dar rtniške m o Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., t pol leta 1 gld. 80 kr četrt leta 90 kr leta 1 gld. 15 kr. nov. den > Ljubljani v sredo 21. oktobra 1869. Gospodarske stvari. Oznanilo začetka kovaške in živinozdravniske sole v Ljubljani. Novo šolsko leto se začne 8. dan prihod nj eg meseca. kovaško šolo se jemljejo kovači, kteri se ho- čejo kovanja zdravih, napaćnih in bolnih kop it in ozdravljanja kopitnih bolezen popolnoma naučiti, *, ampak da ne bojo vse svoje žive dni le mojstri-skazi pravi mojstri, kterim morejo gospodarji svoje konje s popolnim zaupanjem izročiti. Ta šola trpi pol leta. Kdor hoče v to šolo sprejet biti, mora se pri podpisa- nem vodstvu izkazati pismom, ;vu izkazati, 1) z domovinskim listom, 2) s da se je pri kakošnem mojstru že navadnega ) kovaštva izučil je lepe in poštene obnaše brati 9 in da da zná slovensko saj s spričalom svojega fajmoštra ? ? če ne tudi pisati. živinozdravniško šolo, ktera celo leto trpi, se jemljejo kovači pa tudi drugi, kteri niso^ kovači, se ali lastno gospodarstvo naučijo bolno živino gle- kmetijski ali drugi mládenči, kterim je za to, da za štati svoje ali kteri želijo v potrebi pripravni živinozdrav-niški pripomočniki biti. Ti se morajo izkazati 1) z domovinskim listom ...... so poštene obnaše pisati 9 čem jeziku. s spričalom svojega fajmoštra, da da znajo slovenski brati in ker je nauk v teh šolah skoz in skoz v doma- in ima Nauk v obeh šolah je brez plačila; vsak učenec za to skrbeti, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje. Vse bolj na tankog se izvé v tej šoli v Ljubljani na spodnjih Poljanah. Vodstvo kovaške in živinozdravniške šole v Ljubljani 15. oktobra 1869. krmi ali klaji. Krma (klaja) je ena poglavitnih potreb živenju Gospodar mora tedaj £ji viui buimv; £jx y \j£jç* J C4,L1f da bo v stanu mu storiti to, kar od nje tirja, zraven tega pa vendar ne potratno zametovati klaje. Dan na dan in leto za letom naj tedaj dobro redi Vedeti pa mora pri tem, da klaja se ne ceni ali ima dosti tečnega živim toliko tacega živeža dajati živino. pO Velicih kupih , aii io puicui, c»ai xua<* uvou redivnega v sebi. Ce si živina nabaše želodec z obilno ali potem klajo 7 bode sicer vamp napet in velik, v kri v meso mast, kostí itd. pa bo celó malo prišlo. m potem Eno perišče tečne klaje ima več v sebi, kakor cei kup druge prazne. Kolikošna mera klaje na dan je nek prava mera, da se živina pri svoji moči ohrani? Na to moremo po gotovih skušnjah veljaven odgovor dati in iz srca želimo, da bi si gospodarji to mero dobro zapomnili in da bi jim tedaj bilo vodilo pri klaji (futranji) njihove živine. Čujte! Dobro senó (mrva) je za živino to, kar je za člověka meso in vino. Zato se jemlje v živinoreji senó tako rekoč za srednjo mero, po kteri se ceni vsaka druga živinska klaja, ktera ima ali manj ali pa tudi več tečnega (redivnega) v sebi. Po ti meri veljá tedaj sledeče poglavitno vodilo za fu-tranje, ki od vseh skušenih živinorejcev potrjeno se glasi tako-le: Presodi ali zvagaj živo živino, koliko vaga ali koliko je težka, in potem jej na vsak cent ali na 100 funtov, ki jih vaga, dajaj na dan 3 funte in pol sená ali pa kake druge klaje toliko, da zdá za 3 funte in pol sená (mrve). Če vaga, postavimo, živa živina 2 centa, bodeš pravo mero zadel, ako jej na dan daš 7 funtov mrve ali toliko druge klaje, da zdá za funtov mrve. Da pa mora gospodar primerjati drugo klajo z mrvo, zato mu podamo v sledečem pregledu tako tarifo. Da druga klaja toliko zaleže ali toliko tekne živini kakor jej zaleže, postavimo, 100 funtov dobrega sená s travnikov mora živina dobiti: izmed suhe klaje: dobrega planinskega sená.....82 fontov sená navadne detelje.......94 , sená nemške detelje.......93 „ sená turške detelje........89 ,, slabejega, trjega sená......175 „ pšenične slame............275 „ ržene slame....................300 „ ovsene slame ..................225 „ jecmenove slame................200 „ sočivje slame.........175 „ izmed zelene (frišne) klaje: dobre trave, detelje, grahore vsake sorte 400 funtov ravno te pa slabeje sorte..........487 „ ravno te pa stareje in trje..........450 „ repnega in pesnega perja ..... 550 „ izmed korenstva : krompirja....... 200 funtov pese ........ 300 „ korenja ........ 275 „ repe......... 450 „ ^îità izmed žita: turšice........50 funtov pšenice .......45 „ rži.........43 „ ječmena ........46 ,, ovsa.........55 „. divjega koštanja in želoda . 75 „ rženih otrobov.....60 „ lanenih preš ...... 50 „ olovih tropin ...... 120 „ ïz tega se vidi, da je tečnost klaje različna in da nektere manj že bolj redi kot od druge veliko. Da tedaj gospodar vé razsoditi tečnost te in une klaje, naj mu bo ravno omenjena tarifa tečnosti vodilo, iz kterega, na priliko, razvidi, da je deteljno seno še bolj redivno kot navadno seno s travnikov, da pa slame je treba dvakrat ali trikrat toliko kot sená dati, 4krat in 5krat toliko celó sirove (frišne) klaje itd. Kakor smo iz dozdaj rečenega spoznali, da je razloček med klajo in klajo, tako moramo na dalje povedati, da klaja veliko več izdá, če je, kolikor je moč, zdrobljena, razrezana, zmleta itd. Takošno želodec lože prekuha in prebavi, da mu nič ne uide. Manj tečna in manj okusna klaja pa se zboljša in živini bolj prijetna naredi, ako se skuha, popari, spari, osoli in z drugo bolj okusno in tečno pomeŠa. Skuhana ali po-parjena klaja več izdá, krave večmolzejo in sploh se živina po njej bolj spitainodebeli. V več krajih Belgije, kjer je živinoreja in kmetijstvo sploh na visoki stopinji, dajejo govedom le samo toplo hrano; sicer pa od nekdaj že v mnozih deželah manjši kmetovalci dajejo govedom poparj eni futer (rezanico z repo, peso, korenjem in krompirjem) zraven suhega (kakih 6 do 10 funtov mrve). Po več krajih, zlasti v doljni Avstriji itd. pa dajejo z velikim pridom goveji živini vsaki dan rezanico, ki se v kadéh sama po sebi spari in toliko skisa, da diši kot kislato vino. Tako ravnati, je kaj dobro, le na to mora gospodar skrbno paziti, da se sparjena rezanica preveč ne skisa, namreč da se ne skisa tako kakor jesih, ali da ne gnjije, ker potem se živini priskuti. Zgodovinske stvari. Odkod bi Slovenci prišli v dežele nekdanjega Norika? Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) Kakor niso mogli gori po Dunaju v Norik Slovenci priti, in tudi ne čez Karpate, tako tudi ne skoz Česko. Da je zemlja noriška bila brez prebivalcev, bi si jo gotovo bili Ćehi izbrali, kajti gornje-avstrijska dežela je lepa in rodovitna. Al oni niso mogli v njo, ker na levem bregu Dunaja bila so naseljena germanska plemena saj kot vladajoča. Po takem iz Českega ni misliti na nikakoršne naselbine v Noriku, da pa že tudi preje ne z napadom Hunov, prepričamo se iz tega, ako na tenko presodimo zgodovino Hunov. Po razpadu hun-skega kraljestva so posedli G ep idi Sedmograško in Valahijo, iztočni Goti ni so dobili Panonijo od Syrmia do Vindobone, Jazygi del dežele v zapadni gornji Moesiji, ena betva Rug o v v Traciji, druga pa na srednjem Dunaji. Da bi se v Noriku takrat kakošno tuje pleme bilo naselilo, tega nam zgodovina ne pové. Le tačas, ko so Obri pod Bajan om se vojskovali proti iztočnorimskemu cesarstvu od leta 568. do 578., bilo bi mogoče, da bi znali Slovani čez zapadne Karpate v avstrij s kiJDunaj v dolenjo in gorenjo Avstrijo, v srednje gorenje Stirsko, Koroško priti; al to bi moglo se zgoditi po krvavém vojskovanji s prabivalci; o tem nam pa noben historik ničesa ne pové, ne Evgipi, ne Pavel Diákon, ali Einhard, kteri so vendar oni (799) dôbi zeló blizo stali. Ne bi se bili Bav ari in Frank i zoperstavili temu naselje-vanju? Ker je Norik gorat svet, je gotovo, da ni vseh svojih prebivalcev zgubil, med in po visokih planinah bi se bili gotovo obranili nekteri óstanki Keltov in slovenski jezik bi jih bil sprejel v sebe; al ni najti v njem nobene keltiške besede. Zraven tega korotansko »slovenski jezik — da se historičnega imena poslužujem — to je jezik Korošcev in Slovencev, kteri so po gornjem Stirskem in Avstriji stanovali, in čegar ostanke nahajamo v zapisanih osebnih in topičnih imenih , ima takošno posebnost, da ga ni mogoce v kterega druzega slovanskega vvrstiti. Edini starobolgarski mu je najpo-dobniši, — Slovenci bi toraj mogli biti betva bolgarskih Slovanov, ti pa so betva An tov, ti pa so še le leta 527. v okrajine iztocno-rimskega cesarstva začenjaii prihajati, in ko so leta 559. Obri v pontiške dežele prišli, so Anti ž njimi bili tako zapleteni, da ni bilo mogoče nobeni betvi se odtrgati in do s kraj ni h mej Norika priti. Muhar misli, da so Slovence Obri v oni dôbi, ko so z Byzantinci primerje sklenili (l. 587. do 592.), od dolnjega Dunaja v Norikum preselili bili, „indem sie voli schlauer Absichtlichkeit durch diese Uebersiedlung tapferer Manner die Grenzen zu sichern, und mit ihnen die Aufstánde der einheimischen christlichen Bevolkerung und die Angriffe der be-nachbarten Longobarden und Franken abzuhalten ge-dachten". Al tudi ta ne veljá. Jeli bi si domači kršćanski prebivalci tako brez vsega branjenja dali lepe svoje sedeže vzeti, ne bi li se Franki proti zaveznikom Ob rov, od kterih so toliko napadov prestali, temu pre-seljevanju zoperstavili? Zraven tega se jim ni bilo Longobardov bati, ker so tedaj še. z Obri v najlepši prijaznosti živeli. Tudi bi nepolitično bilo iznebiti se tolikih močí, ktere so jim potrebne bile v vojni proti Byzantincem. Zakaj pa jih ne bi rajši naselili Obri v Dalmacijo, kamor je Heraklij Hrvate poklical, da bi stali na straži proti Byzantincem V S pomočjo orožja se ta preselitev tudi zgoditi ni môgla, ker takrat so moč Obr o v Byzantinci potrli in za hrbtom so prežali iztočni Slovani. Tako velika preselitev , ktera napolni toliko širokega sveta, kakor je bil Norik in Kar nia, se ne zgodi brez šuma in hruma, gotovo bi nam vsaj byzantinski zgodovinarji o njej kaj povedali, na priliko, cesar Mavricij (582. do 602.), kteri v svojem „Strategicum" nam marsikaj zna-menitega pové od Antov in Slovencev. Leta 594. je bavarski Thasillo pádel v deželo Slovanov; prvokrat je zmagal, drugokrat pa, ker je Slovenom přišel oberski Chan (Kagan) na pomoc, je bil premagan. Tako pravi Pavel Diákon. Tukaj se prvokrat omenja imé Slovenija, brž ko ne je krajina, v ktero je Thasillo planil, bila salc-burški okrog, ker ta je Bavarom bil najbliži. Mi vprašamo: je-li je mogoče med vojskovanjem s prvimi domačimi krščanskimi prebivalci, kakor jih Muchar imenuje, dalje med vednim prežanjem zarad tujih sovražnikov v tako kratkem času od leta 587. do 594. toliko zemlje v posest vzeti, jo obdelati ; vsa imena vasi, gorá, rek, mest prekrstiti? K temu je treba najmanj več desetnic, kar pa tudi ne bi bilo mogoče, ako ne bi Sloveni v Noriku bili že od pamtiveka stanovali, ker, komaj nam jih tam pod imenom Sloveni zgodovina imenuje, že jih vidimo pobojevane od Friulcev, Bavarcev in Frankov, za hrbtom od Obr o v, —in 1. 788., toraj ne celo čez 200 let že vse podjarmljene od Frankov. Najviši ledeniki (Gletscher) imajo slovenska imena, na pr.: Pleschnitzglatscher, Stanischka-glátscher, Tabernitzgletscher, Polinikglát-scher, Weletzglátscher itd.; kdor je tem snežni-kom imena dal, ta je mogel več nego kakošnih 200 let ondi prebivati, drugač bi si bil k e ltiš ka poznamovanja (ko bi Noričani bili Kelti) ravno tako prikrožil, kakor so nemški Bavari in Franki si slovenska. Politične »tvari. Kako celo Nemci presojajo sedanji nas stan. * ne bojimo, bi bila, ako se možje iste politike, kakoršne je grof Klam, pokličejo v ministerstvo (ohóí). Toda kakoršen je baron Kelersperg, bil bi v seda- moz njih okoliščinah morda sreća za deželo. Vsi nepristranci Čedalj e določnejše se kaže, da se bližamo notra- so te misli, da je za državo naj veča nevarnost, ako se njim političnim premembam. JJUll 11UL11LLI prCU1C LU UČILU. pUStl, uft iicůduu v uijuuot «»owxjoaiu kj i u v (l ii u v ICIOIC Kakor se Belkrediju ni posrećila sprava z Nemci, od dne do dne. Mnogo cislajtanskih dežel je, ki imajo prav tako brez vspeha je sedanje ministerstvo ozir sprave kakor nemški tako slovanski značaj ; v teh se toraj ne s Slovani. „Mi lahko čakamo" — to je Schmerlingu pride do srečnega blagostana, dokler ništa zadovoljna da nezadovoljnost avstrijskih Slovanov raste « ^ » v . « « .. v ^ ~.....r——---— bilo gêslo, a prav to mu je tudi pelo grobno pesem. obá naroda. Druzega pomočka tudi danes ne vedó ministri, ki sedaj držé za državno krmilo. Sprava z Magjari je se vé da bistevno spreměnila februarsko ustavo, — prav tako sprava s Slovani Interpelacija ni mogoča brez bistevne spremembe obstoječe ustave. Posebnost se vé da ne najboljša pri sedanjem ministerstvu je bila ta, da so vsi ministri razun Ber- ki so po većini gerja in Brestelna vzeti iz onih dežel slovanské. Prvi ^sedanji ministri so voditelji bili nemški stranki na Ceskem in Moravském. Zatega del so Slovanom jako nepriljubljeni. zedinjenih amerikan- skih državah je politična navada ta, da se dva ministra nikdar ne volita iz iste države. Ta šega je prav modra politika, kajti ona brani, da predsodki, ki so lastni eni pri splošni državni ? državi, ne dobé prevelikega vpliva vladi. Pri nas ni nobenega ministra iz istih kronovin t ki so na južni strani glavnega mesta. Nemški minister iz Štajarskega, Koroškega ali Gornje-Avstrijanskega bil bi brž ko ne sposobnejši za obravnave s Cehi, nego mi- nistri, kteri so jih toliko časa držali v vojnem stanu. najvišega mesta so bile že v drugič slišati pomenljive besede, ki so bavarskemu kralju Maksu bile pridobile srca njegovih državljanov. Cesar hoče tudi ,,mir imeti s svoiimi narodi". Avstrijski ministri imajo moč , ka- a koršne še niso nikdar imeli v zgodovini te države; bil jej je namen, da se ž njo mir obrani med krono in národi in med národi samimi. Skušnja pa žalibog očitno kaže. da je v mešanih deželah še veča nesloga med Nemci in Slovani, nego je kedaj bila. Čedalje bolj se spoznava važnost Češke dežele za Avstrijo, nevarni stan te mejne dežele in potreba, da pravica, kakor drugim narodom avstrijskim. Državni kancelar, ki se zdi, da v soglasji ravná z ministerskim predsednikom, je menda se Cehom zadovolji in dá ista že večkrat poskusil doseči isti cilj, od kterega se če- dalje bolj oddaljuje cislajtansko ministerstvo. Posledek tega je menda ta, da nesloga raste med ministri sa- Ze dolgo je znana skrivnost, da dr. Berger in mimi. dr. Giskra imata različna ; načela, zlasti pa različno mi- ki slita o tem, kaj bi bilo državi na korist. Zuganje, *** je bilo brati v časniku, kteri je z dr. Giskro v těsni " merilo je na dr. Bergerja. Ta razlika v namenih V| Iv • * 1 • • 1 zvezi 7 stara, in neslogo, pa ni še le od včeraj, ampak je že ki je med ministri, sta ministerski predsednik in državni poravnavala, a poravnala je vendar kancelar že večkrat ništa nikdar. že J« Ni toraj neverjetno, da se ministerstvo, kar se večkrat napovedovalo, res razruši, in da nekteri izmed njih — in to najodličnejši — ministerske sedeže zamenjajo s klopmi v državnem zboru, kjer bodo na-sprotovali. Mi tega dogodka ne bomo obžalovali, zlasti če se najdejo možje, kteri bodo, ne oviraje svobodnega razvitka avstrijske države, nepristranski in spravljivi in pravični vsej državi. Politična nesreča, ktere se vendar Iz „"Wochenschrift" Warrens-a, kteremu pač ni živa duša očitati ne more, da ni Nemec z dušo in telesom. Ako taki veljavni Nemci tako pišejo, ne morejo ravno daleč biti važne politične pre- membe. štajarskih slovenskih poslancev v stajarskem /"P zboru. Odkar so voditelji našega naroda naravnost na svojo zastavo zapisali zedinjenje vsega razkosanega naroda v eno narodno in politično celoto, spoznal je po natornem nagonu naš narod, da je ta tirjatev resnična deželnih 9 pravična, in se jej je navdušeno pridružil. zborih, v slovenskih društvih in ljudskih zborih, v ad-resah in peticijah, v časopisji, v vsakdanjem življenji se bije boj za ta vzor, bije se proti nasprotnikom na domači in tuji zemlji, kteri tudi od svoje strani vse žile napenjajo, da bi javno mnenje zmotiii, naš napredek ovirali ali celó uničili. Tako se je tudi štirski nemški deželni odbor v tiskani okrožnici 30. oktobra 1868. leta izrekel proti našim pravičnim tirjatvam, in přistavil prenagljeno žuganje, da štirsko-nemška večina deželnega zbora nikdar in nikoli ne bo přivolila v to kar Slovenci tirjajo. ; Naša reč Je tako važna in sveta, da moramo na pake brezobzirno razkrivati in s tem skušati, kako jih odpraviti, in da moramo toraj naše nasprotnike , njih popisovati, ter vedno in sredstva in cilje zopet in zopet vedno opominjati, kaj smo bili in kaj smo, kako stojimo in kaj hočemo. Mi Slovenci smo del velike nadepolne slovanské rodovine. Poleg pičlo 8 milijonov Nemcev in poleg pičlo milijonov Magjarov nas je v Avstriji blizo 18 milijonov Slovanov. Fizična moč slom toraj na ramah slovanskih. ' i. / Cislajtanski Slovenci smo bili nekdaj eno telo 9 en in še dalje. narod, ki se je razprostiral po vsej Stirski Nešteta imena krajev in oseb v nemških krajih dežele pricajo, da so nekdaj Slovani tam stanovali. Naši knezi in naše gosposke so v našem jeziku z nami govorili. I ■ UKM ■ Fev- Svobodno je žive! naš narod po svojih postavah. nase dalizma ni poznal. A přišel je tujec nad nas ljudstvo se je razkosalo in kosi so postali tuji med seboj. in uradniki zapovedovali. Prišli so tuji fevdalni gospodje s tujimi učitelji v tujem jeziku so našemu narodu osorno žulj i so si našim denarjem in našimi zidali gradove. Naši predniki so jim tlako delali, ktere se še dandanes nismo odvezali. Naš jezik, kterega govoriti se je našim prednikom oštro prepovedalo, pregnai se je iz mest in gradov pod slamnato streho kmečko 9 potem pa kot kmečki zasramoval. našim denarjem so tujci sebi zidali tuje šole. Na teh učiliščih so se sinovi našega naroda odgajali po tuje, in postali tujci med lastnimi rojaki. Le ako so svojo narodnost zata- je vali 7 mogli so do služeb in časti. Tako se je sredi med slovenskim narodom izredilo ono večidel nevedno in nesramno odpadništvo po mestih in uradih, ktero svojemu narodu odrojeno — zvezo delà s tujci in vse preganja, kar je narodno , kar narodno misli in delà. Izmed Slovanov je jemal Nemec svoje ljudi, ž njimi se je pomlajeval svojo moč. Mnogo nemških mislecev in Vreâr učenjakov je slovanskega rodů, Večidel je bila slovan- ska zemlja, na kteri so živeli gnali. » in s ktere so nas pre- rali. Saj vidimo, kaj so iz Avstrije naredili. Pri vseh Po svoje so tujci pisali in učili slovansko zgo- njih napravah in političnih spremembah so zmerom le svojo gospodarsko voljo in svoj prid pred očmi imeli, dovino. Slovanu se nikdar ni oznanovalo kako uuviuui Wiyy«uu ov- uiauai ui vauauuvaiy, ûaaw je Uli. OVUJU guo^uuaioivu V U IJU 111 O V UJ pilU prcu U O LUI I LUC IIf njegov rod velik, slaven, kreposten, samo da bi mu želj in potreb, lastitost druzih narodov pa nikoli ne bil rodoljubje srca ne ogrevalo. Nikjer niso čutili Slovani t gledali » da bi jim bila kje država pomagala, kar bi bili smeli ustvariti. zatorej niso mogli nič stalnega in nič dobrega Vendar pa oddajajo Nemci za slovenski narod vsa f v pri mnogoterih žrtvah do države vendar-le od nje pričakovati. Saj je bilo videti, kakor da bi vsa vladna mesta pri sodnijstvu, v opravnijstvu, v učilništvu umetnost in delavnost samo gledala, kje in kako Slo- cerkvi; oddajajo jih, to se vé svojim udanim in tako vanom škodovati. vladajo čez slovensko ljudstvo, določujejo njegovo se- Ko bi se bilo storilo toliko za-nje, kakor seje danjost in prihodnost, uživajo popolnoma duševne in storilo proti njim, da, ko bi jih bili prepustili samo sebi: drugačni bi bili dandanes; — avstrij ski Slovani niso narodno odrivajo. materijalne koristi vladanja, in korak za korakom vsa imeli ni enega srečnega dne! Ne opominjali bi več Uradniki, odvetniki in meščanstvo stopajo v večini na to, kako brezobzirno je v minolih časih narodna se- z veseljem na nemško-ministersko stran, če se le velika bičnost slovanski narod tlačila in potujčevala, ko bi množina ljudstva dá potlačiti za hlapca, ki nima druge tega ne potřebovali, da razložimo enake prikazni v se- naloge v življenji, kakor za te gospode delati, in njim fc^MI HV ^UHVWUIMll) \AtM lUUlVUlUiV NSUMUkVS » uv UttlUg« * V 1 j &JJ l , UUl\UL u c* bg gUO^UU^ž UÇ/lCkbl, IU UJllii danjosti; kajti staro prizadevanje nas potujčiti se je v služiti, in če hočemo tudi mi svoj del, potem se nam najnovejši svobodnostni dôbi z novo močjo ponovilo. Slovani nismo tako bedasti, da bi črtili ktero drugo ljudstvo zarad njegove narodnosti. Ničesar nimamo proti nemškemu narodu kot nemškemu. Tudi je med Nemci mnogo blagih, res izobraženih 7 kliče: „Vi mir kalite." (Dal. prih.) Deželni zbori. mož 7 ki so nam pravični Toda svojbina importiranih tujcev, brezobzirnih sebic- Deielni zbor goriški. njakov in odpadnikov vseh narodov, stanov in vér, brez vsacega pravnega čustva, brez razuma za nravne na- Razp v sej so bile živahne in jako zani- mive Bilo je na dnevnem redu sporočilo odseka za loge državine — polastila se je v imenu nemštva in vladine predloge o náčrtu postave zastran zamenjave svobodě vsega gospodarstva, a je oboje spravila ob zemljišč Acxxiijio^, to je, iúasiiau urgauuv ^gusuuojvy ? mcu ui imeli razsojati, ali se po zameni zemljišč dá doseči zastran organov (gosposk), kteri bi dobro imé; svojbina, ktera je s svojo sebičnostjo, vm- ~ «1* ^^^ dohlepnostjo in z vsemi mogočnimi pripomocki Slovane zboljšanje gospodarstva dotičnih posestev vla- spravila v umetno manjšino v obeh polovicah države lec odsekov dr. Tonkli napove Poročeva italijanski), da bo svojbina, ki sije naravnost na svojo zastavo zapisala, bral poročilo in načrt postave poprej po slovensk in potem, ker vsi poslanci slovenskega jezika ne umejo da hoče Slovane na steno pritisniti. skoraj nemogoče je, da se nezaupanje do nekte-na vse ne bi raztegnilo. Razumljivo je, da Slovan > po loti talijanski, ter se zdaj branj povedanem red rih^^mH|HH ^HH^H^HPHHHHHHPIVHH m NHMMNNHPRHPV BRBHHP pri tacih razmerah nemškemu ljudstvu ne more sočuten ugovarjal. Ko je pa vse prečital, kar je precej dolg Med branjem ga ni nihče motil, nikdo mu nič in zaupljiv biti, dobro vedoč, da se to ne more iznebiti predsodkov zoper nas, ktere ima pod uplivom opisanih razmer in preteklosti ter pod uplivom nemškega časo- trajalo } dan prosi Pl gla ; kakor je navada, da je na volj dr razgovor o prebranem náčrtu postave Paj za besedo ter začne opazovati y Tù da ki je pod oblastjo one koterije, največ spačeno. dr. Tonkli je imel poročati v imenu odseka za vladine pisja, Saj je človet še le pravičen potem^ kadeř je razumen. predloge; odsek pa da ga ni pooblastil, da naj bere Pa tega ravno treba. r * ~--^fc»^ > vrv^v«. V.«, u* ^ V.« — J « poročilo po slovenski; v odseku, da se je bralo samo Nemec v Avstriji, vajen gospodovati in se obna- italijansko poročilo, samo to da je odsek odobril ? ce sati kot izvoljen, edino razumen narod, ni se nikoli hoče dr. Tonkli po slovenski brati, da je to le njegova ^ « ^ i • m . * i v 1 • 1 l i • «1« 1 pečal za jezik in razmere, želje in potrebe narodov, x , 1X1 jjci voicu li u ti <«uj upiavnoivc^a icua uc om pri kterih in v sredi kterih je živel. Navadno je znal priti pred zbornico, če ne stori poslanec dr. Tonkli po rec ki pa vsled notranjega opravilskeg reda ne sme le svoj jezik in ga je hotel vriniti družim ter jih gledé prej dotičnega predlog jezika podložne storiti skušal. odseku se je res nada govorilo o tem, da bi se imelo v zboru tudi Od tod prihaja, da si Slovan na tuji zemlji za-se po slovenski poročati in se tudi slovenski tekst postav nič izrednega stanja ne tirja, nemški naseljenec na slo- brati in potrjevati, ali sklenilo da se ni o tem nič. venski zemlji pa navadno ne mara in ne priznava slo- Sicer pa da on nima nič zoper to zahtevanje od slo- venstva, slovenskega jezika, želj in potreb, — pac pa kmalu zaČno svoje tuje kulturno delo, postane zvest venske strani, samo da je poprej treba določiti kako, in k temu da je yv^icj iicua UU1UWU , kaj n treba posebnega nasveta, poseb in --------WT^JW ."J" , ----7--- zaveznik odpadništva, da bi s tem vred pri volitvah na- nega dogo med zborniki. Do sedaj ) skoz 8 let, se se rodnjake odrinil in jih ob moč in veljavo pripravil. je vse v italijanskem jeziku obravnavalo, Slovenci, Tako skruni prvo dolžnost člověkovo, dolžnost hva- je zdelo, da so bili s tem zadovoljni; če se hoče vpe ležnosti. Od tod prihaja, da je inozemstvo že davno začelo gl ljati kaj novega, treba je posebnega sklepa To so dr. Pajerjevi razlogi Dr. Doljak, kot odse slovansko vprašanje studirati zarad njegove velike važ- kov predsednik, potrdi vse, kar je govoril dr. Paj nosti klika 7 a nemško-avstrijska tako imenovana liberalna Dr. Tonkli: Pravice, ki jo hočemo začeti rabiti > nam pa odbija in zadržuje vsako podučenje o tem, da ne daj deželni zbor, dajejo nam jo osnovne državne in se v vestnem strahu pred povračilom razkači in razsrdi postave, tedaj nima zbor o tej stvari nic sklepati, nad vsakim slovanskim vprašanjem. Tako ta nemška meni ni treba nikakih predlogov v tem oziru staviti klika v svojem nespešnem boji zoper pravico in nrav- Mi nost tudi nemški narod pred drugimi narodi v slabo vice vpelj naravnost tirjamo, da se djanska raba naše pra odseku je bila večina za moj nasvet in ime devlje. Med vsemi narodi v Avstriji v stvaréh druzih na- zbornico jaz sem imel pravico prinesti slovensko poročilo v Dr (pojasnivši nektere eči 7 rodov, torej v avstrijskih stvaréh, najmanj podučeni, ni bil dr. Tonkli po njegovem mnenji prav ki jih umel) : torej politično in moralično najmanj poklicani, so vendar Nemci v Avstriji od nekdaj sami vladali in administri- Odsek ni niti postave slovenske, niti poročila obrav naval, niti zarad tega kaj sklenil. Cesar ni odsek po trdil, tega ne sme prinesti poročevalec v odsekovem imenu v zbor, in o tem se ne more glasovati. Dr. Tonkli: Slovensko poročilo je g. predsednik odsekov podpisal; kar je podpisano, smem brati. Dr. Doljak: Podpisal sem, ker meje g. poročevalec prosil; konstatil sem le faktum (potrdii djansko stvar); s pod-pisom nisem mislil pooblastiti poročevalca, da naj prinese slovensko poročilo kot uradno v javno sejo. — Winkler: Za priznanje pravice, da smemo naš jezik rabiti, tù ne gré; pravico že imamo přiznáno, kakor je dr. Tonkli dokazal; tu gre samo za praktično izpeljavo in vpeljavo te pravice pri zborovih obravnavah; treba je toraj, da se porazumemo, kako se ima opravilski red ustanoviti, da bo oběma deželnima jezikoma djanska enakopravnost v zborovih sejah zagotovljena. Pravično je, da imamo tudi mi Slovenci svoj avtentični tekst; potem ne bo več treba, da bi nam vlada slabo prestavo napravljala. Jez nasvetujem toraj : Izvoli naj se poseben odsek, ali pa naj se ves zbor v odsek spremeni, da se pogovori zarad modalitati (kakovosti) praktične rabe slovenskega jezika v zboru. Za zdaj pa naj se obrav-navanje postave odloží. Dr. Deperis: Jez se vjemam z Winklerjevim nasvetom, toda s tem popravkom, da naj se odloží samo obravnavanje slovenskega teksta, itali-janski pa naj se že danes obravnuje. Winkler: Ne, oboje se mora odložiti, ker se morata oba teksta h kratu obravnavati. — Ko so govorili še Gorjup, Winkler, Depretis, Doljak, Deperis, vladni komisar in deželni glavar, je prišlo do glasovanja. Winklerjev nasvet je padel, kajti vstal ni za-nj nobeden Lahov in izmed Slovencev le 8 (posl. Rozman ni vstal). Zdaj pa še le se ni vedelo kaj začeti. Od laške straní se je poročevalcu ugovarjalo in tudi na slovenski straní so nekteri sami pri sebi dvomili, ali je njegovo postopanje korektno ali ne. Tù se oglasi dr. Tonkli rekoč: Jez hočem brati po slovenski. Gospoda! Ce Vam je prav, je prav, če ne, oddam raji poročilo, ali od svoje pravice ne odstopim. (S povzdignjenim glasom.) Pravico imamo; da se je nismo dosihmal posluževali, to nam ne brani, da jo začnemo rabiti zdaj. In mi jo moramo in hočemo rabiti; storite, kar hočete! — Glavar: Ker ni mogoče obravnave nadaljevati, ne morem drugače, ko sejo skleniti. Seja je končana. — Vsa ta mikavna debata — pravi „Domov." — je bila spodobna in celó brezstrastna. Najživeji razgovor med poslanci se je pa zacel po seji v zbornici. Pozneje so se zbrali na glavarj evo povabilo poslanci v gostilnici „pri 3 kronah" in se med večerjo zaupljivo o zenačenji jezikov pomenko-vali. Následek je bil, da se je izvolil odsek 4 poslancev ter se mu je naročilo, naj sestavi po današnjem dogovoru predlog. Odsek se je posvetoval v sredo, in tisti dan zvečer ob 9Y2 je bil porazumek („konkordat", kakor mu v šali demo), med Slovenci in Lahi dognan. Štajarski deželni zbor. V 14. seji je poslanec Z uža bral vprašanje (interpelacijo), ki so jo slovenski poslanci stavili do ces. vlade (glej stran 339. današnjega lista). V 15. seji je vladni komisar odgovoril na to vprašanje, rekši, da ravnopravnost slov. jezika v šolah in uradnijah je postavno vpeljana (postava je, postava — al izpeljuje se ne!); ako je sposobnih uradnikov premalo, ni vlada tega kriva (se vé da, ker prestavlja slovenskega jezika zmožné v nemške kraje!) V ustanovitev slovenske kronovine pa vlada nikoli ne bode přivolila. — V isti seji je Kai-sersfeld-Blagotinšek v zvezde koval decembersko ustavo in v prah teptal federalizem; zakaj pa je mož tako navdušen za december, rekel je prav odkritosrčno s temi besedami: „nemško gospodstvo je naravska postava za Avstrijo; ž njim stojí in pade Avstrija; v Avstriji so edini Nemci Avstrijani!" Cuda, da mos take vere še ni dunajski minister! — Dr. Vošnjak se mu zahvaluje za odkritosrčnost, da saj vemo, da sila se delà za pravico. Ko je Nemec na Stajarskem še za pečjo se grel, je Slovenec že bránil državo turške silovitosti. Duh Kaisersfeldov veje tudi v sedanji dunajski vladi, zato tudi Slovenci nič ne pričakujejo od , ampak le od příhodnosti. Posl. Herman dodaja, da ti možje se ničesa niso učili a tudi ničesa niso po-zabili. Od te vlade nimamo ničesa pričakovati, a to je sreča, da ministri grejo, narodi pa ostanejo. Nasprotnike naše samo strast vodi, in s tem potrjujejo, da za Slovence ni druge rešitve, kakor ta, da se ločijo od na-sprotnikov. — V 17. seji je dr. Prelog vprašal vlado, ali je ni volja, da bi pri vodstvu južne železnice delala na to, da uradniki in služabniki na postajah železnice, ki so na slovenski zemlji, umejo slovenski ali saj kak slo-vansk jezik? Vladni zastopnik je obljubil drugi pot odgovor. , Deželni zbor kranjski. Nadaljevaje sporočilo o 12, seji deželnega zbora podamo najprej povprašanje poslanca dr. Razlaga do c. kr. deželne vlade, ker je mogoče, da s tem komu vstrežemo. Glasila se je ta interpelacija od besede do besede tako-le: „Z razpisom c. k. finančnega ministerstva od 16. prosenca 1860. leta, št. 21. državnega zakonika, je obrok za zastarané obresti od javnih dolžnih pišem (obligacij) postavljen na šest let, ki je poprej 30 let trajal. Po preteku prvih 6 let je v avstrijskem cesarstvu veliko tacih obresti (činžev) zastaralo, ker za-devni vpravičeni niso vedeli za svoja javna dolžna pisma. V nekterih deželah je tacih dolžnih pišem, gla-sečih se na ime nekdanjih podložnikov ali občin, ali drugih skupnih osob, ktere zadolžnice so pod državno upravo ali vsaj hranjene pri c. kr. položnib uredih. Pričakovati je, da se tudi na Kranjskem hranijo taka javna dolžna pisma, morebiti Še od francoske vojske sem, toraj naj sl. c. kr. deželna vlada izvoli povedati, ali so in v kterem znesku javna dolžna pisma, glaseča se na nekdanje podložnike ali občine, ali druge skupne osobe hranjene v c. kr. položnih uredih, za kar dotični vpravičeni ne vedó; če se obresti od taistih varujejo šestletnega zastaranja, kdo jih oskrbuje, pod kterimi pogoji bi se izročile v upravo deželnega odbora ali vsaj zadevnih občinskih starešinstev?" — Vladni zastopnik je v 15. seji odgovoril na to vprašanje, da je tacih obligacij, ki se glasijo na soseske, za 7320gld., obligacij pa, ki se glasijo na vojakojemne okraje, grajščine pro rusticali ali nekdanje podložne, je za 40.357 gold. Cegava lastnina so nektere, se ni moglo še po-zvedeti. Vlada bode skrbela, da ne zastarajo ; soseske pa imajo svoje obligacije že v svojih rokah. Izmed mnogobrojnih opravil dnevnega reda je prišlo v 12. seji le eno samo v posvetovanje, in to je bilo sporočilo deželnega odbora zarad premembe deželnega volilnega reda in neposrednjih volitev poslancev v državni zbor. Poročal je dr. Costa. — Iz tega sporočila po-snamemo to-le: Ker v dopisu c. kr. deželne vlade dne 23. junija t. 1. ni bilo nic povedano, zakaj niso sklepi lanskega deželnega zbora o prenaredbi §§. 12. 13. 15. 16. 32. in 37., potem §§. 3. 5. 7. 8. in 9., in §§. 10. in 11. deželnega volilnega reda najvišega potrjenja zadobile, je treba zarad velike važnosti omenjenih paragrafa v, da se ta stvar po konštitucijonalni navadi še enkrat ponovi. — O neposrednjih volitvah poslancev v državni zbor se je pa deželni odbor blizo tako-le izrekel: Vlada bi rada pozvedela, kaj mislijo deželni zbori zarad vpeljave neposrednjih volitev poslancev v državni zbor. Dečelni zbor kranjski je svoje mnenje nicah deželnega odbora vpelje jezik slovenski, o teh volitvah že v 21. seji lanskega leta dosti določno dr. Bleiweis svojega, naj učni jezik bode v ljud- s tem razodel, da je dotični predlog poslanca dr. Kal- skih šolah (razun Kočevja in Weissenfels-a), in v šolah teneggerja popoinoma ovrgel. Vendar treba, da tudi za učiteljske pripravnike slovenski, je bila ta seja letos izreče, da neposrednje volitve državnih poslancev niso deželi dobre in koristne, marveč celi Avstriji škod- končana. 14. seji je dr. BI eiweis utrjeval postavo zarad ljive. Presvitli cesar je meseca oktobra 1860. leta sam rabe slovenskega jezika v cesarskih uradnijah. Ker ta izrekel, da se bodo postave dajale nih zborih, toraj se je takrat po cesarju in dežel- postava ni bila potrjena, je govornik naprej bral spoznalo, da J ---r------, j ~ VJ ^«j Avstrija ob- sta deželnemu odboru odgovorila ministra notranji h staja iz različnih dežel z raznimi pravicami. To je bila oprav in pa pravosodja. Potem pravi, da treba, blaga misel tudi gledé na obstanek ustave j kajti ce se da deželni zbor ponovi svoje zahteve ter utrjuje ta ustava ne brani po deželnih zborih, izgubila bi se kmalu. nasvèt (po stenograf, zapisniku) tako-le: Ako bi se reklo } naj se voli v deželni zbor nepo- Gospod minister notranjih opravil je rekel, da stvar sredno (to je brez volitev volilnih mož), gotovo bi mi zarad ktere smo se do njega obrnili, spada v področje tudi rekli: to je dobro, tako naj se voli. Al vse dru- izvršilne oblasti. Ali, gospoda moja, kaj nam pomaga , — kaj nam pomaga, ako izvr- gace je z volitvami v državni zbor! Dežele morajo to 9 ako se nam reče to ostati avtonomne (samoupravne), — da pa avtonomne šilna oblast ne izvršuje tega, česar nam je živa potreba? ostanejo, se ne smejo vtopiti v centralni (središčini) Zato nam ne ostaja druzega, kakor to, da se deželni parlament. — Nadaljevaje povdarja deželni odbor, da 9 zbor prisluži pravice §. 19. osnovnih državljanskih pra- , po kterem se ima, kakor ta paragraf odločno pravi, vic je presvitli cesar 1. maja 1861. leta pozdravil državne poslance kot „poslance deželnih zborov" (von den Land- ravnopravnost ukazavati tudi uradnijam. Skušnje nam ~~ imajo zastopati dežele, preočitno kažejo, da ne pridemo nikoli do svojih pravic tagen entsendete Boten) in koje so jih volile v deželni zbor. Takovému parla- ako ne izdelamo postave za to. Vsi ukazi, vsi predpisi mentu, kakoršnega imajo Ogri, se ne more pritrditi y ker ne veljajo nič, dokler ni odločne postave. Pogledimo zdaj, kaj je gosp. minister pravosodja po njem bi prišle dežele ob glavno pravico, ter bi ne smele vec o važnih vprašanjih govoriti. Dežele bi prišle rekel. Njegov odgovor je zeló čuden. Gosp. minister ob pravico, koj o jim daje pragmatična sankcija in di- misli, da se v sodnijskih uradnijah spolnuje vse po Nikdar ne bodo niti Cehi, ravnopravnosti; on pravi, da se nobena pritožba ni sli- da nobena sodnija, ki ne bi uredo- plorna 20. oktobra 1860. niti Poljaci, niti Tirolci šala on pravi pritrdili neposrednjim volitvam državnih poslancev, — ž njimi moramo postopati soli- vala slovenski, se mu ni imenovala. Prečuden je res damo v tem sila važnem vprašanju. Tako je dr. Costa ta odgovor, ako g. minister pomisli, da je deželni zbor sklenil svoje sporočilo. Na to se je vnela živahna raz- po obilnih skušnjah prisiljen bil, da je stopil s to za- prava mer, j ktere so se vdeležili pl. Kaltenegger, Kro-Svetec, dr. Toman, dr. Zarnik, dr. Costa htevo pred ministerstvo. Deželni odbor je dobil pri- ; ? ko v deželnem zboru so se razlegale pritožbe, ki pa je še posebno vrhunec živahnosti dospěla, dr. Kaltenegger priporočal direktne volitve Je v tožbe posamezni poslanci so se pritoževali in to > kar nam Je poslanec Kramaric unidan povedal, kako se ravná z državni zbor. Odgovoril mu je dr. Toman v obširnem ljudmí, ki zahtevajo pri uradih slovenskega uradovanja, govoru in podrl vse razloge tako tehtno, da prinesemo je tako ogromno, da se moram čuditi, kako se je gosp ^V T VI, M JU V ViJb * f MV 1 Vf CJ JL V ^ V tMI IX W V VJU til V y ViWi Mm «A. U W KJ w t^LI \/ V V ^ V Ali 1-i J Vi VU KJ V/ 111 V/ 4 Ul^* V Vil VA^ W 4.» V kJ \J J V ^ V/ W J^J ves ta govor drugi pot po stenograficnem zapisniku, minister poslužiti mogel tacega řešila predloga našega ker pravda o direktnih volitvah je prevažna, da bi Pogledimo v časnike slovenske, in brali bodemo dan nekteri odlomki zadostili bralcem našim. „Ako hočete na dan pritožbe, da se národna pravica ne skazuje predrugačiti le po direktnih volitvah ustavo, je to pre- stránkám slovenskim. Imenujejo se tudi sodniki taki 9 malo je sklenil dr. Toman svoj govor vsa se mora predrugačiti po zaslišanji vseh narodov; za to smo ki ne spolnujejo tega, in vendar g. minister pravi: tudi voru mi" se povsod spolnuje ukaz, saj ni nobene pritožbe. »saJ Jaz dodal Poročevalec dr. Costa je Tomanovemu go- bi gospoda ministra, ki pravi, naj se imenujejo sodnije y da skih Nemcev ne bomo še to, da je kratko pa pomenljivo rekel ki se ne ravnaj o po 19. 9 vprašal : naj nam on ime- federalizem bode osrečil narode. Mi avstrij- nuje tiste sodnije, pri kterih se popoinoma spol med seboj ovirali, ako si 9 iščejo ožje zveze nuje to 9 kar 19. zahteva. takrat bodemo tudi mi imeli Slo ve nij o I Priznati se pa mora, da naš gosp. cesarski deželni 13. seji je dr. Costa poročal o postavi za raz- predsednik ima srce za to, da se ravnopravnost v urad-glašanje deželnih postav. Posl. Kromer trdi, nijah spolnuje; imeli smo priložnost prepričati se tega da tudi nemški jezik je deželni jezik na Kranjskem. iz pisma, ktero je on v tej zadevi pisal deželnemu Dr. Zarnik mu odgovarja, da je res, da se nemščina deželi naši, a to ni zgodovinsko pravo, to odboru. sopin po 9 Je To pismo je gotovo hvalevredno. Vidi se 9 da slijo zgodovinska krivica. Res je, da nekteri kmetje mi- cesarskemu namestniku na tem ležeče, da bi uradi svojo 9 ako Bog vedi, kaj da znajo, nemške besede lomiti; al prizanesti se jim mora to, ker ne moreš biti, ako Mi nočemo, da bi bil nemški znajo le nektere dolžnost spolnovali. Ali, gospoda moja vejo, da se ne znaš nemški. (Smeh.) kancelaj diner ali frajtar , kaj nam pomaga, ako ga gosposke ne ubogajo! Ne bom se spu- eno stvar hočem ščal v dokaz tega in ne bom popisoval, kar nam vsem dobro znano, na drobno jezik pankert 9 slovenski jezik nam je prvi Vpliva omeniti 9 ki ? je silno ali važna sama po sebi. Mi nimamo isti seji je slovenski narejenih davkarskih knjig; naše ljudstvo kulture se tudi mi ne odtegujemo. dr. Razlag nasvetoval napravo vzajemne deželne a se- ne dobi v roke še tam nic v svojem jeziku, kjer pla-kuracije zoper škodo ognja. Predlog se izroči darskemu odseku, ganizacijo bolnišnice ljubljanske. Nasvet ustavnému odseku. gospo- čevati mora se ve da najprijetniše bi mu bilo ako Dr. Zarnik nasvetuje novo or- bi tudi davkarskih knjižic ne dobivalo — ljudstvo naše se izroči Dr. Bleiweis poroča v imenu dobiva morem smo od kaj Steuerbuchel-na". Vrh tega si pa vendar ne , da ne bi ene historice ne povedal, kakor Kromerja unidan eno slišali. On jo je po- deželnega odbora, naj se s 1. julij em leta 1870. odpravi najdenišnica (Findelhaus) kranjska. Nasvet se iz- vedal o okrajnem sodniku, jaz jo bodem povedal o ok raj nem glavar ju, in sicer historico v treh aktih. živa priča, da naše zahtevanje, naj se v roči íinančnemu in ustavnému odseku. Ko Je se dr. Zarnik utrdil svoj predlog: naj se v vseh pisar- To nam bode Go- njega namestnika po zbornici, in je bil predlog, da se šolah uči slovenski jezik, nikakor ni pretirano. spôda moja! učiti se ga moramo, in če nam je tudi ta njegov predlog izroči ustavnému odseku v predpo-materni jezik, učiti se ga moramo, kakor se ga^po- svetovanje, sprejet z 17 glasovi zoper 10, se vzdigne vsod učé, bodi-si Nemec ali Lah ali kdor koli. ~ Zato poslanec Kromer, rekši, da to glasovanje ni veljavno težimo tako po nauku v šolah, ker vidimo, da mnogi ker predlog ni bil sprejet z dvema tretjinama y m ko gospodje uradniki ne se povrnem zdaj k omenjeni historici nazaj. Narodno gré še za prenaredbo ustave razumé slovenskega jezika. Naj ga dr. Costa zavrne da vi * v m « bi^bjiuama , xu ivu tretjin ni treba, ker tù ne OQ jJ \J V X UL^IXl ZAULCkJ A. V/UIUUJV/U1 uiuvviavi. uwmwj • vuuv gl V dJtAt ^ J. guai UUMU UOtaYU ^ âllip^k LKD h<\ LU j \X ne vem > kako bilo z zidanimi poslopji; že samo žvenketanje oken pri tej priliki je kazalo precej veliko volje, napravit steklarju kaj delà, tornih prikazni ! Bog nas va ruj tacih in enakih na Poljski pridelki se v naši okolic letos niso nič kaj dobro obnesli. NajbogatejŠe so rodil Iz Postojne. Beseda, ktero napravi v nedeljo 24. dne t. m. zvečer čitalnica, se bode vršila po slede- cem programu : zbor: Slovan ? tombola; 3. dekla- macijo: prisega Vili; 4. zbor: radost lovca; To sem bil jaz. K tej besedi vabi vljudno šaloigra : travniki; vse drugo pa y razun zelja ) ki je tudi dovolj odbor. dober pridelek dalo, ni nič kaj zadovolilo v mnogih po- na 26. dan t. m. S em enj sv. Luka v Postojni je přeložen letos trebah zdihajoče ljudstvo. Sadja je obetala spomlad prav obilo ? přidělalo se ga je komaj toliko, kolikor Iz Ljubljane. Včeraj je bila vdrugič volitev se ga zasproti pri domačijah pojé. Da bi bila vsaj zima za naše kraje za zaslužek kaj boljša, kakor so sem ena leta bila. Fužinskim okolicam daje namreč dober saninec o zimskem času toliko ali pa še več zaslužka, kakor vsaka druga letna dôba. Přetekli teden je pogorel nasamni kajžar Hvalček blizo našega Jesenovca. Kakor se skor z gotovostjo soditi more, je bil ta požar delo hudobne roke , in bili bi brž ko ne še vsi hišni in tudi živina zgoreli, ko bi jesenoški fužinski delalci ki so prvi nesrečo zapazili, ne bili urno na pomoč pri-hiteli. Najdli so namreč že poslopje v plamenu, hišni pa so še vsi brezskrbno spali. Pogorelec ni bil zava-rovan , pač je pa le toraj zopet novi klic potreben: Posestniki, ne bodite s svojo varčnostjo (ali pa z ne-rodnostjo) tako abotni, da bi si za mali denar ne zagoto-vili zdatne pomoči v velikih in vedno bolj pogostnih nesrečah ognja in požarov! Marsikdo se je že o tacih prepozno in zastonj. predsednika in podpredsednika kupčijske zbornice; in to zarad tega, ker se ni dan volitve ministerstvu naznanil, kar se mora zgoditi pri volitvah predsednikov v novih zbornicah. Ministra pooblastenec, gosp. knez Metter-nich, izreče po govoru zadevajočem važnost zbornic trgovskih in obrtnijskih, da je zbornica ustanovljena in potem prevzame gosp litev se je vršila tako kakor prvič, zopet sta bila gosp V. C. Žunan Bia zni k predsedništvo. Vo- glasovi) voljena 15 glasovi) in gosp. Horak 15 Veliki posestniki so si grofa A. Auersperg a, c. kr. okrajnega predstojnika v Litiji, za svojega poslanca v deželni zbor izvolili. , da } Iz Kranja nam je došla prežalostna novica je 18. dne t. m. po kratki bolezni umrl dobroznani slovenski pesnik (pesnik „Naprej zastava slave") gosp. 35 let star. Danes popoldne je Simen Jenko, v se prilikah praskal za ušesmi, pa Toraj : kdor ni zavarovan, naj pazi pogreb. i Iz Tomaja na Krasu ie 10. dne t Bogom! . Levičnik. piše „Jadr. Zarja", Tagblatt" je včeraj spet prav žolc svoj izlival da se je zaměřil Kočevarjem da m dekan in častni korar gosp. Ant na gosp. Svetca, češ, in na gosp. Lip old a, da se je zaměřil Idričanom Tagblatt" strašansko hud praVO je pa ie iv, uc* je ,, xctguicttb otictocuuoiw iiitu. zato, ker ne hodita — krive poti. Divjanje g. Schrey-a w L' v\ ^ « t mrv n la A X A ^ I ^ n Ai r\ I r\ t 4" > f7 O A1 A X"1 mninli a Iatv» to da y » y Ie Ukmar, vrli domorodec, slovesno praznoval petdeset letno obletnico svoje nove maše takih prilikah se v Kamniku pa hoče „ J. O L71CI LU Augurai j«U o lvxjj , laži kuje, rin dr. Kljun-u bi nezaupnice, ki ju je dobil od veljavnih straní, rad izbrisal s tem, da naznanja, da mu je nekih 147 neimenovanih Ljubljančanov zaupnico dalo. Nobena živa duša ne bi se brigala za dr. Kljuna Tagblatt zagovarjati s tem da vidi, kako je prosto ljudstvo vse navdušeno za cerkvene v se slovesnosti y in svojim duhovnikom vedno zvesto vdano, ter jih baš ko svoje očete spoštuje. Zbralo se je mnogo ljudstva iz vseh bližnjih kraj y vadnej slovesnosti. Počastili so zlatomašnika sam pre vzvišeni škof g. dr. Jernej Legat, kanonici tržaškega kapitelna in mnogo drugih duhovnov. Iz Ljubljane je dr. Orel, ki v ljubljanskem mestu delà čast ave grof tej nena- ak0 se ne ^jj izneveril tištim y ki y SO ga v zbor po- pnsel svojej domačiji, sivemu Krasu. Přišel je iz Lantieri; iz Lazic znani cerkveni pesnik g . St. Kociančič slali in kterim je poštenje zastavil, da bode stal na njihovi strani. Naj ga volijo tako imenovani „liberalci", potem pa bode konec besedi. Dokler pa ima mandat od slovenske strani, ne bode nevolje konec. To je par-lamentarična pravica! iz Se Polaj em še iz Gorice prof, bogoslovja žane so bili z okrajnim glavarjem drugi gospodje okrajnega ureda, in duhovništvo cele dekanije. Kaj ganljivo so že tri dni pred zvonovi cerkve sv. Petra pred Taborom oznanovali veselo slovesnost. Zitna cena v Kranji 18. oktobra 1869. Vagán pšenice 5 fl. 50 rži 3 fl ječmena Bile so izpostavljene zastave, možnarji so pokali ? godba ovsa 1 fl. 90. soraice 3 fl ajde 2 fl. 60. fl. prosa veselo godla. Pred mašo je imel preč. g. Fr. Cebular, povirski župnik, tehten govor o visoki časti duhovnov in spoštovanju, ktero smo jim dolžni. Pri maši sta zla- 2 fl. 60. krompirja 1 fl. 30 fižola 3 fl. 54 v tomašniku stregla dva Tomaj in Fr. U c m Po maši je bil slovesen preč. gg. Fr. C obed, kterega se nad 60 oseb vdeležilo. Med obedom so se raz-delili pesniški izdelki latinski in slovenski, ki so se Zitna cena v Ljnbljani 16. oktobra 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 4 fl. 80 banaske 5 fl. 50. tnraice 3 fl. soraice 3 fl. 26. rži ter nalašč za ta dan na čast zlatomašniku pripravili kakor domače in tuje cvetice omizje krasili. Mnogo se je nazdravljalo pri obedu, in se veselo prepevalo do poznega večera. Znesli so se posebno štiri z gosp. 2 fl. 90 ječmena 2 fl. 60 prosa 2 fl. 70. ajde 2 fl. 80. ovsa 1 fl. 80 Krom p fl. Kursi na Dunaji 19. oktobra. dr. Orel om iz Ljublj proti došli uri razšli, gotovo pevci Ko so se gostj 5% metaliki 59 fl. 50 kr. vsi so bili ene misli in Narodno posojilo 69 fl. kr. Ažijo srebra 120 fl. 35 kr, Cekini 5 fl. 85 kr. da Bog ohrani še mnogo let zdravega in čvrstega preč. gosp. Antona Ukmarja, 731etnega starčeka, pravega duhovnega očeta Tomajskega Loterijne srećke: Prem Svitla cesarica Karolina Avgusta je bla govoljno podarila tukajšnji farni cerkvi 500 gold V Trstu 16. oktobra 1869: 60. 71. 31. 26. 51 Prihodnje srečkanje v Trstn bo 30. oktobra 1869. Odgovorni vrednik: Janez ffiumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.