OBISK V LASKI KOMUNI — OBISK V LASKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMU' VRTEC NAJ BO: dom, šola, zabavišče Razgovor z upravnico laškega otroškega vrtca tov. MARIJO KO- LAR Iz razgovora s starši otrok, ki so oskrbovani v vašem otroškem vrt- cu smo izvedeli, da so zelo zado- voljni z delom vrtca. In kaj me- nite vi? »Trudimo se, da bi nam delovni ljudje v popolnem zaupanju pu- ščali svoje otroke, s tem jih raz- bremenimo, tako, da se lahko z večjim elanom posvetijo delu.< Koliko časa so otroci v vaši os- krbi, »Različno. V vrtec sprejemamo malčke od treh do dvanajstih let. Manjši so v vrtcu ves dan, starej- ši pa v prostem^ času.« Program dela, »Prilagajamo ga delovnim pogo- jem.« Prostori? »Nefunkcionalni! Ves čas odkar obstaja vrtec se borimo za adapta- cijska sredstva, s katerimi bi uspe- li zgradbo spremeniti v resničen dom. Tako nam manjka kuhinja za več toplih obrokov, preuredi- tev stopnišč, upravni prostori. . .« Pomoč gospodarskih in družbe- nih organizacij? »Delovna kolektiva Pivovarne in Zdravilišča z razumevanjem spre- jemata naše težave in nam po svo- jih močeh pomagata. Drugi pa, največkrat zatisnejo oči . . . Pred nedavnim smo zaprosili Upravo stanovanjske skupnosti, da bi nam pritrdili stenske obloge, ki so se odlepile. Odgovor je bil: ali imate denar? Še do danes jih niso pritr- dili.« Problemi? »Adaptacijska sredstva s kateri- mi bi omogočili popolno izkorišča- nje zgradbe.« Želje? »Da bo naš vrtec drugi dom, šo- la in zabavišče otrok delovnih lju- di...« Nani Od obrtne dejavnosti - v serijsko proizvodnjo Obrtno podjetje BOR iz Laškega je v preteklem letu doseglo svoj največji delov- ni uspeh. Proizvodni plan je preseglo za 15%. Skoraj četrtino svojih proizvodov pa izvozilo. Od leta 1961, ko je podjet- je proizvajalo drobno mizar- sko, galanterijsko blago le za potrebe slovenske trgov- ske mreže, pa do letos, ko njihove izdelke prodaja že čez 120 trgovskih podjetij po jVsej državi, so nanizani us- pehi in napori tega 65-član- iskega kolektiva. Ta velik uspeh je delovni kolektiv dosegel s preusme- ritvijo in specializacijo svo- je proizvodnje na specializi- rane proizvode otroške opreme. Uspeh bi bil še več- ji, če bi imeli ustrezne de- lovne prostore, saj delajo v neustreznih prostorih, ki onemogočajo večjo serijsko proizvodnjo, ki jo je pod- jetje osvojilo. Podjetje ima tri obrate, s pridobitvijo do- sedanjih skladiščnih prosto- rov, ki jih uporablja zadru- ga, bo podjetje pridobilo no- vo, veliko delovno dvorano. V preteklem letu je pod- jetje izvozilo preko 3500 ko- madov jedilnih in igralnih otroških miz, ki so iskan ar- tikel na zahodnih tržiščih. Največji problem jim pred- stavlja dobava na obeh stra- neh obdelanih veznih plošč in okovja, ki ga naša podjet- ja ne proizvajajo. NA DRUŽABNEM VEČERU MED UPOKOJENCI V LAŠKEM Društvo upokojencev v Laškem je organiziralo pre- teklo nedeljo za svoje čla-t ne prvo družabno priredi- tev. Velika dvorana gostišča »HUMr ni mogla sprejeti vseh, ki ,so od blizu in daleč prihiteli na to prireditev. Upokojenci so ob tej pri- liki izvedli skrbno priprav- ljen program, na katerem" je zopet nastopil pevski zbor upokojencev. LAŠKI ŠOFERJI SO PRO- SLAVILI SVOJ PRAZNIK Praznik šoferjev in avto- mehanikov je združenje šo- ferjev v Laškem proslavilo s proslavo, ki so ji priso- stvovali številni šoferji in av- tomehaniki. V proslavo so vključili tu- di predvajanje filmov o ce- stno-prometnih predpisih in cesbnoprometni vzgoji. Navzlic težkim delovnim po- gojem — veliki uspehi OBISK V LAŠKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMUNI — OBISK V LAŠKI KOMUN Konjiška kronika # Zavod za zaposlovanje delavcev v Slov. Konjicah te dni anketira učence osnov- nih šol, ki bodo letos zaklju- čili šolsko obveznost, o .po- klicnih željah. Anketo bodo opravili do zaključka prve- ga polletja. 9 Občinski svet Svobod in delavska univerza v Slov. Konjicah pripravljata niz poljudno znanstvenih preda- vanj. Obravnavali 'bodo vprašanje dednega prava in druge kmetijske probleme. 0 Komisije občinskega komiteja ZKS v Slov. Konji- cah analizirajo zaključke letnih konferenc osnovnih organizacij z namenom, da bi izboljšali delo organizacij ZKS v podjetjih in na tere- nu. # Tudi v konjiški občini je zima preveč obremenila avtobusne proge, posebno ti- ste, s katerimi se vozijo de- lavci na delo in domov. Ta- ko je problem proga v sme- ri Loč. Potrebno bi bilo uve- sti zjutraj in popoldne po dva vzporedna avtobusa, vsaj v zimskem času. # V kmetijski zadrugi v Slov. Konjicah bodo te dni nadaljevali že lani začeti te- čaj politične šole. Seznanili se ibodo z letnim in perspek- tivnim družbenim planom konjiške občine. V. L. Premalo šolskih prostorov Osnovna šola v Šentjurju pri Celju ima že več kot 750 učencev. Za tako veliko šte- vilo otrok, so sedanji prosto- ri Osnovne šole premajhni. Če bi hoteli zadostiti so- dobnim zahtevam pouka, bi že sedaj potrebovali naj- manj še enikrat toliko pro- storov, kot jih imajo. Če pa gledamo še na perspektivni razvoj Šentjurja, je vseka- kor nujno, da bi pričeli gra- diti novo šolo. Ta je po urbanističnem na- črtu tudi predvideva in sicer na drugi strani regulirane! Pešnice, približno 200 me-' trov stran od sedanje. Ker pa bi bila investicija v novo stavbo precejšnja iin bi zato E reteklo precej časa predmo i se realizirala, je kolektiv šole pripravil drug predlog za začasno rešitev tega pro- blema. Po tem predlogu naj bi poslopje sedanje šole dvig- nili za eno nadstropje. S tem bi pridobili 8 novih prosto- rov. Obenem pa bi napeljali še centralno kurjavo, ki je sedanja šola nima. Investi- cija za to bi bila nekajkrat mižja in zato bi biila lahko tudi prej realizirana- Ko bo kolektiv sedanji predlog do- končno pripravil, ga bo tudi predložil v obravnavo ob- činski skupščini. L. S. Šolsko poslopje v Šentjurju Prvi studenec so že zajeli Nov vodovod za šaleško dolino bodo otvorili na ob- činski praznik. Pripravljalna dela za nov vodovod v šaleški dolini dobro napredujejo. Zaen- krat so uredili studenca v Hudi luknji, ki v času suše daje 60 sekundnih litrov, spomladi pa bodo zajeli še ostala dva v Paki pri Vele- nju. Kljub ostri zimi pa opravljajo tudi zemeljska dela z 8,5 kilometrov dol- go zvezv z zbirnim rezervo- arjem, ki bo imel tri celice po 500 kubičnih metrov, kar bo zadostovalo rastočim po- trebam. Nov rezervoar bo na vzpetini v Šmartnem pri Velenju. Predvidevajo, da bo otvoritev novega vodovoda za občinski praznik velej- ske občine, t. j. 8. oktobra. Vrednost nove vodne nape- ljave bo preko 200 milijon- nov. - ik PO ŠMARSKI K0MlMI NOVA POSTAJALIŠČA Dnevno se vozi veliko Ob- soteljčanov z obeh bregov Sotle na delo v štore in Ce- lje, toda hudo je bilo vse do nedavnega čakati na pro- stem na postajališčih v Podčetrtku, Pristavi in Šent- vidu pri Grobelnem, kjer ni bilo nobene strehe. Še zla- sti neugodno je bilo za šte- vilne šolarje, ki se vozijo v popolne osnovne šole v Ku- mrovec, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah, čeprav že sredi zime, je železniško podjetje vendarle postavilo ljubka montažna postajali- šča, kjer potniki najdejo zavetje pred vetrom in pa- davinami. PLES V ROGAŠKI SLATINI Mladinska organizacija skuša poskrbeti tudi za zdravo razvedrilo. V Rogaš- ki Slatini so pravkar zaklju- čili kratko plesno šolo, ki jo je vodil priznani plesni mojster Ludvik Simončič. Šolo je obiskovala mladina, a tudi odrasli se niso odrek- li lepemu plesu. Zdaj priče- njajo že z drugim plesnim tečajem. - k. Ne gre več po starem? Včasih tožimo po tisitih starih časih, ko so tako radi pre- pevali fantje po vasi. Danes tega skoraj ni več. Samo kakš- nega vinskega bratca še ujamemo, ki zateglo vleče stare viže, če se je preveč pobratil z zapeljivim virštanjcem. Tudi slovitih pevskih zborov ni več. Pač ne gre več po starem. Ni dovolj časa za dolge vaje, ki bi se vlekle skozi mesece. V klubskem prostoru čaka televizija, treba se je po- govarjati. Pač pa še utegnemo pripravil t i kratke sporede, v katerih sodeluje veliko občanov. Ti zapoje jo dve pesmi, ne celovečerni koncert; drugi povedo kakšno zgodbo in strokovnjak osvetli problem, ki je vsem blizu, pa je klubski večer čudovit iin prijeten. Posneli smo fante iz Polja ob Sotli, ki še prav radi za- pojejo ob svoji prizadevni šolski upraviteljici tovarišiici Erni Trobinovi. vendar za veliko pesmi tudi ni časa. Zadnjiič so izvrstno popestrili proslavo. Prav radi se sestanejo ob televizorju in mimogrede tudi zapojo. Zapojo pa prav ubra- no, da jiih v Polju ob Sotli radi poslušajo. Veste, da bi takšen ziborček morali imeti v vsakem ikraju. s. »BOROVO« V ŽALCU Pred nedavnim so Žalča- ni pridobili novo poslovalni- co s čevlji, in sicer »Boro- vo«. Lokacijo ima zraven samopostrežne trgovine. Na v ta način se je povečal izbor čevljarskih izdelkov in mar- sikomu bo pot v Celje pri- hranjena. i ZDRUŽITEV KINOPODJETIJ Na zadnji seji skupščine občine Žalec so odborniki izglasovali združitev kino podjetij Prebolda in Polzele s kinopodjetjem Žalec. Ome- njeni podjetji sta zaradi slabe programske politike imeli stalno izgubo. Prepri- časni so, da bo skrb o izbi- ri filmov ne le važna kot fi- nančni ukrep, temveč bo nosila tudi bistvo zdrave programske politike, da je film vzgojno-kulturna zaba- va. - ik. PRVI SO SE SPOMNILI Bila je zadnja nedelja v starejn letn. Nestrpno so bolniki pričako- vali ' obisk. Bolniki v -Vojniku so pač taki, da jih bolezen za dolgo odtegne domu in domačim. Okrog ene ure so prišli prvi~obi- ski. Bili so štirje tovariši otovor- jeni s paketi. Dežurno sestro so vprašali, kje so njihovi »kainera- di« — rndnrji iz Velenja. Snidenje rudarjev je bilo gan- ljivo — tokrat v belem. Pozabili niso tudi svojih upokojencev. Bol- ze sreče so oblile starega upoko- jenega rudarja, ki je velenjski ja- mi dodobra izmeril obisti, preden je prišel na zdravljenje. S svojim obiskom so tovariši iz Velenja vnesli v bolnico tisto os- novno dolžnost: tovarištvo. T. II. TUDI V VELENJU RADIO POSTAJA V velenjski občini so se na pobudo občinskega od- bora Socialistične zveze od- ločili delovni kolektivi za postavitev lokalne radio- oddajne postaje. Tako ob- činski odbor Socialistične zveze kot občinska skupšči- na sta mišljenja, da bo s tem rešeno vprašanje pravočas- nega . in uspešnega obvešča- nja občanov. V ta namen so izvolili pri- pravljalni odbor, ki prouču- je pogoje ostalih lokalnih radio-oddajnih postaj ter v dogovorih z RTV Ljubljana pripravlja vse, da bi lahko prva oddaja stekla s prvim majem. Tako bo velenjska občina četrta v našem okra- ju s samostojno lokalno ra- dio-oddajno postajo. - ik VELENJSKI »TORKOVI VEČERI« USPEŠNI Pred časom so v velenjskem ae lavskem klubu pričeli s serijo tor- kovih klubskih večerov, ki sj ta koj osvojili stalne obiskovalce. Ko* posebnost je vsekakor ostal v spo- minu »Večer ciganske lirike« v pri- redbi celjskega gledališča,, prav tako pa je bilo nepozabno l-.ram- ljanjo Bogdana Pogačnika o popot- nih vtisih s turneje Slovenskega okteta po ZDA. Žul je predvideni koncert okteta zaradi bolezni ne- katerih članov odpadel. Zadnji torek je poslušalce pove- del v probleme turizma s poseb- nim poudarkom o šaleški 'oliri Zoran Vudler, profesor EŠ iz Ce- lja. V tem mesecu pa imajo na spo- redu še predavanje Cirila I)ebe- Ijaka o vzponu na Molit Blanc, kar bo posebej zanimivo zaradi barvnih diapozitivov ter humori- stični večer v priredbi RTV Ljub- ljana. ŠOLA ZA STARŠE Tudi letos je delavska univerza v Velenju organizirala šolo za starše v Velenju. Šoštanju in šmartnem ob Paki. Ta obliku šo- le ima že lepo tradicijo v šaleš- ki dolini in jo starši radi obisku- jejo. Te ilni so pričeli s prvim predavanjem na II. osnovni šoli v Velenju. V glavnem je snov na- menjena staršem, ki imajo otroke v dobi pubertete. Predavali bodo zdravstveni delavci, psihologi in pedagogi iz Velenja in Šoštanja. ik Uspeh mladih Zapis ob predstavi igrice Frana Rosa ČUDODELNA PIŠČALKA Delavski oder Celje je za novoletne praznike pripra- vil mladim celjskim gledal- cem prijetno zabavo z igri- co Čudodelna piščalka. Obi- skali smo jih, da bi videli, kako so jim predstave uspe- le. Stojim za kulisami in opa- zujem mlado Coetko (Zlatka Krašovec), ki se osa srečna zahvaljuje gozdnemu možu Bradovanu (Ludvik Gajšek) za čudodelne kapljice in dru- gi dve darilci, ki sta jih z bratom Gojkom (Janko Red- nak) dobila od njega v zah- valo, ker sta mu rešila sin- čka. Dobro teče beseda mladim igralcem na odru, ki se po njem gibljejo, kot da bi bili že stari in izkušeni gleda- liščniki. NSč hudega, če se jim včasih malo zatakne. %Uh, je vroče«., pravi med- ved Rjavko (Milan Mirnik), ko si za odrom sname med- vedjo masko z glave. »Pssst. Tiho!« takoj utiša šepetanje režiserka Jožica Zupan, ki za odrom pazi, da poteka vse v redu. »Čuriba- ba, kje si? Pazi in govori na odru glasneje«. Medtem se zgodba na od- ru odvija brez zastojev da- lje. Otroci, ki so do zadnje- ga kotička napolnili dvorano, se smejejo in škripajo s sto- li. »Ooo ...« se zasliši iz dvo- rane, ko vzame Curibaba (Anica Bandek) Gojku ču- dodelno zdravilo. *Aaah! Bravooo ...« pa ta- krat, ko ga mora spet vrniti, čudodelno piščalko, ki jo pri- sili, da se vrti do onemoglo- sti. In tako naprej. Otroci v dvorani žive skupaj s svoji- ma junakoma rta odru, ki s čudodelnimi kapljicami oz- dravita svojo na smrt bolno mater in na koncu še ža- lostno princesko Violeto (Ma- rica Mlaker). Po končani predstavi se mladi igralci zberejo za od- rom. kjer imajo majhno za- kusko. Pozabljene so vse te- žave. Vsi so srečni. Ne misli- jo več na tista dva meseca, ko so mnogi od njih prihaja- li na vaje iz tovarn in tako podaljšali svoj delovni dan do večera, ko so končali. Drugi pa iz urada, šole, s po- lja ... In to dan za dnem. Se- daj je vse to kronano z za- doščenjem in uspehom, da so nekaj naredili. Z uspehom, ki so ga potrdili otroci v dvo- rani s svojimi medklici in pripombami. In kdo so mladi igralci? J si, razen ministra Debelin- ka (Ludvik Verk). ki je pr- vič stopil na oderske deske že leta /927, so mladi. Vsi od najmlajše Cvetke (12 let) pa do Čuribabe (20 let). - Res, lepo ste izpolnili svo- jo nalogo, mladi igralci. Če- stitamo!