25-LETNICA
Razvoj samouprave v Savskem naselju
Letos mineva 25 let odkar se je v Sloveniji, prav v današnjem Sav-skem naselju pojavila prva samou-pravna stanovanjska skupnost in z njo, leta 1958, tudi statut satno-uprave. Te prve določbe statuta so bile tudi vzorčno vodilo za vse dru-ge statute v Jugoslaviji, ko so po-stavljali temelje upravljanja stano-vanjskih hiš in družbenih objektov. Letošnji jubilej je sprožil idejo, da so začeli iskati dokumentacijo, ki pa je žal ni ostalo veliko. Tudi ta-kratnih zagnanih organizatorjev in aktivistov, ki se spominjajo prvih zametkov, je v prvotnih stanovanjih ostalo bolj malo. Nekateri so se od-selili, nekaj jih je tudi že umrlo, tako da bo zgodovinske dokumen-te iskalo le malo število vztrajnih krajanov.
»Takratna hitra gradnja je pustila prav malo časa, da bi mislili na ar-hiviranje vseh zapisov, preveč Ijudi je ob obnavljanju domovine čakalo na stanovanje, tako mnogo je bilo vsega, od fizičnega do političnega dela, da se je ohranitev dokumen-tacije za zanamce, žal, nekako za-nemarila«, pravijo pionirji teh za-četnih obdobij. Pa vendar je glavno ostalo v spominu. Prva samopo-strežna trgovina Emona v Ljubljani je bila odprta prav v Savskem nase-Iju že 1965 leta. Tu je stekel prvi samoprispevek v Jugoslaviji. Tri milijone in pol so takrat krajani pri-spevali za Pionirski dom. Tu je še temeljni kamen za današnjo osnov-no šolo Borisa Kidriča, pa trgovina Mercator, asfaltiranje Linhartove ceste.... Tako je ta skupnost na-stajala spontano iz čiste potrebe. Delegati so bili močni, znali so za-govarjati potrebe iz baze. tako da je skupščina morala sprejeti vse predloge, za katerimi so stali kraja-ni s svojimi samoupravnimi pravi-cami in dolžnostmi.
Obračuni med občino, stano-vanjsko skupnostjo in hišnimi sveti so bili čisti. Vedeli so, kaj lahko postorijo iz samoprispevkov in v kaj je bilo vloženih nešteto ur pro-stovoljnega dela.
Delovni Ijudje, ki so se naseljevali v Savsko naselje, so samoupravo v hišnih svetih in stanovanjski skup-nosti sprejeli za svojo. Kakšna je bila ootencialna privrženost vsake-
ga krajana krajevni samoupravi, so takrat čutili tudi urbanistični načr-tovalci. To so bila resnično pionir-ska dela na zdravih temeljih, to je bil razvoj, na katerega so bili pono-sni, posebno še kadar so na oglede prišle razne delegacije. Prav radi se spominjajo obiska Nehruja in Indi-re Gandhi, moralne opore Pepce in Edvarda Kardelja, Lidije Šentjurc in še mnogih, ki so jim v tistih začet-nih in razvojnih fazah kakorkoli po-magali.
Ko danes gledajo na to prehoje-no obdobje, na visoke stolpnice, urejene obrtniške storitvene dejav-nosti in vpeljano socialno družbe-no skrb za krajane, si ne morejo kaj, da ne bi ohranili vsaj nekaj arhivskega materiala, ki-bo spomi-njal na sam začetek. Zato so na tem prvem srečanju nekdanjih organi-zatorjev sklenili, da bodo poiskali vsak, tudi najmanjši zapis. ki je morda shranjen pri krajanih, da bi tako v celotni zbirki pustili zanam-cem vpogled v zgodovino prve kra-jevne samouprave.
IVANKA POLANEC