskimi upravami. KPI je mnenja, da preživlja Trst resno krizo, saj je 1.400 zaposlenih manj v zadnjih 5 mesecih, obstaja kriza v raznih podjetjih in se na splošno slabša položaj delovnih ljudi. Prav zato pa je nujno potrebno, da bodo takoj pričele z delom izvoljene skupščine, ki morajo biti stabilne in učinkovite in ki morajo uživati široko ljudsko zaupanje. To pa pomeni, da je treba premostiti zaprte formule in da je treba pristati na široko vzporejanje vseh demokratičnih sil o problemih in o programih. KPI namerava voditi tako politično linijo v pokrajini in tako linijo vodi v vseh občinah, kjer ima večino in kjer se že ustvarjajo stabilne uprave. Poleg tega so se na sestanku pri Korošcih tuli dogovorili za vrsto zasedanj, ki jih bo priredila tržaška federacija v jeseni. Sklenili so, da bodo razpravljali o kulturni politiki in da se bodo na sestankih neposredno zainteresirali o vprašanjih srednjih slojev, manjših podjetij in gradbene industrije. Obravnavali bodo načrt zaposlitve mladine ter točneje določili vlogo Trsta v okviru dežele. Končno je bil govor tudi o pobudah za dokončno priznanje vseh pravic Slovencem. Po drugi plati pa se napoveduje, da se bo danes nadaljevalo zasedanje Krščanske demokracije, ki se je pričelo pretekli petek in na katerem je bilo prav tako sprejeto obširno uradno sporočilo s podrobnim navajanjem programa. Vendar pa KD takrat ni nekaj dokončnega sklenila in so njene odločitve povezane s zapletenim političnim razvojem na vsedržavni ravni. in v nedeljo. Vsak večer bo obiskovalce zabaval ansambel narodnozabavne glasbe. Nad 40 delavcev na mali maturi 0 Danes se prične v Ulici Archi praznik komunističnega tiska, ki se bo nadaljeval v soboto in v nedeljo. V nedeljo bo govoril senator Bacicchi. I-gral bo orkester «H. Pascal». V Naselju sv. Sergija se danes prične festival komunističnega tiska. V nedeljo bosta govorila Claudio Toner in Dušan Udovič, igral bo orkester «Gli Astri». Sekcija KPI «Vostok» prireja danes praznik komunističnega tiska na nogometnem igrišču «A. Visintini». V soboto bo po govorih Cuffara in J. Grbec nastopil Tržaški partizanski pevski zbor. Izredna kalnost Timave otežkoča dobavo vode Hudi nalivi in obilne padavine preteklih dni so ponovno otežkočile dobavo pitne vode našemu mestu. Zaradi specifične kraške strukture tal nosi Timava s sabo velike količine blata in je zato izredno kalna. Stopnja kalnosti Timave pa je tokrat visoka kot še nikoli doslej. To dejstvo logično pogojuje dobavo pitne vode v prihodnjih dneh, občinsko podjetje ACEGAT pa se nadeja, da se bo stanje čimprej normaliziralo. ACEGAT je že včeraj omejil dobavo vode in sicer od 14. do 19. ure ter od 21. ure dalje. V Velikem Repnu začetek šagre terana in pršuta Danes se bo ob 19. uri začela v Velikem Repnu tradicionalna 13. Sagra terana in pršuta, ki jo prirejata pokrajinska turistična ustanova in re-pentabrska občina. Kot vsako leto, bomo tudi letos pokusili pridelke domačih vinogradnikov. Pristno črnino bo razstavljalo trinajst kmetov, poleg tega pa bodo delovali tudi kioski dobro založeni s kraškim pršutom in s pečenimi piščanci. Sagra se bo nadaljevala v soboto V našem mestu je pred nekaj dnevi nad 40 študentov delavcev delalo izpite, da bi s tem pridobili nižjesrednješolsko diplomo. Izmed njih jih je nad 90 odst. uspešno opravilo prfeizkušnjo. Delavci, ki so opravljali srednješolski izpit, so leto dni sledili posebnemu, skoraj brezplačnemu tečaju, ki ga je organizirala sindikalna organizacija UIL s pomočjo u-stanove za poklicno ENFAP. 5. in 6. julija bo v Prosvetnem domu na Opčinah v okviru proslav 30-letnice osvoboditve IX. PARTIZANSKI TABOR Jutri, ob 21. uri — Baklada iz Prosvetnega doma k spomeniku padlim, kjer bo nastopil pevski zbor Tabor. Nedelja ob 16. uri — Otvoritev. Nastopajo pevski zbor in baletna skupina Tabor, kotalkarji • ŠD Polet in godba na pihala s Proseka - Kontovela. Govorniki: Arturo Calabria in Dušan Košuta. Razstava NOB; sodelujejo dijaki srednje šole Srečko Kosovel in učenci osnovne šole na Opčinah. Igral bo ansambel Lojzeta Furlana. Oba dneva bodo delovali kioski. OD JUTRI DO PRIHODNJE SOBOTE NA GRADU SV. JUSTA Vesoljske rakete, pločevinasti roboti in grozne pošasti osvajajo naše mesto 13. festivala znanstvenofantastičnega filma se bo udeležilo enajst držav . Zanimiva okrogla miza in razne razstave Jutri se bo začel na Gradu sv. y Prvi dan bosta na sporedu dva . mana, sledili pa bosta še «Dežela Justa 13. mednarodni festival znan- kratkometražna filma: poljski «Ju-stvenofantastičnega filma. Letošnje tro» in italijanski «Antonio Sant’E-' prireditve, ki se bo zaključila 12. j lia». Ob koncu bodo zavrteli še a- jJUi nete JU u- usmerjanje J julija, se bodo udeležili filmski delavci iz enajstih držav in sicer iz Belgije, Francije, ZRN, Velike Britanije, Irana, Poljske, Španije, ZDA, Madžarske, Sovjetske zveze in Italije. Grad sv. Justa in kinodvorana Ex-celsior. kjer bodo predvajali filme popoldne, bosta tako za teden dni • Danes, v petek, ob 20.30 bo v dvo- prizorišče sanjskih zgodb o vesolj-rani «Igo Gruden» v Nabrežini se- skih raketah, najrazličnejših robo-stanek somišljenikov volivcev in kan- tih, o groznih pošastih in o prene-didatov Slovenske skupnosti, na ka- , katerih drugih nerealnih doživljajih. terem bodo razpravljali o položaju ‘ Na festivalu bodo predvajali 22 v devinsko-nabrežinski občini po zad- ikratkometražnih in 11 celovečernih njih občinskih volitvah. I filmov. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiliii ZA MATURANTE JE POLOVICA DELA ŽE MIMO P§ obeh pismenih preizkušnjah čuka dijake !e še ustni izpit Prevod iz latinščine na učiteljišču in klasičnem liceju, na realni naloga iz matematike, na trgovskem zavodu pa iz trgovskih ved SAGRA NA KRMENKI (ki je odpadla zaradi slabega vremena) bo jutri in v nedeljo z naslednjim sporedom: Jutri, 5. julija Ob 14. uri odprtje kioskov Ob 20.30 ples. Igra ansambel «Supergrup». V nedeljo, 6. julija Ob 17.30 kulturni spored Ob 20.30 ples. Igra ansambel «Supergrup». VABLJENI! meriški celovečerni «Chosen Survi-vors» (Izbrani za preživetje). Izmed drugih celovečernih filmov bi omenili delo Juana Bunuela, sina slavnega španskega režiserja Luisa, «Au rendez-vous de la mort joyeusen (Srečanje z veselo smrtjo). Po nekaj letih odsotnosti bomo lahko videli na Gradu sv. Justa spet italijanski celovečerni film. V četrtek, 10. julija, bo na sporedu delo režiserja Carla Ausina «La città dell’ultima paura» (Mesto zadnjega strahu) v katerem nastopajo Ma-risa Solinas, Mario Valdemarin in Emanuel Cannarsa. V kinodvorani Excelsior bodo predvajali kratkometražne filme od 6. do 9. julija. Ti filmi bodo predvsem znanstvenega značaja. Prireditelji festivala bodo popestrili prireditev s številnimi drugimi pobudami. Tako bo na primer 6. in 7. julija v Politeami Rossetti okrogla miza na temo: «Obsedenost — pojavi sodobne civilizacije». Diskusija bo osredotočena na problem razdvojenosti človeške osebnosti V času festivala si bodo lahko ljudje ogledali tudi antološko razstavo slikarja Fortunata Depera. Razstavljena bodo najvažnejša dela tega slikarja, ki je znan predstavnik tridentskega futurizma. Razstavo je uredil slikarjev prijatelj, Tržačan Bruno Sanzin. Poleg tega bo 'beneški kritik Piero Zanotto priredil na «Bastionu fiorito» na tržaškem gradu razstavo znanstvenofantastičnih stripov. Namen razstave je prikazati razvoj te publicistične zvrsti od svojega skromnega začetka v tridesetih letih vse do današnjega množičnega razmaha. V prostorih časnikarskega krožka bo kritik Sunday Telegrapha in Timesa, Tom Hutchinson, na pobudo British Councila, predstavil razstavo angleške knjige o fantastiki, na kateri bodo razstavili približno 4000 knjig. Od 13. do 16. julija, torej po zaključku festivala, bo «La Cappella Underground» priredila retrospektivo znanstvenofantastičnih filmov, med katerimi mgramo predvsem omeniti dela režiserja Jacka Arnolda. 13. festival znanstvenofantastičnega filma se bo zaključil v soboto, 12. julija, ko bo ggsebna žirija izbrala in nagradila najboljše filme in igralce. Najboljši celovečerni film bo prejel za nagrado «Zlati asteroid», za najboljšo moško in žensko vlogo bodo podelili «Srebrna asteroida», medtem- ko bo najboljši kratkometražni film nagrajen z «Zlatim žigom» mesta Trst. Na klasičnem liceju Za maturante je polovica dela, venskih višjih srednjih šolah v Tr-1 liceju, kjer jih je 27, bodo z ustni-morda celo tudi več že mimo. Po stu pisali slovensko nalogo. Včeraj | mi preizkušnjami pričeli v torek. dveh pismenih preizkušnjah jih se- ---- —'.u.-ìju — ---------ir i — daj čaka le še ustni izpit, ki bo (upajmo!) zaključil njihovo srednješolsko «trnjevo pot». Po tem prvem delu so izgledi za uspeh zadovoljivi in prvi vtisi dobro obetajo. Kot znano so v sredo na vseh slo- iiiiiiiiimiiiuiiuiiuiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiituiMiiimiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiuiiiiiiiiiMii DELOVANJE DEŽELNEGA ZDRUŽENJA TRGOVINSKIH ZBORNIC Oktobra letos na Reki posvet o letalskih zvezah Po nalogu združenja nameravajo preučiti možnost večjega izvoza na tržišča Bližnjega vzhoda Pod predsedstvom dr. D. Lupie-rija je bil te dni v Vidmu občni zbor deželnega združenja trgovinskih zbornic iz Furlanije - Julijske krajine. Skupščine s. je udeležil tudi predsednik vsedržavnega združenja trgovinskih zbornic S. Gestri. Predsednik Lupieri je ob tej priliki podal daljše poročilo o delovanju združenja v preteklem letu in pri tem naglasil zlasti sodelovanje s posameznimi članicami in z deželnim odborništvom za industrijo in trgovino. Glede na to, da ima deželno združenje trgovinskih zbornic kot glavni namen usklajevati delovanje gospodarskih dejavnikov v štirih pokrajinah Furlanije - Julijske krajine, se je njegovo delovanje tudi v lanskem letu odražalo zlasti v prirejanju skupnih razstav domačih izdelkov na najvažnejših sejmih v Italiji in tujini. V tej zvezi je bila pred kratkim sprejeta zamisel, da bi deželno proizvodnjo «zaščitili» s posebnim zakonom, o čemer je bil govor zlasti na sreča! .ju, ki ga je deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper priredil v okviru nedavnega 27. tržaškega velesejma. V letošnjem letu je deželno združenje zbornic prevzelo nalogo, da organizira nekaj konzorcijev izvoznikov raznega blaga iz Furalnije-Julijske krajine, hkrati s tem pa je sprožilo zamisel o uresničitvi posebne organizacije, ki bo skrbela za to, da bodo domačim malim in srednjim industrijskim podjetjem zagotovljena določena naročila s strani večjih industrijskih obratov iz notranjosti države in iz tujine. Letos namerava združenje organizirati tudi temeljito preučitev možnosti, ki jih tržišča na Srednjem vzhodu nudijo izvoznikom iz Furlanije - Julijske krajine. Program za letošnje leto predvideva nadalje sklic «6. meddeželnega posvetovanja o letalskih zvezah». Posvetovanje bo 3. oktobra na Reki. Ob koncu je občni zbor soglasno pa so na učiteljišču in klasičnem , zaključili pa v ponedeljek, 14. t.m. ' Najkasneje bodo prišli na vrsto ma- liceju imeli preizkušnjo iz latinščine, medtem ko so se na znanstvenem liceju in trgovskem tehničnem zavodu ubadali z matematiko oziroma s trgovinstvom in bančno tehniko. Izmed vseh štirih šol kaže, da so na najtežjo nalogo naleteli na u-čiteljišču, kjer so morali dijaki prevajati kratek spis rimskega pedagoga Quintiliana. Po težavah sodeč naj bi bila naloga (o oddihu in i-granju otrok) primerna za klasično. Vsekakor pa je bilo po nalogi vzdušje med dijakinjami kar dobro, tako da lahko pričakujemo zadovoljiv uspeh. Na klasični so1 se morali maturantje spoprijeti s Senekovim spisom o tem, da nobeden ni brez krivde. Prevod je bil po izjavah .dijakov dokaj dostopen in jim ni preveč belil glave. «Trgovci» so se ubadali z dopiso-valnim tekočim računom, pri tem pa so morali pisati o izvlečkih računov, o obrestih ter o številnih poslih. Na realni so imeli tri naloge. Prva je bila delno geometrična, medtem ko je bil drugi del funkcija. Druga je bila iz analitične geometrije, pri kateri so prišli v poštev integrali, zadnja pa je bila trigonometrična. Na splošno lahko ugotavljamo, da so dijaki zadovoljni s svojimi izdelki in da zato relativno mirno pričakujejo ustno izpraševanje. Upravičeno lahko torej tudi letos predvidevamo, da bo uspeh — če že nc tak kot lani — vsaj približno ena1'’. Ustni izpiti se bodo pričeli prihodnji teden. Na učiteljišču bodo prvi prišli na vrsto že v ponedeljek, ostali pa se bodo vrstili do sobote. Na učiteljišču je skupno 20 kandida-odobril bilanco združenja za lansko tov, od te0r jih je 7 iz Gorice, leto, ki izkazuje skromen prebitek, | Na trgovskem tehničnem zavodu, turanti na klasičnem liceju, kjer je kandidatov kar 30 (od tega 7 iz Gorice) in sicer v sredo. Njihovi ustni izpiti se bodo končali v torek, 15. t.m. V nedeljo otvoritev razstave Perizijevih del Manifestacija «120 dni kiparstva v Trstu» se bo nadaljevala, kot je bilo predvideno. Neurje, ki se je razdivjalo nad Trstom preteklo soboto, je drugi del razstave na Gradu sv. Justa, in sicer že pripravljeno razstavo del Nina Perizija le odložilo za teden dni, tako da bo otvoritev te razstave prihodnjo nedeljo. Tako je bilo rečeno sinoči na srečanju na Gradu sv. Justa med organizatorji prireditve in sicer med predstavniki pokrajine, predstavniki tržaške avtonomne ustanove za turizem in gostinstvo ter časnikarji. Na srečanju so spregovorili predstavnik ustanove za turizem Tombe-si, predsednik pokrajine dr. Michele Zanetti, Guido Batteri in drugi. V Sesti operetni festival začenja z «Grofico Marico» Tudi letos tržaško občinstvo z nestrpnostjo pričakuje začetek poletnega operetnega festivala, že šestega zapovrstjo. Festival se bo pričel z «Grofico Marico» Emmericha Kal- liiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiuiiiiiiiiHiiiiiumiiiiiiimmfiiiimiiitiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiii PO PODATKIH MEJNE POLICIJE V preteklem juniju čez mejo nekaj nad 3,200.000 turistov V istem mesecu lani je prekoračilo mejo 1,800.000 ljudi Statistični podatki, ki jih je zbrala mejna policija, kažejo, da se je število ljudi, ki so v preteklem juniju prekoračili italijansko - jugoslovansko mejo na Tržaškem, povzpelo na 3,203.660, medtem ko je znašal promet v lanskem juniju le 1,846.951 prehodov. Stalno naraščanje prometa kaže, da je «kriza» iz lanskega leta povsem mimo, kar sicer lahko opažamo dan za dnem po tržaških ulicah, kjer je vedno mnogo turistov in nakupovalcev iz matične države, pa tudi v trgovinah in ob bencinskih črpalkah, na plažah in v hotelih na sosednem področju se množi število obiskovalcev iz Trsta, Gorice, Vidma in iz drugih središč Furlanije - Julijske krajine. Letos je nadalje opaziti, da se večajo tudi množice turistov iz drugih držav, med temi pa prevladujejo Nemci in Avstrijci. V mednarodnem prometu so v letošnjem juniju našteli na italijansko - jugoslovanski meji tržaškega področja 1,715.563 prehodov (747.175 Italijanov in 968.388 tujcev), medtem ko je znašal promet v lanskem ju-in proračun za tekoče poslovno leto. |kjer je 29 dijakov in na znanstvenem niju 1,011.712 prehodov (345.650 Ita lijanov in 666.062 tujcev). V maloobmejnem prometu je v juniju prestopilo mejo 1,568.097 ljudi (1,086.958 italijanskih in 481.139 jugoslovanskih državljanov), medtem ko je znašal ta promet v juniju lanskega leta 835.239 prehodov (od česar je odpadlo na italijanske državljane 555 tisoč 845, na jugoslovanske pa 279 tisoč 394 prehodov). Izleti SPDT priredi v nedeljo, 6. julija izlet z osebnimi avtomobili na M. Cavallo di Pontebba m. 2239 (Pot prijateljstva). Vpisovanje na sedežu ZS ŠDI. Lastnike osebnih avtomobilov prosimo, da javijo prosta mesta svojih vozil na tel. 31119 v jutranjih urah. Odhod s Trga Oberdan ob 6. uri zjutraj. Zbirališče ob 8.30 na križišču 2 km pod sedlom Framollo. V primeru slabega vremena je izlet odložen. SPDT priredi 20. julija avtobusni izlet v Bovec, Trento, Vršič z vzponom na Mojstrovko. Vpisovanje v Ul. Ceppa — uradi ZSŠDI — v dopoldanskih urah do 15. Lm, zvončkov» Lombarda in Ramata ter «Rose Marie» Friela in Stetharia. «Grofico Marico» bo dirigirai O-skar Danon, režiser pa je Paolo Poli v sodelovanju z Ruggerom Ri-minijem. Nastopali bodo Mariana Niculescu de Santis, Carlo Bini, A-driano Innocenti, Lino Savorani, Graziella Porta, Riccardo Peroni, Piero Nuli, Nestor Cardy, Maria Loredan, Orazio Bobbio, Gianna Jenco in Giorgio Vailetta. Sodelovala bosta orkester in zbor Verdijevega gledališča, nastopil pa bo tudi plesni zbor festivala. Vstopnice so od danes dalje na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372). Danes zaprti uradi gen. konzulata SFRJ Uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo danes, 4. julija 1975, zaprti zaradi državnega praznika. Važno obvestilo Kmečke zveze dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/B, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo spre» jemali do konca julija. Akrobat cirkusa Orfei padel s konja V cirkusu Orfei se je včeraj popoldan laže poškodoval 29-letni a-krobat Giacomo Sava. Omenjeni je med popoldansko predstavo izvajal akrobatske vaje na konju v diru, ko je padel z živali ter se udaril po kolenu. Sprejeli so ga na oddelku za prvo pomoč, okreval pa bo v 8 dneh, Opekel se je s katranom V bližini obmejnega prehoda pri Škofijah se je pri asfaltiranju ceste laže poškodoval 36-letni delavec Romano Bacchi s Peska 3. Bacchi je odprl posodo s katranom, ko je vroča snov brizgnila proti njemu ter ga opekla po obrazu, ramah in rokah. Bacchija je nato delovni tovariš prepeljal v bolnišnico, kjer so mu na dermatološkem oddelku ugotovili, da se bo moral zdraviti dva tedna. Razna obvéstila Narodna in študijska knjižnica sporoča svojim obiskovalcem, da bo do 31. avgusta odprta za občinstvo vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 16. ure. Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše, da bo odhod dečkov v kolonijo v Nabrežini v ponedeljek, 7. julija. Otroci naj bodo ob 15.30 na sedežu društva v Ulici Machiavelli 22, od koder bo odhod. XIII. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Jutri otvoritev Grad sv. Justa ob 21.30: «Jutro» («Domani»), kratkometražni film, Poljska, režija Marian Cholerek; «Antonio Sant’Elia» kratkometražni film, Italija, režija Vittorio Armentano: «Chosen Survivors» («Scelti per la sopravvivenza»), dolgometražni film, ZDA režija Sutton Roley. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protfci. Palača Costanzi: Antološka razstava Fortunata Depera. Bastione fiorito na Gradu sv. Justa: Razstava znanstvenofantastičnih stripov. TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča cenjenim odjemalcem, da ima z dnem 28 6. 1975 novo telefonsko številko, in sicer 732-487 Šolske vesti Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za sekcije orodnih. mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1975 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1975-1976. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. URADNI TEČAJ BAJMKOVCEV Ameriški dolar 639,— Funt šterling 1409,— švicarski frank 250,50 Francoski frank 154,- Nemška marka 266,20 Avstrijski šiling 37,60 Dinar: debeli 37,50 drobni 37,50 MENJALNICA vseh tuf ih valut LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: teL 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina; tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVO- KI - Predstavi: ob 21.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Mi-ramam» (v italijanščini). CIRKUS TISOČ IN ENE NOČI Liane, Nanda in Rinalda ORFEI — Naselje sv. Sergija — Danes 2 predstavi: ob 17. in 21.45. TeL 827363. Izreden uspeh. Ariston 21.30 «California poker». Barvni film. Grattacielo 16.30 «Calore». Joe Dales-sandro, Paul Morissey, Sylvia Miles. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Pistola nera spara senza pietà». Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30 «Silvestro contro Gonzales». Barvni film. Fenice 16.00 «Operazione "Costa brava"». Tony Curtis in Roger Moore. Eden 16.30 «Non toccare la donna bianca». Mastroianni, Tognazzi, O. Piccoli, C. Deneuve. Barvni film. Aurora 16.30 «Colpo alla metropolitana». W. Matthau. Barvni film. Capitol 16.30 «Who? L’uomo dai due volti». Barvni film o vohunstvu. Cristallo 16.00 «Baba Jara». C. Baker. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «Mariarosa la guardona». Isabella Biagini in Ninetto Davoli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Quindici anni, l’età della malizia». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Il piccolo grande uomo». Igra Dustin Hoffmann. Barvni film. Ideale 16^00 «Le mogli degli amanti di mia moglie sono mie amanti». Norman Alter in Barbara Blake. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «Azione esecutiva». Bari Lancaster. Barvni film. Abbazia 16.30 «La maschera di cera». Charles Bronson, Vincent Price. Barvni film. Astra 16.30—19.00—21.45 «La tana della volpe rossa». Eric Porter, Jeremy Kemp. Barrai film. Mignon 16.00 «Palma d’acciaio un turbine di violenza». Barvni film. Včeraj-danes julija Danes, PETEK, 4. UROŠ Sonce vzide ob 4.21 in zatone ob 19.57 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 0.29 in zatone ob 15.19. Jutri, SOBOTA, 5. julija CIRIL IN METOD Vreme včeraj: najvišja temperatura 25 stopinj, najnižja 17, ob 19. uri 25,7 stopinje, zračni tlak 1012,8 mb, stanoviten,, brezvetrje, vlaga 42-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. julija 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO; 88-letni Emesto Lusa-ri, 50-letni Luciano Gandusio, 89-let-na Mercede Kostner vd. Irmi, 89-let-na Filomena Cociancich vd. Giures-sich, 71-letna Olga Gliudich vd. Bo-bec, 69-letni Giuseppe Pahor, 77-let-m Luigi Pontello, 54-letna Carolina Colovini, 84-letna Anna Maria Bub-nich vd. Coslovich, 88-letni Nicolò Ursich, 69-letni Mario Faiia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Pizzul — Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena. Istrska ulica 35. SOŽALJE Ob smrti večkratnega kandidaia in člana JOŽETA PAHORJA izreka družini globoko sožalje sekcija Slovenske skupnosti v devinsko-na' brežinski občini. Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat JOSIP PAHOR Pogreb dragega pokojnika bo danes, 4. julija, ob 17.30 iz domače hiše, Cerovlje št. 16, na pokopališče v Mavhinjah. Žalujoči: žena Marija, sinova Pepi in Janko z ženo in sinčkom Kristjanom, hčerki Albina in Danila, sestra Zora z družino ter drugo sorodstvo Cerovlje. I-endava, 4. julija 1975 4. julija 1975 POSLEDICE SLABEGA VREMENA ZA NASE KMETOVALCE POČASNO SESTA VUANJE KRAJEVNIH URRÀ V Vinogradi pri nas niso utrpeli velike škode Pomanjkanje krme - problem za živinoreje Najbolj je bilo prizadeto območje dolinske občine - Grozdja bo dovolj, če bo jesen dovolj topla DVOJEZIČNI CESTNI NAPISI Politične stranke na delu za sestavo na področju občine krmin e odborov v goriškib krajevnih upravah Slabo vreme, ki je zajelo konec prejšnjega tedna našo pokrajino in se je nadaljevalo tudi v prvem delu tega tedna, je povzročilo slovenskim kmetovalcem, cvetličarjem in živinorejcem nemalo preglavic. Za ta letni čas prenizka temperatura in velika količina padavin sta povsem onemogočili vsakršno delo na njivah in v vinogradih. Največ škode je utrpelo področje okoli Krmenke, Boljunca in pod Borštom. Tu je namreč padala toča, ki je uničila kar 25 odst. pridelka v vinogradih in v vrtovih. Vreme je bilo s kmetovalci v Dolini bolj «usmiljeno», kljub temu pa je bil v veliki večini pridelek krme uničen. Tudi na področju repentabrske občine imajo kmetovalci največ problema s krmo, medtem ko vinogradi niso utrpeli večje škode. Kakšen je trenutni položaj na zahodnem področju Krasa sta nam povedala znani cvetličar Drago Starc s Proseka in kmetovalec Dušan Radovič iz Nabrežine. Starca smo obiskali na domu, l:o je pripravljal klet za osmico, ki jo bo odprl v teh dneh. Povedal nam je, da vinogradi in drevje niso utrpeli večje škode, medtem ko je resnejši položaj predvsem v vrtovih. Male kulture je neprenehni dež zelo poškodoval, izredno vlažna tla pa onemogočajo, da bi vrtnarji in kmetovalci sadili druge cvetice in povrtnino. Velika je bila škoda tudi na travnikih, kajti kmetje niso pravočasno spravili sena pod streho. Krma je tako kar segnila na travnikih. Dušana Radoviča smo obiskali na kmetiji, ko je ravno kosil še mokro travo. Tudi on se je pritoževal zaradi škode na travnikih, dodal pa je, da je zadovoljen s trenutnim stanjem v vinogradu. Dejal je še, da bo pridelek grozdja celo boljši od lanskega, če bo jesen dovolj topla. Prav tako ni bilo večje škode v sadovnjaku, medtem ko je povrtnina zaradi obilice padavin nekoliko stlačena ob mokra tla. Slabo vreme je prizadelo tudi živinorejce. Ti bodo prav gotovo občutili pomanjkanje krme, ki je v tem obdobju še kako pomembna. Kljub resnemu položaju pa se ni še nihče izmed njih pritožil pri Združenju rejcev živine, kar dokazuje, da si znajo naši živinorejci sami pomagati tudi v trenutnih nepričakovanih težavah in stiskah. 16. uri, na koncertu zborov pa bo nastopil tudi pevski zbor Tabor z Opčin. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni gradnji poslopja. Važno za profesorje Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča, da je bil objavljen ministrski odlok z dne 19. junija 1975, ki zadeva ureditve, potrditve in imenovanja profesorjev, ki bodo poučevali v prostem dodatnem pošolskem pouku na državnih srednjih šolah v šolskem letu 1975/76. V zvezi s tem šolski sindikat CGIL obvešča, da lahko dvignejo interesenti vsak delavnik od 18. do 19. ure na sedežu sindikata v Ul. Pondares 8 obrazce za prošnjo o poverjanju mest in suplenc za neučno osebje, obrazec za poverja-nje mest za pošolski pouk in za poverjanje mest v državnih otroških vrtcih. Rok za vlaganje prošenj neučnega osebja zapade 18. julija, medtem ko zapadeta roka za pošo^ki pouk in za otroške vrtce 20., oz. 25. julija. Neučno o- sebje lahko vloži prošnjo za premestitev. Interesenti lahko dvignejo tudi te obrazce na sedežu sindikata, rok za vlaganje prošenj pa zapade prav tako 18. julija. Sprememba telef. številk na Melari in Ratinari Vsedržavna telefonska družba SIP obvešča, da so včeraj zamenjali številke telefonskih naročnikov na Melari in na Katinari. Zamenjava številk je postala nujna potem ko je pričela delovati nova telefonska centrala, ki omogoča povezavo z naročniki iz ulic S. Pasquale, Mar-chesetti, Melare, Roccia in z drugih bližnjih območij. SIP je o spremembi obvestila že vse naročnike, če bi kdo telefoniral na stare številke, bo pričel delovati signal, ki je značilen, ko je telefon za'seden. Informacije o novih številkah lahko prejme brezplačno vsakdo, če zavrti številko 12. Poleg tega je SIP že poskrbela, da so nove številke vključili v telefonski imenik 1975/76. V LONJEKJU Z razstavo ličnih izdelkov zaključen šiviljski tečaj Z razstavo izdelkov v prostorih prosvetnega društva Lonjer - Kati-nara se je v torek zaključil v Lonjer ju šiviljski tečaj, katerega se je udeležilo petnajst žensk in deklet iz Lonjerja, Podlonjerja, s Ratinare in iz Rovt. Pod vodstvom Adrijane Reggente s Proseka se je tečaj pričel v mesecu oktobru lani. Prvi del je trajal do konca januarja, drugi del, katerega se je udeležilo le še dvanajst tečajnic, pa je trajal do konca junija. Te", a j je bil dvakrat tedensko, skupno pa je bilo 45 predavanj. Mlade, pa tudi starejše tečajnice, so se pod vodstvom Reggentejeve naučile vsega, od prvih elementov pa do sestavljanja modelov. Da ni • Združenje italijanskih krščanskih delavcev AGLI bo priredilo v nedeljo dopoldne praznik v Naselju sv. Sergija. Ob tej prihki bodo odprli nov sedež krožka ACT,T za to področje. Na manifestaciji bo govoril tudi vsedržavni predsednik AGLI Marino Carboni. Položitev prvega kamna za poslopje skupnosti distrofičnšh bolnikov V nedeljo, 6. t.m„ bodo položili na Opčinah prvi kamen za gradnjo poslopja za skunost distrofičnih bolnikov naše pokrajine. Ob tej priliki bo priredila skupnost na kraju, kjer bo stal dom, praznik, ki ga bodo popestrili s svojim nastopom razni zbori in godba na pihala. Novo poslopje bo stalo ob pokrajinski cesti Opčine - Bani na zemljišču ki ga je skupnosti distrofičnih bolnikov darovala tržaška občina. Zemljišče so doslej z udarniškim delom uredili nekateri študenti medicinske j bilo njihovo večmesečno učenje fakultete padovske univerze. ! brezplodno, je jasno dokazala raz- Nedeljski praznik se bo pričel ob stava, kjer so si vaščani lahko o- .................................... V KOPRU OD 12. DO 20. JULIJA Sesta sejemska prireditev «Primorska razstavlja» Zagotovljena udeležba nad 90 razstavljavcev . Prikaz go-spodarskih zmogljivosti obale - Poudarek na sodelo-vanju z našo deželo - Bogat kullurno-zabavni program luških storitev, navtike, kemične industrije in predelovanja plastičnih mas, pohištva in lesne industrije ter gostinstva in turizma. Struktura sejma zrcali gospodarske zmogljivosti Slovenskega in Hrvatskega primorja in turistično vlogo obalnega območja, hkrati s tem pa nakazuje vrsto specializacij, v katere se bo postopoma razvil koprski sejem, ko bo razpolagal z ustreznim razstaviščem. O vsem tem in o podrobnejših načrtih za nadaljnji' razvoj sejma «Primorska razstavlja» bo govor na posebni tiskovni konferenci, ki jo bosta predsednik Kralj in direktor Markezan priredila prihodnji torek v Kopru. Vnaprej naj povemo še, da bo prav zaradi turistične komponente koprske prireditve in ob višku sezone, ves čas sejma bogat kulturno -zabavni program. Vsak večer bo i-gral ansambel «Metropolitan», na sporedu pa bo tudi zabavno -satirični kabaret «Prepih 75» (avtor Andrej Jelačin), ki ga bodo izvajali igralci Slovenskega gledališča iz Trsta in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Vsak večer bo nastopal tudi humorist Tone Gašperšič, izmenoma pa bodo nastopali razni drugi ansambli («Pepel in kri», demoni», «Bumerang», «0-patijski suveniri», «Pro Arte») in pevci (med temi Mino Reitano). Iz programa naj navedemo še nastop show grupe «I Camaleonti», razne modne revije, itd. KD vabi na razgovor stranke leve sredine - V sredo je bil v Gorici sestanek med tajništvi KPI, PSI, PSD! in PRI Prihodnjo soboto, 12. julija, bo-uo v Kopru slovesno odprli VI. sejem «Primorska razstavlja», ki bo wajal do vključno nedelje, 20. ju-jBa. Na prireditvi bo nastopalo ne-nad 90 razstavljavcev, pretežno 12 Slovenskega in Hrvatskega primerja, prisotna pa bodo tudi nekatera večja podjetja iz notranjosti Jugoslavije in nekaj tvrdk iz Furla-nije - .Julijske krajine. Sejem «Primorska razstavlja» v Kopru je nastal pred šestimi leti iz oujne potrebe gospodarskih dejav-nikov iz Slovenskega in Hrvatskega Primorja po primernem prikazova-nJU proizvodnih in gospodarskih u-spehov v tem delu naše matične dr-n Ve’. poleg tega pa tudi iz trdnega Prepričanja v koristnost poslovnega “delovanja š sosednimi deželami. Predvsem z gospodarskimi krogi onanije - Julijske krajine. «Primorska razstavlja» se tako uvršča e