ALOJZIJ PAVEL EI.ORJANČIČ
Bratje kapucini v Skofji Loki 1706 - 2006
Sestava bratstev v kapucinskem samostanu v Škofji Loki 1706 -2005
Kapucini v Skofji Loki, kakor tudi njihov tukajšnji samostan nimajo o sebi neke posebne ali celo velike monografije, s kakršnimi se ponašajo nekateri drugi samostanski redi in družbe v Sloveniji. To jc pač v skladu z njihovo držo malih Frančiškovih bratov, katerim pripadajo. Seveda nadvse skibijo za pisano besedo in knjige o čemer priča njihova bogata knjižnica z dvajsetimi inkunabulami in z znamenitim Škofjeloškim pasijonom (Instructio pro processio-ne Locopolitana in die Parasceve Domini) za povrh. Največ piše o kapucinih v Sloveniji sedanji gvardijan škofjeloškega kapucinskega samostana, prof. dr. Metod Benedik, kije z disertacijo Die Kapuziner in Slowenien 1600 - 1750 leta 1973 na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, tudi obranil akademski naziv. O začetkih kapucinskega samostana je leta 1988, v Acta Ecclesiastica Sloveniae (AES), pisal tudi Primož. Kovač. V 16. številki AES, katere urednik je dr. Metod Benedik, je leta 1994 na zajetnih 726 straneh izšlo temeljno delo Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih »loških« avtorjev p. Metoda Benedika in p. Angela Kralja. Tudi v Loških razgledih smo že prebrali marsikaj o »naših« kapucinih in »njihovem« pasijonu. Tako v 40. št. za leto 1993,predvsem pa v št. 46 za leto 1999,ki je v dobršnem delu posvečena Škofjeloškemu pasijonu. V zbirki Doneski Loških razgledov je letos, tristo let potem, ko so prišli kapucini v Loko, izšel obsežen katalog k Potujoči razstavi Škofjeloški pasijon 2006 s prispevki različnih avtorjev pri Muzejskem društvu Skofja Loka.
Ob tristoletnici prihoda kapucinov v Skofjo Loko, so škofjeloški kapucini izdali knjižico o sestavi njihovega bratstvi od začetka do danes. Gradivo zanjo je zbral in pripravil p. Angel Kralj. Osnova knjižici je rokopisni seznam predstojnikov m očetov kapucinov v Školji Loki, ki ga je leta 1933 napravil p. Oton (Alojzij) Kocjan (1876 - 1954), do leta 1984 p. Avguštin Cijan (1912 -),do jubilejnega leta pa je gradivo zaokrožil p. Angel (Bogomir) Kralj.
V navidez skromni in enostavni knjižici na 162 straneh male osnierke se v preglednih seznamih predstojnikov, očetov in bratov kapucinov v Škofji Loki z njihovimi osnovnimi podatki, skiiva množica nadvse uporabnih podatkov, kot je na primer kratka zgodovina Škofje Loke od darovnice cesaija Otona II. iz leta 973, samega prihoda kapucinov,gradnje cerk/e, konvik-ta (malokdo ve, da je delovala v škofjeloškem samostanu več let samostanska visoka teološka šola, ki je bila verificirana v Beogradu), do nemške okupacije in namenov povojnih domačih oblasti,da se samostan podre in na njegovem mestu postavi križišče.
Med predstavitvijo vseh 116 mandatov gvardijanov zvemo, da je bil p. Ambrož (Frančišek) Brccelnik petkrat zapored gvardijan (1859 1873), da jc prenovil in preslikal oltarje, dal na iediti križev pot, ki ga do takrat ni bilo, da je kupil in prenovil starološke orgle. Obširno in pregledno je predstavljeno tudi razgibano ter bogato življenje in delo p. Otona (Alojzija)
Kocjana, prvega slovenskega apostolskega penitenciaija, ki je prišel v loški samostan prvič po izgonu iz Coricc leta 1915 in bil tu gvardijan dvakrat s presledkom (1922 1924,1926 1927) in je postavil samostan na čvrste temelje. Pri p. dr. Vigiliju (Ivan) Altu, ki je bil predstojnik od leta 1964 do 1967 stoji pripis, da je uvedel telefon, toplo in hladno vodo v sobe, odstranil prižnico, sprejel Marijini sestri in uvedel »nobel« mašo ob 11. uri. Tuje dopisanih nekaj izpisov iz samostanske kronike. Primer za leto 1964, ko jo je, za nazaj, pisal p. Edvard.».Poklicanemu predstavniku samostana p. Edvardu sporoči predsednik občine, da pripravljajo načrt nove hiše, ki bo celotno podkletena, z mala večjimi sobicami ud prejšnje skice (z dne 13. VIII. 1963) za 12 redovnikov, na parceli v Virmašah proti železniški progi...« Zadnje gvardijane, od 108 do 116, in seznam kaligralskega popisa vseh gvardijanov z originalnega pergamenta v samostanskem refektoriju je dodal p. Angel.
V drugem delu, pred seznamom očetov, vpisanih je 96 patrov, je obširna notica o patru Romualdu iz Standreža in njegovem Škofjeloškem pasijonu iz leta 1721.
Avtor Kralj je dodal še sezname za škofjeloške kapneine iz škofijskih m provincijskih šematizmov, tabel rajnih in osnovne podatke ter datum in kraj smrti tistih loških kapucinov, ki so vpisani od leta 1834 v štajerskih ali slovenskih provincijskih šematizmih.
VXIII. poglavju so dodani spomini p. Avguština Cijana na nekatere njegove redovne brate. Za konec preberimo tri od njih,Ločana,p. Petra, p. Odilona, ki je bil pojem kapucina za Ločane v prejšnjem stoletju in p. Edvarda izrednega borca, zaslužnega, da so kapucini ostali v Loki.
P.Peter Krmelj iz Škofje Loke. Bil je absolvent zgodovine. Tankočuten, pozoren nadruge, miren značaj. Rad je molil. Gibal se je zelo malo. Julija sem ga vprašal, ali so l/reskve že zrele, mi je odgovori/: »Veš, letos še nisem bil na vrtu«. In to v Vipavskem križu, kjer je bil takrat gvardijan in kjer je tako čudovit sadni vrt celinskega in tropskega sadja, od grozdja, fig, pomaranč, kakija in kivija. Lepo je pridigal in se za pridige resno pripravljal. Umrl je kot predstojnik v Križu na Vipavskem za pljučnico, ki jo je staknil v Postojnski jami in je zdravnik ni pravočasno ugotovil, leta 1973, star 61 let.
P. dr. Odilon Mekinda iz Cerknice. Bilje izredno talentiran in vsestransko visoko naobražen. Doktor teologije bi filozofije. Umski tip, ki seje zanima! za vse. Zbiral je metulje, ki so sedaj verjetno v muzeju. Opazoval zvezde. Imel čut za umetnost. Bil je dober pevec; posebej ljubil koral. Logičen mislec, odličen pridigar. Dalj časa je imel v stolnici v Ljubljani ob 11. uri sveto mašo za intelektualce. Vodil je nešteto duhovnih vaj za duhovnike, redovnike, redovnice, bogoslovce, študente. Bilje temeljit, strog, skromen, pobožen. Vnet Marijin častilec. Bilje vedno lepo urejen, imel lep nastop, pisavo kaligrafično. Vsi so ga spoštovali. Na naših kapucinskih šolah je poučeval latinščino, grščino, hebrejščino,filozofijo. Govorilje 12 jezikov. Imelje mnogo stikov z ljubljanskimi profesorji. Trikratje bilprovincial ilirske province in enkrat generalni definitor. Umrl je v Škofi i Loki. leta 1967, star 83 let.
P. Edvard Vogrin od Svetega Antona v Slov. goricah. Bil je človek izredno močne volje, premočrten. Ze med vojno je širil misel na slovensko kapucinsko provinco in to ustno in pisno. Spremljal in zapisoval je pomembne dogodke v svoje namizne koledarje. Njegova zasluga je, da ■v Skofji Loki kapucinski samostan še obstaja, za kar se je junaško boril tudi pri najvišjih oblastnikih, čeprav so drugi že odnehali in nas je tudi ljubljanski nadškofPogačnik prosil naj odidemo k Svetem. Duhu, kot so odšle Uršulinke, on ni popustil iti končno zmagal. Rad je živel v Skofji Loki; »Starih omar ne prestavljati«, če so ga hoteli premestiti drugam. Umrl je v svoji Loki v božičnih dneh 1980, star 81 let.
Za zadnje poglavje knjižice je p. Angel priobčil pismo, kapucinskega vrhovnega predstojnika brata Johna Corrivcau a, ki jc bilo poslano iz Rima, 23. oktobra 2005 in jc mcditacija ob zadnji kanonizaciji kapucina p. Feliksa iz Nikozije. Slednji predstavlja ikono (pravi lik) ka-pucina nekoč in danes v njegovi majhnosti, uboštvu in bratstvu.
Knjižica ima na koncu še imensko kazalo.
S pričujočo knjižico se prav po kapucinsko skromno, vendar skrbno, končuje v Skofji Loki jubilejno leto 2006, ki smo ga spremljali ob tristoletnici prihoda kapucinov v Skoijo Loko in istočasno ob štiristoleLnici njihovega prihoda na Slovensko. Začeli smo Lo praznovanje v Loki s potujočo razstavo Škofjeloški pasijon 2006 Muzejskega društva Skofja Loka v Slovenskem parlamentu in v Galeriji Ivana Groharja, z razstavo Loškega muzeja: Skofja Loka v času pasi-jona na Loškem gradu, s fotografsko razstavo Petra Pokorna Škofjeloški pasijoni 1999/2000 v Standrežu v Italiji in s koncertom Toneta Potočnika in njegovega Koralnega zbora Akademije za glasbo iz Ljubljane z glasbo Škofjeloškega pasijona v Nunski cerkvi v Skofji Loki. Tako smo na spodoben način zapolnili vrzel v jubilejnem leni 2006, ko je izpadel načrtovani celotni »Romualdov - Kokaljev« pasijon v Škofji Loki.
Knjižica jc namenjena interni uporabi, za študijske potrebe jc dostopna predvsem v matičnem škofjeloškem kapucinskem samostanu.
Zbral brat Angel Kralj