Ust Izriafa od oTctobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIC N U D / KRANJ — SRFt)A, DNE 5. AVGUSTA 1964 LETO XVII. — ŠT. 61 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C T V A ZA GORENJSKO lrzic za praznik Danes, ko Tržičani praznujejo .svoj praznik, se nehote spominjamo na težke dni borbe. Prerano so padle prve žrtve. V spomin na te pogumne fante in dekleta, ki so 5. avgusta 1941 pod Stor/.iecm zaradi izdaje dali svoja mlada življenja, praznuje Tržič svoj občinski praznik. Na tržiskem območju je bilo delo partizanskih ^ot in aktivistov vseskozi živahno, saj je vsakemu v ponos spomin na Kokrški odred in njegovo udarno moč, ki je prispevala znaten delež pri osvoboditvi Begunj in prenekaterega drugega kraja. Takoj po osvoboditvi se je pričel Tržič razvijati z novim elanom v lepšo prihodnost, če se danes ozremo nazaj na prehojeno Pot in na čas največje izgradnje vidimo, da se je družbeni bruto Produkt povečal letno za 10,8 odstotka. Skoraj šti ri petine družbenega bruto produkta je v razdobju 1953/63 ustvarila industrija, eno petino na ostale gospodarske panoge. To razmerje se v Sadnjih letih nekoliko spreminja v korist ostalih panog, posebno tr?ovine, obrti, gostinstva in tu- Nadaljevanje _ na 2. strani -L Leta 1968 J esenice—D j e vd j eli j a Brez prahu .Skupnost jugoslovanskih železne, ki ima v načrtu elektrifikacijo železniške proge Jesenice,— Ajevdjelija, bo slavila letos prve Uspehe elektrifikacije. Dela pri elektrifikaciji proge Jesenice — ^'Ubijana napredujejo zadovoljijo h predvidevajo, da bo 65 km konstruirane in elektrificirane PrOge izročeno svojemu namenu za dan republike. Na progi Jesenice — Ljubljana bo z rekonstrukcijo, elektrifikacijo in oprejo z najsodobnejšimi signalnimi napravami ter komandnimi insta- acijami moč proge podvojena. S *em bo odpravljeno sedanje ozko 8r'o na tem delu proge. Po mnenju predstavnikov Skupnosti jugoslovanskih železnic bo prvi del Jugoslovanske železniške magistrale elektrificiran celo pred ro-*orn, medtem ko naj bi bil preostali del do Djevdjeliic elektrifi-Clran do leta 1968. — U. Razvoj in specializacija ISKRE v Kranju Sredstva zagotovljena Pretekli četrtek, 30. julija, je Medobčinska komunalna banka v Kranju podpisala pogodbo s Splošno gospodarsko banko Slovenije, o kreditiranju izgradnje novih obratov Iskre. Medobčinska komunalna banka bo po tej pogodbi zagotovila do konca 1967. leta preko 2.8 milijarde dinarjev za izgradnjo specializiranih tovarn Iskre v Kranju, in sicer tovarne telefonskih central, ki se že gradi, nadalje tovarne umetnih mas, orodjarne, tovarne elementov za avtomatizacijo in tovarne vrtalnih strojev. Razen tega bo iz teh sredstev zaključena tudi rekonstrukcija tovarne Niko v Železnikih. Tržič ni več majhno mestece, Tržič postaja mesto, ki ima vse pogoje, da se še nadalje širi in razvija, predvsem na turističnem področju. Nova cesta in predor bosta za njegov nadaljnji razvoj brez dvoma velikega pomena Pogodba je zelo pomembna iz več razlogov. Predvsem odpira široko perspektivo za nadaljnji razvoj in specializacijo elektroindustrije in fine mehanike v Kranju. Doslej je Iskra razvijala (razen tovarne k'ontaktorje\ ) specializirane obrate izven Kranja. Kranjska tovarna kot matični obrat pa še vedno proizvaja kopico različnih proizvodov, ki so vsak zase dovoli zanimivi za domače in mednarodno tržišče, a jih ni moč vse razviti pod sedanjimi pogoji, zaradi pretesnih prostorov in orešibke ter zastarele tehnike. Kredit, ki je Iskri , zagotovljen, bo omogočil izgradnjo petih modernih, specializiranih tovarn. To bo bistveno prispevajo k povečanju industrijske proizvodnje in narodnega dohodka na Gorenjskem. Na drugi strani pa je podpis DOgodbe pomemben tudi zato, ker ponovno potrjuje pravilno kreditno politiko Medobčinske komunalne banke. Komunalna banka je z lastnimi sredstvi in s sredstvi gospodarskih organizacij 7. Gorenjske doslej razen rekonstrukcije tovarne Tskre v Kranju in Železnikih sofinancirala tudi rekonstrukcijo nnevmatikarne tovarne gumijevih izdelkov Sava v višini preko 2,5 milijarde dinarjev. Po tej rok on struke i ii bo tovarna Sava lahko založila jugoslovanski trg z bistveno večjimi Zaposleni vedo premalo o pravicah V pasjih dneh se kaj neradi Intimo tega ali onega dela. Vročina nikomur ne naredi dobro. Toda življenje mora teči dalje. Proizvodnja, delo, se ne smeta ustaviti, na račun tega, ker se marsikomu ne ljubi delati s »polno paro*. Po vrhu vsega Mnogi njegovi delovni tovariši so žc na dopustu. 7.ato je precejšen del bremena v proizvodnji odpadlo na Jerneja in njegove tovariše, ki so "se ostali, ali so že izkoristili svoje počitnice. Proizvodni postopek narekuje, da se vsega dela, pri trenutnem številu delavcev ne da opraviti v normalnem delovnem času. Zato je treba friti na delo tudi popoldne. Temu se je Jernej uprl. Privlekel je na dan zakone in z njimi utemeljeval svoje pravice. »Raje se grem kopat, kot bi delal še popoldne,« je Jernej modroval sam zase. To je pove: dal tudi javno, ostalim sodelavcem. Ti so se začeli spogledovati med seboj. Postali so Zakoni in življenje so tu še dopusti. Prav v teh počitniških mesecih si večina delavcev izbere čas za dopust na morju, ali kje v planinah. Delavski sveti in drugi samoupravni organi so že pred leti sprejeli ustrezne sklepe, da je treba dopuste vedno razporediti tako, da delo v tovarnah ne ho trpelo. Proizves'ti je treba toliko, kolikor obvezuje načrt. V zadnjih mesecih v letu se ne da vsega nadoknadit:. Jernej, ki dela v enem izmed gorenjskih delovnih kolektivov, J* je letos odločil, da bo šel med zadnjimi na dopust, nekje v drugi polovici septembra. nejevoljni in potihem vsak zase začeli Jerneja obsojati za ta* ko ravnanje. Menili so, kaj bi bilo, če bi se vsak v kritičnem času začel sklicevati na zakone. Potem ne .bi imeli živeti od česa. Res je, da zakoni določajo v svojih paragrafih to in ono. Toda življenje je nemalokrat v praksi drugačno. Take primere je treba na vsak način obravnavati tako, kot jih Jer-nejevi sodelavci. Jernej je ostal osamljen in tako 'si bo težko pridobil prijatelje. V takem okolju je mučno delati. M. 2. V petih mesecih letošnjega leta ter v 1963. letu so vložili občani pri občinskem sodišču v Radovljici 343 tožb, od tega pa odpade na zahtevke iz delovnih razmerij samo 12 zadev, kar pa je zelo malo. Izkušnje iz preteklosti in sedanjosti nam povedo, da so zaposleni v delovnih organizacijah vse premalo obveščeni' o svojih pravicah in dolžnostih v zvezi z delovnimi razmerji. Zategadelj delovne organizacije toliko pogosteje jn laže kršijo pravico delavca. Mnogokrat zaposleni niso nfcti obveščeni o tem, da imajo pravico vložiti prošnjo na višji organ upravljanja v podjetju in da lah- ko v primeru kršenja pravic po končni odločitvi organov samoupravljanja predložijo sporno zadevo sodišču. Posledica takšnega stanja neinformiranosti je razmeroma zelo majhno število delovnih sporov. Delavci večkrat prihajajo po pomoč k odvetnikom ali k službi pravne pomoči s prošnjami, da bi v njihovih sporih posredovalo sodišče. Njihovi zahtevki pa so večinoma prepozni, ker so zamujeni zakoniti roki za prijavo oziroma tožbo. Prav zavoljo tega bi bila vdolž-nost samoupravnih organov, da bi bolje obveščali delavce o njihovih pravicah. Po ugotovitvah sodišča so organi upravljanja skušali celo onemogočiti delavcu vložitev tožbe pri sodišču. Zaradi tega je sodišče v Radovljici predlagalo občinski skupščini, naj bi le-ta priporočila delovnim organi-zacijanf, da bi bolje obveščale delavce o tem, kakšne so njihove pravice. Veljavni predpisi namreč določajo izredno kratke roke, ki jih morajo zaposleni poznati, če hočejo varovati svoje pravice iz delovnega razmerja. Je pa še drug vzrok, ki otcž.ko-ča pravočasno obveščanje ljudi v delovnih organizacijah o njihovih pravicah. To je razmeroma šibka strokovna zasedba v personalnih Nadaljevanje „ na 2. strani « količinami avtopnevmaiike, razen tega pa bo tudi precej pnevmatike izvažala. Skupno bo tovarna Sava v letu X%1 i/vo/ila toliko, kolikor izvažajo danes vsa kranjska podjetja skupaj, torej za preko 6 milijonov dolarjev. Medobčinska komunalna banka se je vključila t zneskom preko 2,8 milijarde dinarjev tudi v financiranje izgradnje novih elek-Nadaljevanje _ na 2. strani »5 Še 700 zaposlenih pod 25.000 dinarjev Po informacijah oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini je v izplačilih za maj še 700 zaposlenih dobilo osebne dohodke nižje od 25.000 dinarjev. S tem se je število ljudi, ki za polni delovni čas zaslužijo manj kot 25 tisoč zmanjšalo v letošnjem letu za več kot polovico in predstavlja sedal še 4.5 odstotka vseh zaposlenih v občini. Osebni dohodki se niso zvišali le pri najnižjih kategorijah, ampak hitro naraščalo tudi srednje in visoke plače. Februarja je imelo osebne dohodke od 30 do 60 tisoč dinaVjev 60 odstotkov zaposlenih, maja pa 70 odstotkov. Delež tistih, ki orejemajo na me-sec več kot 60.000 dinarjev pa se le povečalo od 8.3 na 13,4 odstotka. Povprečna mesečna plača v go-snodarstvu je bila lanuarja 37.294 dinarjev, maja pa 40.394 dinarjev. Precej višji so osebni dohodki v negospodarskih dejavnostih, tako da je znašal v maju povprečni osebni dohodek v družbenem sektorju v kranjki občini okrog 41.500 dinarjev. L. S. V Bohinju je te dni zelo vroče in zelo živahno. Prostor ob jezeru pred Zlatorogom, ki je določen za kampiranje, se širi na vse strani, ker je turistov zelo veliko — Foto: F. Perdan i I L* II. t,vtjit:>lu HICA / 200 štipendij za kenijske študente Sovjetska zveza je podelila štipendije za 200 kenijskih študentov, ki bodo študirali različna predmete v Rusiji. To je ena največjih ponudb iz tujine. Od 3 na 6 milj Argentinska vlada je sklenila, da bo razširila meje teritorialnih vod od 3 na 6 milj. S tem bo preprečila velike lovske plene drugim ribičem. Prav tako so povečali svoje meje tudi Brazilija- Urugvaj, Peru in Čile. Še vedno preveč orožja na mejah Jemna Sef egiptovskih enot v Jemnu je sporočil, da je še vedno preveč orožja na mejah Saudovc Arabije in Jemna. Se vedno dobavljalo orožje iz ZDA in Velike Britanije. Kdo bo novi predsednik ZDA Demokratski senator Humphrey je izjavil, da skoraj gotovo upa, da bo na jeseniških volitvah zmagal Johnson, ker je prepričan, da Američani ne bodo zaupali svoji h življenj človeku, ki bi »živčno držal roko na atomskem sprožilcu.« — Prav tako tudi drugi vidnejši politiki upajo, da Goldvvater no bo zmagal. Vremenska napoved za danes In izgledi za prihodnje dni Danes bo pretežno sončno in toplo vreme. Nočne temperature bodo od 6 do 11 stopinj. Tudi v čeli tek bo pretežno sončno in lepo vreme. Se topleje bo. Vremenska slika Obširno področje hladnega zraka se iznad Balkana pomika proti vzhodu. Nad zahodno in srednjo Evropo ke gradi obširno področje visokega zračnega pritiska, ki se širi na vzhod. Ob severozahodnih vetrovih je pričel nad naše kraje pritekati toplejši zrak. Zato se bo lepo vreme še vzdrževalo. Vreme v torek ob 13. uri Brnik — jasno, 21 stopinj; Planica — pretežno jasno, 23 stopinj; Jezersko — pretežno jasno, 20 stopinj; Triglav-Kredarica — pretežno jasno, 9 stopinj cono no Beiem Planike in smrt Preteklo nedeljo, 25. julija, sta Se brata Janez in Stanislav Kržiš-nik odpravila na Stol, da bi si nabrala planinskega cvetja. Janez, ki je zaposlen v jeseniški Železarni v obratu Javornik, je bil pri nabiranju planink tik pod vrhom Stola v rajonu Plaži še-Mili-ščc. Tam mu je zdrsnilo tako da je omahnil nazaj in padel v 50 metrov globok prepad, Od tu se je valil še nekaj deset metrov v dolino. Bil je na mestu mrtev. M. 2. Voda za Škof jo Loko V zadnjih letih zgrajeno stanovanjsko naselje Zabrajda pri Sk. Loki, je s svojimi greznicami, začelo kvariti pitno vodo na bližnjem Črpališču. Zato to črpališče tudi niso mogli razširiti. Ker so potrebe v Škofi i Loki vedno večje, se je morala občinska skupščina odločiti za gradnjo novega 16 kilometrskega vodovoda iz Hotavelj pri Poljanah. Nov vodovod bo veljal okoli 600 milijonov dinarjev. Sredstva bodo prispevale delovne organizacije v obliki povečane vodarinc, občinska skupščina iz svojih proračunskih sredstev, graditelj Vodovod iz Kranja in Komunalna banka v obliki posojil. Cevi premera 400 milimetrov bodo dovajale 78 litrov vode na sekundo, kar bo po Izračunih zadoščalo več kot za 50 let. Zaradi skromnih sredstev bodo vodovod letos napeljali samo do Poljan. V. P. čeprav ameriška demokratična stranka še nI zaorala predvolilne ledine, so pa zato republikanci toliko prej izvlekli iz skladišč svoje bojne sekire. Goldvvater jeva kandidatura, njegova pripravljenost, da v volilnem boju ne bo gledal na sredstva, napovedujejo, da bo letošnja predvolilna kampanlja v ' ZDA ena i/med najburnojšlh v vsej dosedanji zgodovini. Goldvvater in njegovi volilni »pajdaši« iz republikanske stranke, ki so Jih 7. tfenarnunj sredstvi obdali vele-iivhislrialci, uporabUajo več kot tri mesec« nred volitvami vse hnr jim pride pod roke: ponarejene ::lave, množična sredstva obve-- i, rogove bi zvočnike, cerkvene p'iž-i'ce, nočne loka'« in nenol oblečena dekleta, politične laži, nemogoče obljube, nevarne grožnje, fizična obračunavanja in sploh vse, kar je v skrbnih pripravah za u'-tvarjan'e pmdVolH-nega razpoloženia pripravil steklen In Izredno dobro nlačam predvolilni stroj. Za razliko od buč-nosti m prave ameriške mrzlice, s katero republikanci delulejo na ameriške volllce, pa je Johnsono-va predvolilna četa še vedno napol v senci in svoje nasprotnike lovi v past na lahek način z neumnostmi In napakami, ki jih delajo Goldvvaterjevi privrženci, na- nika, ki bi živčno držal roko na atomskem sprožilcu.« Zanimivo je, da se vladna demokratska stranka zelo počasi vključuje v volilne priprave. Najbrž je pri tem ovira spoznanje, da je mogoče napraviti dobiček že nje vlade sta se do sedaj spustila senator Humphery in zunanji minister Rusk. Demokratski senator je svojo polemiko usmeril na glavno dilemo današnjega časa. S trezno razsojo je vprašal ameriške volilce, kateremu od dveh a mrzlica pol duševno bolni skrajneži ameriške desnice. Ta taktika se je doslel l-dcazala kot zelo uspešna. Zakaj še vedno je ameriški svet tako ustvarjen, da mu je bolj všeč politična treznost in premlš-ljenost Johnsona, kot pa pretirano kričanje Goldvvaicrja, ki sicer govori z velikimi ustrni, s s?fim;> v glavi; Razpoloženje povprečnega ameriškega volilca je nemara najbolj verodostojno izrazil senator Humphrcy, ko je dejal, da »večina Američanov ne mara predsed- s polovičnim vključevanjem, saj političnega programa Goldvvaterja nI težko zavračati. Demokratski prvaki se zadovoljujejo s politično polemiko. Strupena kritika Goldvvaterja na račun ukrepov, ki jih je v zadnjih letih sprejela ameriška vlada, je praktično ostala brez učinkov, ker so Goldvvaterjevi dokazi plod njegove izoliranosti in totalnega nepoznavanja političnih razmer. V polemiko s stališči republikanske stranke zlasti pa na račun kritike seda- kandidi tov — Johnsonu ali Gold-vvaterju — lahko zaupajo življenja svoji otrok, družine, varnost dežele? Ali tistemu, ki je miren, potrpežljiv, iskren in ki zaupa sam vase in se zaveda odgovornosti, ,ali skrajnežu, ki ne posluša teženj ljudi in zaupa samo v uporabo sile? Podobne učinke je imela tudi polemika zunanjega ministra Dea-na Ruska, ki pa se je omejila v glavnem na odnose ZDA do mednarodne skupnosti. Zavrgel je Goldvvater jeva stališča, da je mc goče z roko na atomskem sprožilcu doseči zmago na svetu. Takšna zmaga je utopija in Rusk je diplomat, ki verjame samo v »zmago v miru in svobodi«, .kar je treba doseči brez vojne In mlllta-rističnega divjanja. Kljub teruu, da demokrati v predvolilnih pripravah zaostajajo za republikanci pa je vendar vredno povedati, da so zdaj menda v vrstah stranke žc dokončno razčistili, kdo bo postavljen za demokratskega kandidata na položaj podpredsednika ZDA. Z izjavo Johnsona, da ne računa na Roberta Kenncdvja, ker ga potrebuje na važnem položaju v vladi je bilo ugibanj konec. Kot naj-resnejši kandidat za položaj podpredsednika se omenja senator Humphrey, ki se je s svojo polemiko z republikanci že vključil v volilni boj. Demokratski konvenciji preostane samo še. da kandidaturo Johnsona in Humphereya potrdi, kar pa po sedanjem videzu ne bo ustvarjalo težav. Ljudje in dogodki 0 LJndie in do>*ir1M to Ljudie in dogodki • Liudie in do*?odld # J« #<**«oo-dobno. Tako občinska skupščina kot gospodarske organizacije na naj bi vzporedno z višjimi osebnimi dohodki dvignili tudi štipen-diie učencem in študentom. Gospodarske organizacije pa zaradi višiih osebnih dohodkov in povečanih materialnih stroškov nikakor niso upravičene dvigati cen svojih proizvodov. V storitvenih dejavnostih bodo kontrolo izvajale inšpekcijske službe občinske 'skupščine, v večjih delovnih organizacijah pa tudi drugi organi. — V. P. i Tržič za praznik rizma. Vzporedno s povečano proizvodnjo pa se veča tudi narodni dohodek. Tako je le-ta na zaposlenega dosegel v 1963. letu 1,350.248 dinarjev ali za 92.2 odstotka več kot leta 1953. Tudi bilanca izvoza dosega že povprečje zahodnoevropskih držav z 219 dolarji na prebivalca občine. Kakor v drugih je tudi v stanovanjski izgradnji presežena norma s povprečno 32 zgrajenih stanovanj letno. V perspektivi sedemletnega gospodarskega razvoja se predvideva, da bo vrednost proizvodnje in storitev leta 1970 znašala okoli 66 odstotkov več kot leta 1963. Vrednost proizvodnje bo naraščala za približno 2,3 odstotka letno in se bo v posameznih panogah po predvidevanjih sedemletnega plana v industriji povečala za 62,4 odstotka, v kmetijstvu za 77 odstotkov, v gozdarstvu za 40,4 odstotka, v gradbeništvu za 76,6 odstotka, od tega za stanovanjsko gradnjo za 104,4 odstotka, ostale gradnje za 62 odstotkov, trgovina za 78 odstotkov, v gostinstvu in turizmu za 128,6 odstotka, v obrti za 86,3 odstotka in v ostalih dejavnostih za 70 odstotkov. Osebna in splošna potrošnja se bosta morali gibati in rasti v okviru povečane proizvodnje, obsega storitev in v skladu 2 rastjo produktivnosti dela oziroma delovnih sredstev, ker sta tako prva kot druga tesno povezani z novoustvarjeno vrednostjo. Nikakor pa ne bi smelo priti do takega stanja kot se je to zgodilo v letu 1963, da se je produktivnost dela hitreje zviševala kot pa realni osebni dohodki. Tržičani se zavedajo, da so te uspehe dosegli na podlagi trdega dela in se ob doseženih uspehih ne uspavajo, pač pa imajo trdno začrtano pot k še večjemu in boljšemu standardu delovnega človeka in občana: Prebivalcem tržiške občine k njihovemu prazniku iskreno čestitamo in jim želimo še večjih uspehov pri njihovi izgradnji. — J. F. 2 Zaposleni vedo premalo o pravicah službah podjetij. Zaposleni, ki v delovni organizaciji vodijo personalno službo, pogostokrat tudi sami ne poznajo dovolj vseh veljavnih predpisov o delovnih razmerjih, da bi tako svetovali delavcem, kako naj zavarujejo svoje pravice. Zato bo potrebno poskrbeti, da bi se odgovorni V službah, ki imajo" neposreden stik z ljudmi, temeljiteje spoznali z vsem, kar morajo vedeti o zakonodaji. — J. B. 3 Sredstva zagotovljena troenergetskih objektov v Sloveniji in rekonstrukcijo slovenskih železarn, predvsem jeseniške. Manjši znesek je namenila tudi za izgradnjo koprske luke. S tem je banka prispevala svoj delež za izgradnjo objektov splošnega gospodarskega pomena in dokazala, da s premišljeno kreditno politiko komunalne banke lahko odigrajo pomembno vlogo pri razvoju ne le terciarnih dejavnosti na ožjem lokalnem« marveč tudi industrijske dejavnosti na najširšem gospodarskem področju. »Dolina zelena s krvjo prepojena« Popravek in dopolnitev reportaže v »Glasu« z dne 21. julija 1964 Novinar »Glasa« je zbral podatke iz mojega pripovedovanja, nekaj jih jc tudi zapisal v svoje beležnico ter izdelal reportažo, ki je bila objavljena 21. julija. V reportaži je prišlo do več netočnosti, kar je povzročilo pri borcih in aktivistih veliko nepotrebnih razprav in celo določeno uža- GUNJSKE KOMANDE, NE PA S SAMO KOMANDO. 4. »Borci obeh bataljonov in jurišne čete so zjutraj blokirali močno policijsko postojanko v Poljčah in žandarmerijsko postajo v Begunjah.« NOVINARJU JE BILO REČENO, DA SO BATA- čiVa'pISEM?«" nV bil predviden LJONI ZAPRLI DOHODE DO za renortažo. Zato jc verjetno no-V podnaslovu »Nemci zvedo,4 BEGUNJ, JURIšNA ČETA PA JE vina,- postavil na koncu vpraša) Ob blejskem jezeru, v Zaki, so nostnvili prvi objekt Iz vrste objektov, ki bodo namenjeni svetovnemu prvenstvu v veslanju v prihodnjem letu. •— Na sliki: sodniški stolp, ki so ga zgradili letos Ijenost. Ker je bila reportaža napisana na osnovi mojega pripovedovanja, smatram za svojo dolžnost, da nekatere stvari obrazložim in to: 1. kje je štab odreda« piše: »Na Ve ternem je nameraval prenočiti; TAM NISMO IMELI NAMENA PRENOČITI, TEMVEČ , SE OD-POČITI.« 2. Odreda (eden je bil na Štajerskem). NA ŠTAJERSKEM JE BIL LE EN BATALJON IN NE ODRED. V podnaslovu »Z Begunjsko komando iz oči v oči:« 3. Iz oči v oči SMO IMELI POGAJANJA Z DELEGACIJO BE- TI NEMŠKE POLOŽAJE V OKOLICI BEGUNJ. ' / 7. Dalje piše pod tem naslovom: »Naj minira most v Globokem.« Pravilno pa je, NAJ BOMBARDIRA MOST V GLOBOKEM-Podnaslov »TETKA NI IZRO- BLOKIRALA POSTOJANKO V "v MUZEJU NOB KRANJ, KJE* POLJČAH IN V BEGUNJAH. SE HRANI VES MATERlAt 5. Dalje piše, da je bil sestanek KOT ZGODOVINSKO DEJSTVO, napovedan v »Tetkini hiši«, PO- VEDANO PA JE BILO, DA JE BIL SESTANEK BLIZU KAZNILNICE PRI JESTINU. V podnaslovu »Vsega navdušenja se ne da popisati piše: 6. »Vendar jim je hrabri Lenar-tov bataljon orožje odvzel in sam začel obstreljevati zidove gradu.« RES JE, DA SO BORCI BATALJONA ZAČELI OBSTRELJEVA-\ JE DOVOLJ JASNO DOKUMENTIRANO, DA JE »TETKA« IZROČILA VSA PISMA V GRAŠČIN" IN S TEM OMOGOČILA ZVEZ" Z NEMCI GLEDE POGAJANJ; NA KATERTH JE BILA TUDI SAMA NAVZOČA. TOREJ ODPADEJO VST NEPOTREBNI KOMENTARU TN RAZNA TZMTSLJANJA, KATERA SO DANES PO DVAJSETIH W TIH VEZANA NA OSEBNE NESPORAZUME. DEJSTVO TE. DA JE »TETKA« IZROČILA PISMA! Bivši komadant Kokrškenja odreda Janko Pre/eli Občinski odbor ZB v RadovlH' ■; je 3. avgusta sklical prizadet* •orce in aktiviste V zvezi z nm »Dolina zelena...«, ki je bjavljen v »Glasu«, 21. julija strinja z gornjimi poprav* bivšega komandanta KokrškcjP odreda. Te dni so na Jesenicah končno le uredili prostor pred železniško postajo, kjer stoji spomenik padlim v zadnji vojni. Ta najlepši in najbolj prometni del Jesenic jc bil kar predolgo neurejen — Fo-to: F. Perdan člnn; iti Nova restavracija, ki jo gradijo v Stari Fužini v Bohinju, je že skoraj pod streho. Ko bo dograjena, bo v Bohinju resen eden precej perečih problemov — vprašanje pre-, hrane. Restavracije namreč Bohinj doslej ni imel — Foto: F. Perdan • Iz naših komnn g Iz naših koiv-n g 17 n»iih kom.in g iz naših komun • Iz naših komun ♦ Iz naših komun • Iz naših komun ® Iz naših komun Vsakokrat m) nekaj Prometni davek od litra Na Jesenicah so razpravljali o zveznem zakonu, ki predpisuje »love ukrepe o davkih na alkoholne pijače. Ponovno so se odločili, da bi se davek računal'na količino — liter in ne od prodajne cene. To namreč dovoljuje občinskim skupščinam novi zvezni .zakon. Predlagali so, da bi davek od enega litra vina znašal 80 dinarjev, od Piva 40 dinarjev, od žganih pijač 200 dinarjev. S takim ukrepom bi Bostinska podjetja prišla v enakopraven položaj s podjetji, ki se ukvarjajo s prodajo alkoholnih pijač. S tem bi občinski proračun ne bil okrnjen, saj bi razliko dobili od negostinskih organizacij. Gostinci bodo sklep predlagali občinski skupščini. Tako bi vsaj delno rešili slabo finančno stanje gostinskih podjetij v komuni. I. K. Iz Svobode na Hrušici Letošnje vaško praznovanje je trajalo na Hrušici kar 14 dni. Praznovati so pričeli 19. julija s 60-lelriico domačega gasilskega društva, na kar so se vrstile razne športne prireditve in srečanje s Pripadniki JA ter komemoracije v počastitev spomina na Belem Polju postreljenih talcev. Za1 uvod v praznovanje in tudi za zaključek so priredili koncert. Ta je bil v soboto zvečer v dvorani družbenega doma na Hrušici. Program sta izvajala pevski zbor in godba na pihala Svobode Hrušica, ki sta tudi v sedanj^ letni sezoni kaj delavna in se pripravljata, na gostovanje v zamejstvu in sprejem prosvetnih delavcev iz Bilčovsa, ki bodo gostovali na Hrušici predvidoma 25. avgusta. — U. Štiri razstave Na predvečer občinskega praznika jc priredila Svoboda Jesenice v delavskem domu na Jesenicah slikarsko razstavo akademskega slikarja Lojzeta Spacala, ki razstavlja 24 del v grafiki in vzbuja med obiskovalci s svojo realnostjo in abstrakcijo izredno zanimanje. V osnovni šoli je organiziralo Hortikulturno društvo Jesenice svojo prvo cvetlično razstavo, ki je z bogato izbiro cvetlic lončke in. drugih ter mojstrsko ureditvijo, lepo priznanje društvu. Na Javorniku je Društvo rejcev malih živali priredilo razstavo kuncev, Perutnine, ptic pevk, papagajev in drugih malih živali, na Blejski Dobravi, kjer je klub ljudske tehnike posebno delaven, pa so priredili razstavo ljudske tehnike. Medtem ko bosta .Slikarska razstava ln razstava ljudske tehnike odprti skozi ves teden, sta bili razstava cvetlic in razstava malih živali odprti samo v soboto in nedeljo. 2a vse razstave je vladalo dovoljno zanimanje in so bile obiskane nad pričakovanjem. Opera na Jesenicah Promenadnemu koncertu godbe na pihala Svobode Jesenice je sledil na predvečer jeseniškega občinskega praznika v Cufarjevem gledališču baletni večer solistov ljubljanske opere. Ker je predstavljal baletni večer, ki je bil prirejen v zameno za odpovedano gostovanje folklorne skupine »Šota« iz Prištine, osrednjo kulturno Prireditev, so 'se je udeležili tudi predstavniki nekaterih gorenjskih °l>čin ter predstavniki občine Beljak v Avstriji in predstavniki občine Trbiž v Italiji. Baletni večer solistov ljubljanske opere je z visoko kvaliteto navdušil publiko. Kakor plesalci, pa je bil deležen buraga aplavza tudi pianist Bregant za solistične točke. Na Gorenjskem sejmu: 35.000 obiskovalcev KRANJ, 4. avgusta — Na upravi Gorenjskega sejma smo zve-deli. da je do danes obiskalo razstaviščni prostor okoli 35.000 obiskovalcev. Med njimi je bilo največ Kranjčanov,, sledijo obiskovalci iz Ljubljane ter iz drugih krajev- Gorenjske. V nedeljo Pričakujejo precej obiska iz vseh večjih krajev Slovenije. — č. Na Bledu 2832 turistov BLED, 4. avgusta — Preteklo soboto, 1. avgusta, je bilo na Bledu 2832 tujih turistov, medtem ko jih je bilo v nedeljo nekoliko manj, in sicer 2759. .Med tujci prevladujejo holandski turi-sti- sledijo Avstrijci, Nemci, Angleži itd. Vreme je na Bledu izredno lepo in znaša temperatura vode v jezeru 26 stopinj Celzija. Nocoj je gostovala v festivalni dvorani tudi folklorna skupiDa *pOLET« iz Beograda, ki je izvajala jugoslovanske plese. Za 8. avg. Je napovedana velika zabavna glasbena revija, s sodelovanjem pridanih jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. — M. 2. Kranj po neurju KRANJ — V soboto je na območju kranjske občine in deloma tudi škofjeloške močno neurje s sodro in dokaj debelo točo, naredilo precej škode. Ne toliko na posevkih kakor na poteh in maka-danskih cestah. Le-te so po neurju ponekod postale tako razrite in s,kopane, da so nevarne za varen promet. Zlasti poškodovane so tiste poti in ceste, ki so v hribovitejših predelih, ozir. na klancih. R. C. V Dupljah ne spijo Svet krajevne skupnosti v Dupljah je v zadnjem času zelo po-^PeŠJl svojo dejavnost zlasti ma komunalnem področju. Za letoš-nii občinski praznik so v tem kraju slovesno izročili svojemu namenu nov vodovod, ki je za ves kraj velikega pomena. Preurejajo Pa tudi krajevno pokopališče, urejajo avtobusno postajališče v Dup-!jah in v Zadragi ter kanalizacijo v Dupljah. Nov most KRANJ — Komunalno podjetje Komunalni serviis Kranj, že n^kaj dni gradi na občinski cesti Kranj—Predosl je čez potok^Rupov-sčico (pri Ovčanu) nov most, ki bo dolg 18, širok pa 3 metre. Njegoša obremenitev bo dopustna do 3 ton. Dosedanji most je lesen in *e v tako slabem stanju, da je nevaren za vsak promet in tudi peš No. Nov most, ki bo predvidoma dograjen že sredi tega meseca, J0 lahko kasneje uspešno služil tudi .za lokalni promet Kranj—Prekosi j e__Suha—Preddvor, zaradi razbremenitve ceste II. reda Kranj— v Predvor. — R. C. Uspešna zamenjava . KRANJ — Hotel Evropa v Kranju ima v okviru svoje gostinske dejavnosti tudi svojo menjalnico tuje valute. Lani so v tej ^njalnici zamenjali 17 milijonov deviznih dinarjev, letos bodo ta JQesek znatno presegli. Samo do 1. avgusta letos so zamenjali že 13 milijonov deviznih dinarjev. Največ zamenjajo holandskega dc-J?arJa pa tudi Avstrijske šiiinge, ameriške dolarje, italijanske lire, francoske franke in drug denar. — R. C . Letos prvič V ponedeljek bo zapustila tabor na Lipici pri Škof j i Loki druga "mena 130 fantov iz škofjeloške občine, ki so letos prvič preživeli 4 dni v taboru predvojaške vzgoje. V tem času so razen obveznega Programa v popoldanskih urah poslušali tudi več predavanj o go- Podarstvu občine, samoupravljanja ,novi ustavi, državni ureditvi 111 drugih aktualnih vprašanjih. BELEŽKA Zakaj ni pitne vode v Ribnem RIBNO, naselje 110 hiš nedaleč od Bleda, se v zadnjem času turistično zelo razvija. Vsak dan prihaja sem na stotine turistov, saj je okolica vasi prava paša za še tako zahtevne turiste. Tu je znan hotel, potem zadružni dom, zdravstvena postaja in domačini, ki jih v zadnjem času precej tare to, zakaj še nimajo vodovoda in pitne vode. Tako kot pred desetletji in še dlje nazaj, si tu vodo dobavljajo iz vodnjakov, najbolj »popularna« pa je kap-nica. Toda tega so se ljudje že naveličali. Kaj radi bi videli, da bi jim zdrava pitna voda pritekla v vsako hišo posebej. Zato so domačini sami pripravljeni precej žrtvovati, bodisi s prostovoljnim delom ali pa v denarju. Komaj nekaj sto metrov oddaljena vasica SELO že ima pitno vodo, čeprav je vas turistično veliko manj zanimiva kot Ribno. Kadar so domačini z Ribnega prosili na občini, da bi jim zgradili vodovod, so naleteli na gluha ušesa. Ko je bila še občina na Bledu, so jim obljubili, da bo pitna voda stekla no novih ceveh že 1962. leta. Toda iz tega ni bilo nič. Prebivalci Ribnega ne bodo več čakali na druge. Nekaj sredstev so že zbrali. Naročili so načrt, ki bo veljal okoli 80.000 dinarjev. Plačali ga bodo kar sami. Jarek za nove cevi so tudi sami pripravljeni skopati. Le kakih 1000 m je do bližnjega rezervoarja. Upajo, da jim bo tudi občinska skupščina v Radovljici priskočila na pomoč in računajo, da bo morda še letos, prihodnje leto pa zanesljivo, pritekla zdrava pitna voda tudi v Ribno. M. 2. Sedem razredov za strojnega ključavničarja Izlet z deskami 58 brigadirjev ljubljanske mladinske delovne brigade, ki je v Kranjski gori, se je odzvalo vabilu gradbenega odbora za gradnjo Prešernove koče na Stolu. ,še pred odhodom brigadirjev iz Nemčije je organizirala izlet na Stol in ga združila z delovno akcijo. Mladinci so nosili od Val-vazorjevega doma do gradbišča Prešernove koče po eno, dve, nekateri pa celo po tri deske. Posebno so se izkazali brigadirji-Nemci, ki so vsi nosili kar po tri deske. Tako šo združili prijetno s koristnim in prispevali h gradnji Prešernove koče na Stolu 180 delovnih ur. Pred dnevi so se sestali predstavniki zavodov za zaposlovanje z Gorenjske, občinskih skupščin, obeh zavodov za prosvetno pedagoško službo in okrajne gospodarske zbornice Ljubljana. Sprejeli so pomemben sklep, da omogočijo učenje nekaterih poklicev v kovinarski stroki tudi učencem, ki so osemletni šolski obveznosti zadostili v sedmem razredu osnovne šole. Ti poklici so sicer dokaj zahtevni, vendar so potrebe na Gorenjskem nujno narekovale tak ukrep. Posebno veliko je ostalo nezasedenih učnih mest za strojnega ključavničarja, precej kritično je tudi pomanjkanje zanimanja za poklice orodjar, strugar in podobne. Zahteve, da naj bi se zahtevnejših poklicev te vrste učili le učenci, ki dovršijo osem raz^ redov osnovne šole, ni mogoče uveljavljati, saj okoli 40 odstotkov učencev dočaka osmo leto šolanja v sedmem ali celo šestem razredu. Da bi učenci, ki se bodo odločili za kovinarsko stroko in imajo le sedem razredov, pridobili vsaj nekaj najnujnejšega znanja iz snovi za osmi razred, bosta v avgustu dva tečaja. V začetku avgusta bodo v Radovljici zbrali pripravljene učence iz jeseniške in radovljiške občine, sredi avgusta pa v Kranju učence z območja ostalih treh gorenjskih občin. Zavodi za zaposlovanje bodo sprejemali prijave teh učencev do 3. avgusta. Srečanje po 50 letih V Bohinju v teh dneh asfaltirajo cesto od hotela Zlatorog do spodnje postaje žičnice na Vogel. Cesto so na novo zgradili — Foto: F. Perdan Letos je minilo 50 let, ko se je začela prva svetovna vojna. Družbene organizacije v Stražišču pri Kranju so v počastitev tega-dogodka organizirale v gostišču pri »Benedikti« tovariško srečanje preživelih borcev iz prve svetovne vojne. Teh je na področju Stražišča in okolice še 71. Najstarejši med njimi ima 85, najmlajši pa 65 let. Dobra polovica od teh je sodelovala tudi v drugi svetovni vojni, v našem narodnoosvobodilnem boju. Zato se je to srečanje spremenilo v obujanje spominov, iz. prve in druge svetovne vojne in s tem na obsojanje vsakega nasilja. — M. 2. Razvedrilo V Kranjski gori Letna sezona v Kranjski figori je na višku. Popolnoma zasedena sta hotel Erika in Motel, medtem ko ima Razor prehodne goste, Pri-sank pa obiskujejo večje skupine. Gostje pa vendar pogrešajo raznih prireditev. Hotel Prisank ima vsak dan plesno glasbo, vendar to mi dovolj. Gostje izražajo želje po kulturnih, športnih in drugih zabavnih prireditvah, predvsem pa primerni kinodvorani. V, Kranjski gori so skoraj pozab ili* da je za bivanje gostov pomemb^ no tudi razvedrilo, ki izpopolnjuje turistično gibanje in razpoloženje gostov. Turistično društva, predvsem pa turistično-gostinska" podjetja bi morala povabiti v svoje obrate kulturne in druge skupine z Jesenic in drugod. Gostje bi se prav gotovo zanimali za gostovanje Cufarjevega gledališča, ki bi lahko nastopalo ma prostem in za ansambel narodnih plesov in komornega zbora : jeseniške Svobode, ki sta v zimski sezoni v Kranjski gori redno gostovala, za oktet jeseniške gimnazije itd. Primerne bi bile tudi razstave jeseniškega DOLIK-a. Vsaj preostali del letne sezone bi morali popestriti s prireditvami in s tem delno zadovoljiti turiste. Tudi skrb za razvedrilo turistov je področje turizma. — U. V vročih avgustovskih dneh te na kopališču v škofji Loki vs;:.'■<; j dan zelo živahno — Foto: F. ! Perdan I SREDA, J. nvfnisLi 1964 iz naših komun m \? r^ših komun • Iz naših komun • ->ših komun # iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun ® iz naših komun lrzic v prihodnosti V okviru občinskega praznika so v ponedeljek odprli urbanistično razstavo za urbanistični program mesta Tržič. Razstava bo na vpogled občanom, ki bodo lahko dali svoje pripombe. Urbanistični program zajema mesto Tržič s predeli Ravne, Slap, Bistrica, Loka, Pristava in Križe. Vključene so tudi vasi Kovor, del Re-tenj in Snakovo. Urbanistični načrt je izdelan za dobo tridesetih let in predvideva lokacijo za stanovanjsko izgradnjo .industrijo, komunalno gradnjo, športne in turistične objekte na določenih kompleksih po urbanističnem planu. Turistični in stanovanjski objekti se bodo razvijali ob novi avto cesti v Bistrici. Za gradnjo nove industrije pa je predviden kompleks na Loki, t.j. ob podaljšku že obstoječe industrije. Urbanistični program rešuje tudi problem izredno razgibane prometne mreže. Komunalno ureditev In kanalizacijo, s centralno čistilno napravo za industrijo in ostale potrošnike z namenom obdržati lepo in čisto vodo tržiške Bistrice. Predviden je tudi priključek na centralni plinovod v Že-jah, ki bo potekal iz plinarne v Velenju. Z ozirom na nujnost razvoja gradenj so paralelno že izdelani načrti za zazidalno območje v Bistrici. Tako se bo v bodoče Tržič razvijal v skladu z že obstoječo urbanistično dokumentacijo. — J. F. Prelom na razstavi V okviru tedna v počastitev občinskega praznika Tržiča je odbor za organizacijo proslav v povezavi z društvi in športnimi organizacijami pripravil več zanimivih razstav in kulturnih prireditev. Pot nas je zanesla v tržiški muzej, kjer so svečano odprli turistično razstavo. Ravnatelja muzeja, prof. Jožeta Rakovca smo zaprosili za nekaj besed. — Kakšen namen ima razstava in kakšno gradivo zajema? — Takoj na to, ko je občinska skupščina sklenila, da ustanovi tržiški muzej je bilo nujno, da muzejske prostore tudi odpremo javnosti. Pri izbiranju teme letošnje razstave smo imeli pred očmi to, da je letošnje leto prelomnica v turističnem razvoju Tržiča. V kratkem bosta odprta ljubeljski predor in moderna avtocesta. Zato smo s svojo prvo r^z- V tržiškem muzeju so v okviru prireditev za občinski praznik Tržiča lepo uredili turistično razstavo Tržič 1874—1964 stavo hoteli dati svoj prispevek turistični dejavnosti Tržiča in dali razstavi naslov »Tržič v luči turizma«. Vendar to ni zgolj turistična razstava, temveč jc nekaj prostorov urejenih tako, da bodo služili kot stalni oddelki muzeja. Z razstavljenim gradivom sfflP hoteli prikazati trzisko pokrajino z njenimi posebnostmi, glavna zgodovinska obdobja, etnografske posebnosti, umetnostno zgodovinske spomenike in drugo. Čeprav je bil čas za pripravo prekratek, da bi mogli gradivo skrb-neje zbrati, smo ob pomoči društev in delovnih organizacij zbrali kar največ dokaznega gradiva s tržiškega območja. — Ali mislite še nadaljevati s takšnimi razstavami? — S podobnimi razstavami nameravamo z leti zajeti in prika-^ Zati vse dejavnos?i tržiškega človeka, zlasti njegove stare obrtne dejavnosti in razvoj tržiške industrije. Pri pripravljanji naslednjih razstav upamo, da bomo našli nove eksponate prizadevnega območja. Seveda pa jc za tako delo potrebno večje število strokovnih delavcev. -letnici čevljarske industrije Čevljarska industrija se jc začela razvijati v ZDA, Angliji in Nemčiji že proti koncu 18. stoletja. Prvotno le kot ročno, izdelovanje čevljev na industrijski način po razdeljenem faznem delu. Z izumom šivalnih in prvih strojev za pritrjevanje podplatov v drugi polovici, 19. stoletja, se je ročno izdelovanje čevljev leto za letom čedalje bolj mehaniziralo. V tej razvojni dobi si je čevljarska industrija utrla pot tudi na slovensko ozemlje v Tržič. Zakaj? Poglejmo malo v zgodovino tržiške obrtne dejavnosti. Razvoj oziroma začetek sedanjega Tržiča sega v' 14. stoletje. Lega ob prometni ljubeljski cesti ter vodna sila sta omogočili že zgodnji razvoj železarstva, usnjarstva ter še drugih obrti. Že Valvazor v 17. stoletju omenja, da je trg poln -rokodelcev, ki celo izvažajo razne izdelke. Zlasti usnjarstvo je daleč slovelo po izdelavi Brez romantike Novi ukrepi v Jugoslovan shem gospodarstvu (povišanje cen nekaterim kmetijskim in živilskim proizvodom in vzporedno ukinitev nekaterih regresov v kmetijstvu, višje cene premoga, električne energije in barvnih kovin) pomenijo začetek konca nekega obdobja, ki je bilo pri nas sicer nujno,, ki pa bi v prihodnje samo zaviralo nadaljnji razvoj našega gospodarstva, rast in krepite-v samoupravljanja in nadaljnje povečanje osebne potrošnje in s tem standarda zaposlenih. Gre za to, da v naše ekonomske odnose začnemo uvajati ekonomske zakone, da prenehamo z admimstra tivn imi cent rali s tičnimi intervencijami v obliki regresov, Zaščitnih cen, centralistične nabave in porazdelitev surovin itd. Preiti je treba na všjo kvaliteto gospodarjenja, kjer kodo vse odnose regulirali ekonomski zakoni, tudi zakon ponudbe in povpraševanja. Moderna ekonomika zahteva več prizadevanj gospodarskih orgdniza-cij tudi pri nabavi surovin in energije, pri prodaji svojih zdelkov, pri eventuelni preusmeritvi proizvodnje, če to zahteva stanje na svetovnem tržišču itd. Naše gospodarstvo je bilo doslej vzgajano v veliki konjukturi. Značilno in zelo škodljivo prepričanje v slovenskih gos-podarskih organizacijah jc na primer, da morajo same skrbeti le za notranji trg, centralni organi pa so dolžni, da jim zagotovijo devize, ceneno delovno silo, energijo itd. Pri takem gospodarjenju in predvsem pri takem prepričanju je tudi upravljanje delovnih kolektivov omejeno na zelo ozek okvir, le na enostavno reprodukcijo. Prav zaradi takega nasprotja med samoupravljanjem in izvenekonomsbimi intervencijami centralnih organov se tudi v precejšnji meri vežejo roke samoupravljanju. Posledica tega pa so trditve nekaterih ekonomistov o neuspešnosti našega samoupravnega, sistema, zahteve, da smo šli s tem že predaleč; po njihovem *»>">n}u naj bi samoupravljanje omejili le na tekočo ekonomsko politiko, vse ostalo pa naj b.o pod neposrednim nadzorom centralnih planskih in drugih organov. Taka stališča pa so napačna. Samoupravljanje je treba še nadalje razvijati, .krepiti, razširjati na nova in zahtevnejša področja. Prej pa jc treba urediti nekatere odnose V' našem gospodarstvu. Z vključevanjem v svetnovno gospodarstvo, 'v svetovno' tržišče postajajo gospodarski problemi vse bolj komplicirani, kompleksni. »Romantiko* v našem gospodarstvu, na katero so se nekateri že tako navadili, da se jim zdijo vsakibolj normalmi in ekonomsko realni odnosi nemogoči, bo treba odpraviti, če hočemo zagotoviti nadaljnjo rast proizvodnje ne le s' povečevanjem števila delavcev in strojnih kapacitet, ampak predvsem na podlagi veČje storilnosti, izkoriščanja notranjih rezerv. * Sedanji ukrepi v našem gospodarstvu pa po drugi stravi nujno' terjajo hitro Povečanje osebnih dohodkov, kajti brez tega bodo vsi napoiri ostali le na pol poti. Povprečni osebni dohodki v maju letos v Sloveniji so bili okrog 34.000 din, kar je približno 40 dolarjev. To pa je zelo malo v primerjavi z drtfgimi razvitejšimi državami po Svetu. Taki nizki osebni dohodki vplvajo zelo močno tudi na men-taliteto naših ljudi in nanjo naletijo kot na trdno steno vsi ukrepi, s katerimi poskušamo stabilizirati naše gospodarstvo in urediti odnose med posameznimi panogami v njem. Zato bo prav povečevanje osebnih dohodkov v prihodnjem obdobju ena zelo pomembnih nalog pri nas. S takih stališč gledani novi ukrepi v našem gospodarstvu pomenijo precej več kot le toliko in toliko dinarjev povečane cene nekaterim življenjskim artiklom. Tako perspektivno gledano jc tudi nesmiselno govorjenje o tem, ali je, naš potrošnik zdaj prizadet .-li ni. Tu>di strašenje z »verižno reakcijo«, ki da bo zdaj sledila v cenah nasploh, je vulgarno, neekonomsko gledanje na sprejete ukrepe, ki pomenijo le del potrebnih ukrepov za prehod v nadaljnjo, višjo stopnjo našega gospodarskega razvoja. at lepega in črnega »kordovan« usnja iz ovčjih in kozjih kož. V Zvezi ,z usnjarstvom se je razvijalo tudi čevljarstvo. Nekateri čevljarski mojstri so svoje izdelke obrnjeno šivane (gevvendet) lahke ženske in otroške čevlje izvažali v Ljubljano, na Hrvaško, Ogrsko ter čez Ljubelj na Koroško. V 19. stoletju je bila v Tržiču najbolj razvita čevljarska obrt. Na obrtni razstavi v Ljubljani leta 1844 so bili poleg ostalih izdelkov tudi tržiški čevlji. Mojstra J. Megušar in M. Klobčaver sta npr. izdelala vsak po okrog 30.000 parov ženskih in otroških čevljev na leto. Tako je Tržič pod imenom (Neu-marktl) zaslovel po svojih izdelkih širom bivše Avstro-ogrske monarhije. To je privabilo v Tržič nekega dunajskega bankirja, brata Kristijan in Filip Demberger, ki sta iskala primeren kraj za ustanovitev čevljarske industrije. Ker sta našla v Tržiču dovolj izučene delovne sile in čeprav jc bil Tržič oddaljen od najbližic železniške postaje Podnart-Krcpn okrog 10 km, sta leta 1874 tu ustanovila industrijsko podjetje. Za Obratovanje sta vzela v najem izpraznjeno izdclovalnico domačega platna fmerlana) ,iz lanene in ovčje preje. Brata Demberger sta za novoustanovljeni obrat nabavila vse potrebne stroje, kolikor jih je pač do tedaj poznanih, to je stroie za zgornje dele, za zbijanje s klinci, za šivanje, sekan je-snaženje ter razne pomožne stroje. Natezati ali cvikati so morali tedaj še ročno, ker so te vrste stroji prišli iz Amerike v Evropo šele okrog leta 1890. Strojno so izdelovali zbite in skozi šivane čevlje, ročno pa teksanc in obrnjeno šivane čevlje ter copate (kološne). V kolikor niso mogli v podjetju sami izdelati, so dajali delo tudi na dom. Kdor je hotel delati doma je dobil najmanj 12 parov zgornjih delov in ves podplatni material. Izdelane šivane ali pa teksane čevlje so zlasti čevljarji iz okolice v velikih košarah prinašali v tovarno. Žene zaposlenih delavcev so dobivale na dom v izdelavo copate. , Položaj v čevljarnah pa je bil težaven. Socialne razmere so bile še neurejene, obratni mojstri le Nemci, ker pri nas tedaj še ni bilo nobenih strokovnih šol. Danes vpeljujemo skrajšani delovni teden. Pred 90 leti pa je bil v tržiški čevljarski industriji delovni čas od 6. — 19. ure zvečer, z enotirnim opoldanskim odmorom ali 72 ur tedensko. Kasneje je bil delovni čas znižan na 11, v letih pred prvo svetovno vojno pa na 10 tir dnevno. O dopustih in pokojninah ni bilo govora. Zato je vsak delal, dokler je mogel. Bolniško zavarovanje je bilo šele v razvoju. V Tržiču so po ogledu bolniških podpornih blagajn v inozemstvu ustanovili leta 1874 »Splošno delavsko bolniško in podporno blagajno«. Obvezno bolniško zavarovanje pa je avstrijska vlada uvedla šele leta 1888. Solastnik Kristijan Demberger je umrl že leta 1877, star 27 let. Razstava urbanističnega pror grama mesta Tržiča z bližnjo okolico, ki so jo odprli v ponedeljek, je zelo lepo urejena in bo zanimala slehernega Tržičana Domačin Kari B. Mallv, ki je kmalu postal lastnik tovarne. Za obrat si je uredil prostore (sedajj Mestni dom v Trzliču), kamor je premestil obrat iz »Fir-barjevih prostorov«. Tovarno je povečal, strojni park opremil z novejšimi st-roji. Kari B. Mally (Boncelj) je bil tedaj v Tržiču zelo pomembna osebnost. Lastnik čevljarske in , usnjarske tovarne (sedaj Runo); dvakratni župan 1882 — 1884 in 1897 — 1913, član šolskega odbora itd. Mož strogo nemškega mišljenja je delal seveda, kakor da je Tržič nemški trg. Občina Tržič je prišla v slovenske roke šele leta 1912 pri občinskih volitvah. Delavstvo tovarne Peko, ki je bila v slovenskih rokah, je dalo pogum ostalemu delavstvu, da je končno le zmagala slovenska stranka. To naj bi bil kratek pregled nastanka prve čevljarske industrije na našem ozemlju, katere 90-letnico praznuje letos Tržič. Andrej Tišler Intervju z rdečo piko Francoski gostje na obč. prazniku v Tržiču Prisrčno srečanje med bivšimi internirane! iz ljubeljskega taborišča in tržiškimi partizani. Za »Glas« govori bivši interni-ranec ataše, direkcije Paris-Mach Francols Chaffln. — Koliko časa ste bili internirani na Ljubelju? — Dve leti. — Kateri dogodek vam je ostal najbolj v spominu? — Ko sem 9. maja 1945. zagledal Jožeta Šilcrja in njegov juriš-, ni bataljon s partizansko in jugoslovansko zastavo, ki ima iste barve kot francoska. — S kakšnimi občutki ste takrat gradili Ljubeljski predor? — Vsi, ki smo delali na Ljubelju v .tistem času smo sabotirali, ker smo vedeli, da bo predor služil nacistom za uničevanje in iztrebljanje jugoslovanskih, narodov. Sedaj pa vemo, da bo služil za mednarodno zbliževanje in ttt-ristorh, ki bodo spoznali Jugoslavijo, njene naravne lepote ter ljudi. — Omenili ste sabotažo. Ali ste kdaj sodelovali pri kakšni taki akciji? i — Zalotili so me pri sabotaži in zaznamovali so me z rdečo piko, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Med vsemi zaznamovanimi s tem znakom sem ostal edino jaz živ. To se je zgodilo 5. 9. 1944. Vsi' zaznamovanci smo delali na severni strani, t. j. na avstrijski strani, skoraj brez hrane in pod biči SŠ-ovcev. V bližini našega delovišča je tekel lep gorski potok, toda pri najhujši vročini so tovariši umirali od žeje, kdor si je pa drznil osvežili usta s požirkom vode, je bil na mestu ustreljen. Francois Chaffin —- Kako, da ste vi ostali živi? — Partizani so ujeli »lager-n* rerja« in postavili pogoj, da £0 umori še kakšnega ujetnika y° obglavljen. Na dan, ko je b1^ predvidena moja usmrtitev, sen* se skušal obraniti s tem, da ser0, zbral vse moči, dvignil ogromno skalo z namenom, da umoriti vsaj še enega SS-ovca pred rn°'' usmrtitvijo. V tem trenutku s. vrnili partizani »lager-firerja«, K, je dal znak, naj ne streljajo. tistega dne sem bil vsak dan pj' čan. Brazgotine so še danes vi"', ne na mojem hrbtu. > — Kakšni so po vsem tem vail občutki do takratnih Nemcev? — Nisem srečen, kadar jih vj\ dim. Do smrti bom sovražil nacizem. '-- Radi obiskujete Ljubelj i0 Tržič? — Vsako leto pridem in vedn° vidim ogromen napredek, ta^0.;: Tržiču kakor v celi JugoslaviJ • L. 1945 je bil Tržič mrtev. Ce■F pogledam danes! Kopališče bi d1 lahko ponos vsakemu veliker" turističnemu kraju v Francu^ Potem zdravstveni dom. n° osnovna šola, moderna stan°Vva •nja in drugo in pa seveda nO moderna avtomobilska cesta — Kakšni občutki so vas hajali,' ko ste se peljali skozi obnovi predor, v katerega ste vi kot J terniranec prvi zasadili lopato; ^ — 2elelJ sem, da bi moja m8^ in oče, ker sta oba že stara«red-dela Ljubelj in Jugoslavijo. v j no sta me slišala govoriti o ' deželi in dobrih ljudeh. Zato * i ju pripeljal s seboj, da vidita namenjeni grob in novo svob0 in življenje. ^^$+%$%$%%+$/+/$%K dnevi Kranj v teh dneh Je pravzaprav sejem. Ceste in restavracije to zvečer prazne, ker je vse na sejmu. Skoraj vse. Sejemski dnevi ■O Živahni in res sejemski. Režiser večernega zabavnega programa J« sicer redno vsako leto vsaj nekaj dni muhasta narava, ki v teh dneh postreže ,z dežjem — kmetom v veselje, obiskovalcem sejma pa skali marsikatero prijetno urico in prihrani marsikateri težko prlsluženl dinar, toda — blato se posuši, pa je spet vse lepo in prav in tako, kot mora biti. Nekateri ga hvalijo, drugi hvalijo samo večerni zabavni program, nekateri ga kritizirajo, da je prav tak kot vsa leta nazaj, če ne še slabši, drugi kritizirajo samo razstave ne pa sejma. Vsem nikoli ni mogoče povsem ugoditi — sejem je pa le vsakemu po »voje všeč. Kakš en je letošnji Gorenjski sejem? Predvsem je res sejem, »sm'n« v pravem pomenu besede. To je morda prav, morda to Kranj rabi vsako leto tistih deset dni sredi vročega in dolgočasnega (ne vedno in ne za vsakega) poletja, ko je vroče in ko človek res težko počne kaj pametnega, ko pride domov iz službe. Kaže, da se teža zavedajo tudi organizatorji sejma, ki povabijo (ali pa vsaj dovolijo) vsako leto večlnapol cirkuških skupin in prodajalcev čilega kiča, da zasedejo svoje prostore ob cesti pred sejmom in letos celo v sejemskih prostorih. Vse skupaj zgleda včasih malce nercsno in preveč kramarsko, ampak, kot sem že rekel, če to Kranj rabi v teh vročih dneh — kaže pa, da tako je! — potem ... n°i kaj moremo, potem naj pač ^ko bo. ' Parada slabega okusa Ko prideš na sejem, se najprej srečaš s kičem: verižice z obeski,, prstani, broške, sončna očala, piščalke, rože iz Papirja ... Vse y barvah, ki se le-skečejo v soncu, vse v zlatu, v draguljih, vse je tako lepo, vse to tako prija očesu, ki je navajeno D°lj vsakdanjih, bolj umirjenih Darv, da je res težko iti mimo, nc da,bi ikaj kupil. Precej znači-kn pojav je takšen okus za današnjega našega povprečnega človeka, ki si s krediti in fički in honorarnim delom dviga standard, pa mu ne preostane prav ni£ časa zase, za^svoje nematerial- Čeprav je v nedeljo dopoldne deževalo, je bilo v sejemskih Prostorih veliko obiskovalcev ne potrebe. Značilen pojav pravim in tudi razumljiv, zato niti zameriti ni moč tega ljudem, ki niso sami prav nič krivi, če jim je bolj všeč plastika v zelo živih barvah, ki predstavlja deklico in . kužka, kot pa neposlikan glinen vrč ljudskih mojstrov iz okolice Brežic, ki tudi razstavljajo svoje lončarske izdelke. Zamerim pa organizatorjem sejma, da to izrabljajo v povsem komercialne namene, da s tem privabljajo ljudi, da izrabljajo pomanjkanje okusa za lepo pri našem povprečnem človeku dn mu s serviranjem povsem nemogočega kiča še bolj kvarijo ta okus. »Kšeft je sicer kšeft« kot pravijo, trgovina gleda vse skozi dinar (bolje: skozi denar), trgovina še nikoli ni bila kaj prida poštena, še nikoli se ni ozirala na človekove duševne kvalitete, toda — mar je Gorenjski sejem samo trgovina? Ali ne bi vsaj tu človeku nudili še kaj več, če mu že drugje tega nudimo zelo malo!? Okus, kakršnega videvamo na Gorenjskem sejmu, je že kar preveč značilen. Znala bi nas še boleti glava zaradi takega okusa. Cirkus v malem Kolo sreće se okreće ...« se dere prodajalec srečk. »Da-. nes tebi, jutri meni... ampak vsakega obišče sreča, zato kupujte srečke, lepi dobitki, samo sto dinarjev ...«. Ih tako dalje. Tega je veliko na sejmu. Ljudje kupujejo srečo za sto dinarjev. Sto dinarjev pri današnjih povišanih cenah res ni nič in če za sto dinarjev kupiš srećo, pa če kupiš samo upanje, da boš srečen, samo kratko upanje, se to splača. Kolo sreče pa se res »okreče«, ampak na sejmu nekoliko drugače kot v življenju, precej drugače, precej hitreje. V tem cirkusu v malem vidiš lahko tudi zanimiv trik; Aida, ži- va ženska glava, brez telesa, brez rok, brez nog, s sanjavimi očmi in dolgimi plavimi lasmi, ki je doma iz Indije in se hrani samo s sadnimi sokovi, govori pa. perfektno hrvaško, ti pove številko osebne izkaznice, letnico in dan rojstva, ime . .. vse, kar piše v osebni izkaznici ali kakšni drugi izkaznici, z zaprtimi očmi, vse do pike točno. Ampak vseeno se mi smili ta Aida, ki ure in ure skoraj nepremično stoja ali morda celo sedi v tistem šotoru in zi jalom, ki bolijo vanjo, po nekih čudnih zvezah preko zrcal bere iz osebnih izkaznic. Bere pa v glavnem — to je povedala tovarišica, ki razkazuje to čudno bitje — samo latinico. Aida tudi prerokuje. Ne iz kave in ne z roke, ampak kar tako; poveš samo, katerega dne in katerega meseca si rojen. Da pa se nc bi preveč mučila in ker mora že tako in tako veliko govoriti, dobiš — za sto dinarje* — srečo kar napisano na posebnem listku. To je malce daljši horoskop, »astrološka prognoza, koja ujedno pokazuje djelovanje prirode na Vašu dušu i tjelo«. Potem tisto prebereš, pa se lahko smejiš, lahko si zaskrbljen, lahko si vesel, lahko se potem po tem horoskopu tudi ravnaš, morda se ti bo res kaj, kar piše, uresničilo... Sokovnikov ni So pa bili. V petek dopoldne, pred otvoritvijo, pa še kakšne pol urice, potem pa nič več, ker so ljudje vse pokupili. To je bil pravcati lov na sokovnike, ki so — kaže — zdaj neka posebna dragocenost, skoraj tako kot fički, ki jih tudi ni. Ljudi je na sejmu veliko. Nekateri si samo ogledujejo, drugi kupujejo, nekateri v glavnem pokušajo vina, spet drugi poslušajo plošče . . Precej zanimanja je za pohištvo, »Sipad« razstavlja in prodaja čudovite kosmate preproge za sobe, ki so še bolj čudovitih barv — ampak spet je tu največ ljudi.. . Ljudje se precej zanimajo tudi za nekaj lepih razstav na sejmu. Edino te pravzaprav " pripomorc- Predvidevajo, da bo letošnji XIV. gorenjski sejem obiskalo okrog 100.000 ljudi. Pred vhodoin v razstaviščne prostore takale gneča ni nič nenavadnega jo, da jc letošnji sejem majčkeno drugačen kot lanski in predlanski in... in da lahko nekaj vidimo. O razstavi brežiških lončarjev bomo še pisali, Ribničani so prišli s svojimi spominki, od katerih jih je veliko že precej kičastih, koroško mesto Beljak se nam predstavi z lepimi fotografijami in maketami nekaterih novih objektov. Alpski letalski center Lesce in aero klub »Stane Žagar« i/ Kranja pa nam v lepo opremljeni sobi na tekstilni šoli prikazujeta letalski motor, nekaj padal, modele nekaterih letal, instrumente, ki jih mora dobro poznati vsak pilot, pa vrsto fotografij o današnjem slovenskem letalstvu in padalstvu in o razvoju slovenskega letalstva. Otroci imajo tu res kaj videti, posebno še zato, ker imajo skoraj vsi očj tudi na prstih, vendar z njimi nc znajo prebrati napisov, eta se ne smejo dotikati razstavljenih predmetov. Vsak obiskovalec razstave vpraša, kje je Caravella — to jc za ljudi Kranja in okolice zdaj, ko imajo tako blizu letališče, pojem letala, vse drugo ni nič. Tako. Sejemskih dni bo kmalu konec in spet bodo dnevi bolj vsakdanji, bolj«dolgočasni. Marsičesa/kar zdaj lahko vidimo, potem ne bomo več videli, marsikaj pa nam bo ostalo v spornimi ... A. Triler foto F. Perdan Sokovniki so na sejmu izginili takoj po otvoritvi Tudi kmetijskim delavcem je treba omogočiti boljše življenjske pogoje Na plenumu okrajnega komiteja ZMS Ljubljana so pred'nedavnim razpravljali o nekaterih aktualnih problemih mladih v kmetijski proizvodnji in na vasi. Dejstvo jc namreč, da so dosedanji pogoji dela in življenja v kmetijstvu mnogo slabši kot v industriji, zaradi tega so se mladi pogosto raje odločali za včasih tudi negotovo pot v mesto kot pa da bi še naprej ostajali na vasi. Močan odliv mlade delovne sile iz vasi ima že danes v našem kmetijstvu mnogo perečih posledic — kmetije ostajajo brez naslednikov. V ljubljanskem okraju je po statističnih podatkih le še 20,9 odstotkov kmečkega prebivalstva. Razslojcvan je prebivalsva je posebno močno v okolici večjih mest in industrijskih središč. Ta odstotek je za 9,5 odstotka nad republiškim' in za 20 odstotkov nad jugoslovanskim povprečjem. Vendar so tudi v ljubljanskem okraju razlike po posameznih občinah precejšnje: v občinah na Dolenjskem imamo že 50 do 56 odstotkov kmečkega prebivalstva, v gorenjskih občinah pa je ta odstotek padel že pod 10. Zmanjševanje kmečkega prebivalstva in odliv mladine v mesto se bo nadaljeval še v prihodnje, vfcndar v znatno manjšem obsegu kot doslej. Industrija in ostale gospodarske dejavnosti so namreč v fazi pospešenega uvajanja mehanizirane in avtomatizirane proizvodnje, tak -naoin dela pa ne bo zahteval tako naglega porasta na novo zaposlene delovne sile, kakršnega smo bili vajeni v času ekstenzivnega gospodarskega razvoja. Ob tem moramo zlasti upoštevati stališča, posredovana v smernicah za VIII. kongres ZKJ, ki Opozarjajo na nujnost zmanjšanja pretiranih in neekonomskih investicij v industriji in ostalih panogah, če hočemo, da se bo hitreje izboljšal življenjska standard ljudi. Višji nivo produktivnosti dela iv kmetijskih organizacijah brez dvoma nudi osnovo za zboljšanje položaja te panoge. Treba bo storiti vse, da se pospeši uporaba sodobnih agrotehničnih ukrepov, ki so pogoj za izhod iz sedanje agrarne zaostalosti. Z uvajanjem modemih tehnoloških postopkov in znanstveno-tehničnih dognanj je potrebno zagotoviti na eni strani večjo proizvodnjo tržnih viškov, na drugi strani pa normal-nejše pogoje dela v kmetijstvu. Pomanjkljiva mehanizacija ima namreč pomemben vpliv tudi na zaposlovanje mladine v kmetijstvu. Zmotili bi se namreč, če bi mislili, da se bodo mladi ljudje zaposlovali v kmetijstvu in ostajali na kmetijah na podlagi demagoških prepričevanj o socializaci- ji vasi in romantičnega opisovanja kmečke idile. Mlad človek se bo zaposlil v kmetijstvu le tedaj, ko bo, imel enakovredne pogoje dela kot industrijski delavec, ko bo imel urejeno prehrano, stanovanje, sistem izobraževanja, ki mu bo zagotovil perspektivo vsestranskega razvoja; i!d. Nepravilnega vrednotenja družbenega položaja kmetijskih delavcev ne bomo odpravili s pridiganjem o družbeno koristnem delu in s prepričevanjem, da je vsako delo častno, pa tudi ne z vzgojo mladih v osnovnih šolah o ljubezni do /em-Ije, kot to nekateri mislijo, ampak le z dobro izdelanim sistemom- strokovnega izobraževan j.i in z boljšimi pogoji gospodarjenja. če samo površno pogledamo, kako je z nekaterimi življenjskimi pogoji kmetijskih delavcev, tudi mladih ljudi, vidimo, da se vprašanje stanovanj, družbene prehrane itd. rešuje zelo počasi. Pomembnejši premik je zabeležen le pri osebnih dohodkih, ki so znašali v ljubljanskem okraju leta 1962 34.500dinarjev. V prvem polletju letos je porast, osebnih dohodkov še občulnejši. V posameznih kmetijskih zadrugah (npr. v Radovljici) znaša" povprečje žc 52.000 dinarjev. Te številke pa nam ne povedo vsega, če nc upoštevamo še to, da povprečni delovni čas ni bil 8 ur, ampak 9,2 ure. 9999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999^9999999999 AJ elezarna .mm *wmm< jesenice •••••••■■••••••■■••••••••■■••••■■a razstavlja svoje izdelke — elektrotehnične aparate široke potrošnje na Gorenjskem sejmu. Obiščite paviljon Železnine, škof ja Loka, kjer boste po tovarniških cenah lahko kupili Čestitkam se pridružuje tudi kolektiv tovarne obutve TRŽIČ ki vam nudi pestro izbiro sodobne, lahke, elegantne in trpežne obutve v 96 lastnih prodajalnah širom po državi električne kuhalnike,, pekače, fen aparate za sušenje las, električne sobne peči. — Izkoristite ugodno priliko In si oglejte nov Izdelek — aparat za sušenje las — ki naj postane obvezni del toaletne garderobe sleherne napredne žene. Izredna prilika za okusno darilo. —-Garancija. Občinska skupščina rzic ObK ZK Tržič, ObO SZDL Tržič, ZB NOV občine Tržič, ObSS Tržič, ObK ZMS TržiC Tovarna kos in srpov Trzic mmm .«••• smrtnem .*•■■>••■ >••••■■»*•■• -»•••■»•nanaa« ^••••«••1mrmmmm JIIIIHIIICIIlItli **; '•22 '•22 '•22 '•Si »•22 ••22 '••2 »•22 »•22 ••22 ••22 >••• Mova specializirana trgovina s stanovanjsko opremo v Kranju, Koroška cesta 35 bo odprta 15. avgusta 1.1. V prodajalni bo potrošnikom, podjetjem in ustanovam na razpolago naslednje blago: \ # Stanovanjsko pohištvo # Zimnice in posteljni vložki # Posteljnina vseh vrst — odeje in pregrinjala, perilo, perje, puh # Dekorativne tkanine — zavese, pohištveno blago # Preproge in razne plastične obloge za pode, drvonitke 9 Razni dekorativni predmeti Itd. Odobravamo POTROŠNIŠKA POSOJILA! Pričakujemo val; obisk in se priporočamo Veletrgovsko podjetje Na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v hali D za Akademskim kolegijem. smo odprli skladišče z malo prodajo stavbnega pohištva. Tam lahko nabavite vrata in okna priznanih proizvodnih podjetij, ravno tako tudi vse vrste parketa ter melanit in lesomal plošče. I Tovarna prešitih odej in tapetništva »ODEJA«, Škofja Loka, obvešča cenjene odjemalce, da smo prenehali 1. avgusta 1964 izdelovati prešite odeje po osebnem naročilu ter iz prinesenega materiala. Prekinitev velja do preklica! Vcleželeznina »MERKUR« - KRANJ sprejme v zaposlitev: trgovske pomočnike kovinske stroke, vajence z dokončano osemletko in 1 skladiščnega delavca za trgovino* Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Plač?' po tarifnem pravilniku podjetja. Za vajence so določeni posebni pogoji, ki omogočajo vzdrževanje tudi v vajenskem domu. Pismene ponudbe je poslati komisiji za sprejem lTJ odpust delovne sile podjetja, osebno pa naj se interesenti, zglase do 15. avgusta, med 8. in 10. uro v upravi Vel«" železnine »Merkur« Kranj, Koroška cesta 1. sreda, 5. avgusta 1964 mali oglasi H mali oglasi bja prodam Prodam magnetofon Gmnding £K 23 (4 stezni) in tranzistor Schauplorenz. Naslov v oglasnem °ddelku 3259 Hidravlično dvigalo za dviganje avtomobilov, težkih do 1100 kg in do 110 crn višine prodam. Naslov v oglasnem oddelku ' 3260 tlgodno prodam motor Galeb. Rozman, Žirovnica 98 , 3314 Prodam roller Puch, dobro °hran^en. Šenčur 213 3315 Prodam tesan les za stavbo. Naslo»v v oglasnem oddelku 3316 Projdam svinjo, brejo 16 tednov. Lahovče 26, Cerklje 3317 Prodam Fiat 750. Kokrica 60, Kranj 3318 Prodam smrekove in borove Plofee. Naslov v oglasnem oddel-*u 3319 Prodam prašičke po 6 tednov staxe in 40 kg težkega prašiča. An-8«*a Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 3320 Prodam večjo količino suhih |**»vih drv. Naslov v upravi Glasa ali papirnici Železniki 3321 Globok otroški voziček, ročni l^ček in radio Tesla z gramo-r**°m poceni prodam. Stojan No-Vakovič, Kranj, Savska cesta 52 3322 , Ugodno prodam lepo spalnico s Kompletnimi posteljnimi vložki. Naslov v oglasnem oddelku 3323 Ugodno prodam dobro ohranjeno kompletno kuhinjsko pohištvo. Janez Rozman, Zg. Bitnje 16, Zabil i ca 3324 Prodam kuhinjsko kredenco, mizo, 4 stole in posteljo z vložkom — lahko tudi posamezno. Naslov v oglasnem oddelku 3325 Prodam polovico hiše z vselji-vim komfortnim dvosobnim stanovanjem in lepim zelenjadnim vrtom v Kranju, 10 minut od mestnega centra. Informacije dobite v Kranju, Cesta na Klane 29 3326 Zaradi selitve prodam nomlval-no mizo in emajliran štedilnik. Ogled od 15. ure dalje. C. Kokr-škega odreda 14 E, Kranj 3327 Poceni prodram raztegljiv skoraj nov kavč. Konrivnik, Staneta Rozmana 11, Kranj 3340 Prodam motor Puch 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku '3341. Prodam kravo s teletom. Voklo 13, Šenčur 3342 Prodam več pu fskov starih po 6 tednov. Podbrczje 30, Duplje 3343 Prodam okrog 600 kg bukovega oglja. Purgar Rafael, Podprviki 12. Davča, pošta Soriea 3344 kupim Kupim 2 gumi plašča 350 x 19 za kimpež. Voklo 30, Šenčur 3328 ZAHVALA Ob mnogo prezgodaj zaključeni življenski poti in nenadomestljivi izgubi našega dragega in nepozabnega Jožeta Žontarja novinarja •e Iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi Zadnji poti in ga zasuli s cvetjem. Posebna zahvala gre gasilcem, uredništvu Glasa in kolektivu ČP Gorenjski tisk, Pevcem, godbenikom, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki so z nami sočustvovali ter nam v najtežjih Urah pomagali. Žalujoči družini žontar in Tušar Za planinski dom potrebujemo mlajšo žensko moč z delnim znanjem kuhe. Hrana in stanovanje v domu. Služba je stalna. Plača dobra. Oddati ponudbe pod »Planinski dom« 3329 Pošteno dekle išče sobo v Kranju ali bližini. Naslov v oglasnem oddelku pod »Plačam dobro« 3330 Izdajam nameščeno sobo v Kranju. Prednost imajo ženske. Naslov v oglasnem oddelku 3331 Opozarjam vsakogar, ki bi širil neresnične vesti o tem, da sem se skril) ko se je Stane Roblek iz Britofa prišel tepst h Krtovim V Šenčur, da ga bom sodnijsko preganjal. Imam dokaze. Frane Sitar 3332 B. M. iz Glin pri Cerkljah pre-klicujem kot neresnične svoje izjave o Francu Bohincu iz. Zaloga in obžalujem žaljivke, ki sem jih na njegov račun izrekel ter se mu zahvaljujem, da jc odstopil od tožbe. B. M. 3333 Našla sem dežni plašč. Pivka 13, Naklo ' l ' 3334 Pozivam opazovano osebo, ki mi je z dvorišča odpeljala s kolesom koso, da jo vrne. Britof 109 3335 PGD Apno Cerklje prireja v soboto 8. avgusta zvečer ob 8. uri »Vrtno veselico. Veselica bo ob vsakem vremenu. Vabljeni! 3336 Poštenemu dekletu oddam sobo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3337 Iščem honorarno-zaposlitev, delam karkoli. Ponudbe oddati v oglasni odelek pod »Priden delavec« 3338 Lastnika oglasa pod »Hiša« prosimo, da dvigne številne ponudbe 3339 Dežurna služba veterinarjev v mesecu avgustu 1964: od 1. do 8. avgusta Rus Jože, Cerklje, telefon 26-95 od 8. do 15. avgusta Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, telefon 20-70 od 15. do 22. avgusta dr. Franc Rutar, Kranj, Planina 4, telefon 27-04 od 22. do 29. avgusta Rus Jože, Cerklje, telefon 29-95 od 29. avgusta do 5. septembra dr. Franc Rutar, Kranj, Planina št. 4, telefon 27-04 TRZni PR8GL8D V KRANJU Krompir 35 do 45 din, kumare 25 do 30 din, kumarice za vlaganje 80 do 100 din, zelje v glavah 50 do 60 din, pesa rdeča 65 do 70 din, hruške 140 do 180 din, breskve 140 do 200 din, marelice 180 do 200 din, slive 200 din, fige 160 do 180 din, jabolka 120 do 140 din, fižol v stroČju 120 do 150 din, paradižnik 120 do 140 din, paprika 220 do 240 din, surovo maslo 1100 do 1200 din, skuta 200 do 220 din, med 700 din, jedrca orehova 1000 do 1200 din, solata 120 do 140 din za kg; proso 75 do 85 din, pšenica 65 do 70 din, koruzna moka 120 do 130 din, ajdova moka 160 do 170 din, fižol 200 do 220 din, brusnice 400 do 500 din, lisičke 100 din, orehi celi 120 din za liter; korenček 20 din, petršilj 20 din, zelena 20 din za šopek, kokoši 700 do 1200 din, piščanci 500 do 700 din, jajca 38 do 40 din za komad. ZAHVALA ob prerani in bridki izgubi naše drage, dobre žene, mame, *tare mame in tašče Beti Smole roj. Weiss 8e iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnico v bolezni obiskovali dn ji lajšali trpljenje, jo spremili na zadnji P°ti, ji darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali in nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravniku dr. Bežku za ves trud v njeni bolezni, prija-* teljem in sosedom, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih Pomagali ter pevcem in duhovščini za ganljivo slovo. Žalujoči mož in sin z družino Delavski svet Veleželeznine »MRKIIR« Kranj razpisuje , mesto pomočnika direktorja POGOJI: visokošolska izobrazba, osebni dohodki po pravilniku podjetja. Nastop delovnega mesta takoj po sklenjenem dogovoru. Vloge je poslati v roku'8 dni te objave na naslov: Komisija za razpis prostih delovnih mest Veleželeznina »Merkur« Kranj J***!« ta tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči J***11 Pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni iSn** "redništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno . u» mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-I *a 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese- Nepl ačanih malih oglasov ne objavljamo. Zahjvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, skrbnega očeta, sina, brata in strica Ivana Bajželjna se zahvaljujejo vsem sosedom in sodelavcem za izkazano pomoč, izrečena sožalja in darovane vence, sindikalni podružnici Iskre Kranj, gospodu župniku za spremstvo na njegovi zadnji poti in pevskemu društvu Slavček iz Britofa za odpete žalostinke. Posebej se še enkrat zahvaljujemo vsem ostalim, ki so nam na kakršni koli način pomagali ob hudi nesreči, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Britof, dne 5. avgusta 1964 Globoko žalujoči: žena Marija, otroci Milan, Rajko, Marija, Anica in Irenka, mama Antonija, brat Franci, sestri Mari in Tončka ter ostalo sorodstvo GIBRIUe PReBlUflLSTUP V TRŽIČU Rodil se je: Ladko Zupančič Poročili so se: Franc Jckovec, kovač in Ljudmila Kern, prešival-ka; Anton Pavšek, delavec in Stanislava Cernilec, delavka; Husein Coragič, zidar in Ana Pclko, tkalka Umrli so: Margareta Zupan, upokojenka; Angela Zupan, upokojenka; Alojz, škaper, upokojenec; Ivan šlambergar, upokojenec; Ana Jane, gospodinja \ **onov - Leonov? 50 B . XXI. poglavje nj0 orci so na rokah prinesli Geturija v taborišče. Stari mundo-S ra * Je Zc*ravil i" pokazal vse svoje znanje. Krogle je pobral y*» Jjh zašil in položil nanje zdravilna zelišča. Pono^ k° se niti podnevi niti ponoči ni odstranila od Geturija. vojašk SC mu *e bIedl°' poskušal je planiti pokonci in klical je V Bn *ja.Povelja. Vanžiko se je obešala nanj, pazila, da ne bi zbežal Mej* ga P°laSala na ležišče iz kož. tine n* or8anizcm jc zmagal. Geturi jc ozdravel. Samo brazgo-na telesu so bile priče tiste strahotne noči. eturija so kmalu poklicali na sedež uporniške vlade. a Pot se je odpravil takoj'v spremstvu manjšega šlevi'a bo ?ednika *raju. bodc^etUr* ^C Pr^MiSljeVal! zakaj neki so ga poklicali? »Morda bodo Sej Vj°drcdom razdelili orožje?« Vendar je kmalu zavrgel to mi-je> k ?Va ln revna vlada ni imela orožja, hrane in denarja. Vlada °%c 1 poprc'' Ukazovala, naj sami skrbijo za prehrano in je Šiljai? sama odvisna od odredov, ki niso preveč navdušeno po-B0r * v skupni fond del živil, ki so jih zaplenili med bitkami. tcJ so večkrat tetra^h VzPenja1i so rlnii.L "o gozdu so hodile sovražnikove skupine. Taborišč« pred in glavnega poveljnika je bilo zdaj na novem, varnejšem I rađali vedno višje. Za njimi je ostal prelaz, porasel ^odikavim grmovjem, hodili so skozi gozd, prepleten s tank'mi ttli, Pričenjal sc jc smrekov gozd. V velikih višinah jo ?vUalkr bl,° hladno. da X g0^avi pod previsno steno je stalo nekaj velikih kolib: vla-glavni štab »Armade zemlje in svobode«. Ljudje z naramki iz črnega usnja so z resnimi obrazi hodili iz kolibe v kolibo. Oboroženi, znani vojaški poveljniki so pozdravljali Geturija. Mimo je prišel znameniti general »Malaja«. Pred veliko kolibo je stala straža s kopji. Stražar, ki je spoznal Geturija, jc pred eno izmed kolib pozval Geturija, naj vstopi. V visokem prostoru s štirikotnimi odprtinami namesto oken je bilo svetlo. Izza surovo obtesane mize je vstal mlad Kikuju s črnimi poročniškimi naramki — pribočnik glavnega poveljnika. Bombažna srajca in kratke hlače kakijeve barve so bile prevelike in za pasom mu je visela težka parabela. I,eva pribočnikova roka je mrtvo visela ob telesu. V detinstvu ga je pičila črna mamba. Oče jc komaj rešil sina, ko mu je izsesal kačji strup, vendar je pri tem izgubil vse zobe. Pribočnik se je ljubeznivo nasmehnil Geturiju in mu dejal, da ga bo glavni pribočnik sprejel, čim bo prost. Geturi je pogledal okrog sebe. Koliba je bila pregrajena s steno iz prepletene srobotovine, premazane z glino. Za steno je bil sedež glavnega poveljnika. V kotu sprejemnega prostora je stala okrogla miza: velik in negladek kroj; — posušeno slonovo uho — na stebru, zabitem v zemljo. Površina je bila siva in sc jc lesketala. Nar mizi so bili skrbno zloženi časopisi. Pribočnik je stopil k mizici in bosonog stopal po rogoznici in ljubeznivo ponudil Geturiju, naj si ogleda časopis. Geturi je odprl »East Afričan Standard«, poslan iz Nairobija. Pazljivo je bral in premikal ustnice. V pristanišču Mombasi Je stavkalo deset tisoč delavcev. »Nam pomagajo?« je Geturi vprašal pribočnika. »Žfll, delajo samostojno. Sedi, izvoli...«, ■ Pribočnik je kmalu poklical Geturija v sosednji prostor. »Pozdravljen, Dedanl Slišal sem zate. Pogumen poveljnik si!« Pred Geturi jem je sedel moški kakšnih štiridesetih let v zbledeli bornhaŽfevinnštf obleki — glavni poveljnik*, general »Kenija.« Na generalovi r^ci so bili Široki naramki iz leopardovoga usnja. Glavni poveljnik jc bil poprej pomočnik strojnika na ladji in Veletrgovsko podjetje »KOKRA« KRANJ komisija za razpis razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. trgovskega pomoč-nika-ico po možnosti tekstilno-lcsne stroke nastop dela takoj. 2. vajenca nastop takoj. Prošnje sc vlagajo v tajništvu podjetja. Gostinsko in trgovsko podjetje »CENTRAL« v Kranju sprejme VEČ VAJENCEV — za trgovino DELIKATESA — za hotel EVROPO Podjetje VARNOST Ljubljana razpisuje prosta delovna mesta ČUVAJEV - VRATARJEV za redno delovno razmerje V KRANJU Interesenti morajo biti pošteni in trezni ter stari do 45 let. Prošnje z življenjepisom jc treba dostaviti izpostavi Kranj — Koroška 17 CHEMO poslovalnica Kranj, Koroška 11 sprejme takoj v uk 2 VAJENCA V poštev pridejo samo fantje od 15. do 17. leta starosti z dokončano osemletko. Nagrade: za 1. leto 10.000 do 12.000 din za 2. leto 12.000 do 14.000 din za 3. leto 14.000 do 16.000 din Pismene ponudbe je treba poslati na poslovalnico. Gostinci po Gorenjski so Jih na moj račun že veliko slišali. Toda tudi to pot ne morem molčati. Q Ko sem se ondan ustavil v gostišču »DELFIN* v Kranju, sem precej dolgo čakal na postrežbo. Končno vendarle se me je usmilila natakarica. Začuden-, sem bil, ko me je vprašala, zakaj sem tako tiho, da jo ne pokličem. Tega res nisem vedel, da je treba strežajko posebej poklicati. Kje so že tisti časi? Naročil sem golaž in malo pivo. Kakšen je bil ta, bolje da ne govorim, vem samo, da je v omaki plavalo nekaj zelja in loja. In še posebnost omenjenega gostišča: natakarica ti napiše račun s svinčnikom kar na ne pogrnjeno mizo. Pa še to:: cena je vedno okrogla, verjetno zaradi lažje matematike. - 6 V kramiski gostilni »Pri kolodvoru« pa dobiš pivo v steklenici, le če sc osebno poznaš z nekom iz gostilne. Za ostale »navadne« foste imajo samo odprtega. Le za-aj? ' # Lastniku gostišča »Pri Da,ni-lotu« v Rctečah, čeprav ima že štirinajst let prakse, skromno priporočam, naj ne hodi ob nedeljah na izlete in prepušča vse poslovanje v gostilni drugemu. Tako se gotovo ne bo dogajalo, da bi ta dvakrat zahteval plačilo. In še opravičilo gostoma, ki sta morala dvakrat plačati naročeno vino. # Le zakaj hodijo Bohinjci in turisti, ki te dni prebivajo na dopustu ob jezeru, tako kosmati okoli, sem pobaral domačina. (t*' »Kaj ne bi,« mi je odgovoril,, »ko pa imamo tudi do deset kilometrov daleč edinega frizerja in brivca v Bohinjski Bistrici." Nazadnje je ob jezeru delal frizer v letih 1959/60. To jc danes za turistični Bohinj že zgodovina. Kdaj bo boljše, nc ve nihče odgovoriti. Kaže, da bom moral domačine in turiste še, večkrat kar sam ostrici, in obriti, kot sem jih tokrat. BODICE # Moja Marjana )>a res ftobs,od vtakne svoj nos. Ob Bohinjskem jezeru je iskala meso, da bi si ga oba s pekla na žaru. Ni imela sreče. Domačini ob jezeru pravijo, da se v nekaj kilometrov oddaljeno mesnico v Bohinjski Bistrici ne upajo, ob jezeru je pa ni. To sem bil jezen, ko sem se spet moral odločiti za solato in to presneto vegetarijansko hrano. Turisti in domačini prav gotovo nikomur ne bi zamerili, če bi kdo poskrbel, da bi meso prodajali tudi v naselju ob Bohinjskem jezeru. # Televizorja še nimam doma, vedno moram prositi soseda, če si lahko ogledam »Culeta«. Toda sam pri sebi vem, da me je že sit. Tuhtam in tuhtam, seveda skupaj z mojo Marjano, kako priti do televizorja. Hodim po cesti, mislim na televizor, ko grem spat in kaj vem kje še vse? Kar samo se mi jc nasmejalo, ko sem ondan zagledal v izložbenem oknu kranjske prodajalne »RADIOCENTER« na Koroški cesti naSs »50 odstotkov 'popusta«. Na, sem si dejal, seda) pa ja. Naravnost v trgovino sem jo zavil. Ven sem. odšel z zelo, zeh dolgim nosom. Ta popust velja, samo za nekatere gramofonske t>lo~ šče, ki po mojem že nekaj let ležijo na trgovskih policah. Dovolj bo za danes, pa s k&hi-nim pisemcem se mi še oglasi do tedaj lep pozdrav od vašega BODIC AR J A kasneje jc poveljeval partizanskemu odredu. Geturi je vedel za njegovo hrabrost. Na mizi pred generalom jc ležala knjiga in veter je SuStel med njenimi listi. Na črnilniku je sedel velik pisan metulj. General je spraševal Geturija o Nairobiju in o sovražnih vohunih. / »Si pripravljen na velike bitke?« »Malo orožja imamo, general. Toda navzlic temu se bomo borili.« »Sam poišči orožje! To' te čaka. Prostovoljski odredi nam močno škodujejo. Treba jih bo ukrotiti. Tvoj nekdanji gospodar Spillane je najhujši med vsemi. Te dni je spet postrelil veliko skupino ujetnikov. Uničiti moramo njegov štab.« »Izvršil bom povelje, general...!« Geturi je odšel. Na prostem so hodili oboroženi ljudje. Vstopali so v drugo kolibo, prekrito s travo. Drugi so hiteli iz nje s zaskrbljenimi obrazi. Na vratih je pisalo: »Kenijska vlada.« Dva borca sta stražila pri vratih. \ ' Geturi je pokazal propustnico, ki mu jo jc izročil pribočnik, in vstopil. V veliki sobi so stale mize iz tramov. Za njimi so na nizkih stolih sedeli ljudje — šestorica moških resnega videza. Nekaj so pisali in namakali peresnike v kamnite črnilnike. V temni kolibi s kamnitimi hrapavami podnicami je bil ves vodilni aparat, ki naj bi po zamislih njegovih ustanoviteljev postal vlada dežele. Toda ta aparat je zdaj v marsičem opravljal tudi posle glavnega štaba, kajti civilnih poslov skoraj ril bilo in voditelji vlade so bili generali in polkovniki partizanske armade, ki je nenehno rasla. Tu so izdajali ukaze, ki so jih bobni raznašall po gozdu, tu so potrjevali obsodbe vojaških sodišč. Tu je bila vrhovna oblast, ki je reševala vsa poglavitna vprašanja. Odtod je vlada vodila posle, in je glavni štab poveljeval razsejanim uporniškim silam, čeprav jc bilo vodstvo Še manj trdno. »Dedan, veliki vojskovodja!« — Pred Geturijem je — vesel in nasmejan — stal Maunena, general »Tanganjika.« Visoko čelo se mu Je lesketalo in gosti kodrasti lasje so se menda še bolj umaknili proti tilniku. Za pasom mu je visel star samokres tipa mauser. \ 29 GLAS M. Twain: Tom Sawyer - detektiv 55. V tleh, ki jih je bil razmehčal dež, sva povsem razločno videla nekoliko vgreznjen pravokotnik, ki je bil prav takšen kot grob. Brez besede sva stala pred njim in se spogledovala. Pes je kopal, da je prišel nekaj palcev globoko; tedaj je zagrabil neko. stvar in jo povlekel: bila je moška roka, ki je tičala v rokavu. »Našla sva mrtveca!« je težko zasopihal Tom. Mene je spreletela mrzla zona. Hitro sva stekla na cesto in tam sva srečala nekaj moških, ki so vzeli s seboj lopate in izkopali mrliča. 56. Brez sape sva planila v sobo strica Silasa in Tom je zavpil: >f."/idva, jaz in Iluck, sva čisto sama s Hookerjevim psom našla truplo Jupitra Dunlaoa. Vsi so se bili naveličali in so nehali iskati; ko bi ne bilo naju, bi ga sploh ne bili nikoli našli. Res je bil ubit, a jaz hočem najti tudi morilca! Ne bo mi ušel, kakor je gotovo, da se imenujem Tom Savvver!« Teta Sally se je bleda kot smrt sesedla, stric Silas se je prekopicnil s stola na tla in stokajc zakflcal: »Mejdunaj — zdaj si ga pa res našel!« 57. »Ne, ne! Saj to ni mogoče — ubogi Jupiter — res sem ga •ubil!« je rekel z obupanim glasom. Nato nam je pripovedoval, da se je to zgodilo tisti dan, ko sva prišla Tom in jaz, in sicer ob sončnem zatonu. Jupiter mu je nagajal in ga jezil — popadla ga je jeza in udaril ga je s svojo palico po glavi, da je pade! na tla. Oni se je kar kmalu spet zavedel, a ko je videl, kdo ga drži za glavo, je planil pokonci, se pognal v enem skoku čez plot, jo ubral proti gozdu in v njem je izginil. Sport • šport • Sport • šport • šport • šport ® šoort © šport • šport • Sport • šport # šport © šport • šport • šport © šport © šport ® špo Iz nogometnega albuma Staneta Brezarja Kadar ni bilo ž Dneva Gorenjski plavalci rekordov napredujejo KO JE VOJNA VIHRA ZAJELA TUDI NAŠE KRAJE, JE STANE BREZAR OBISKOVAL 2. RAZRED GIMNAZIJE. 2e prej se je sestajal s skupino fantov svojih let, po prihodu Nemcev pa so postali na vse pripravljeni mladinci Še agilnejši. Skupina, ki jo je vodil Jože Peklenik, v njetf pa so bili poleg Staneta še Janez Re-mic, Vid štempihar, Bojan Be-denk, Rot Božo in Berti Gantar, je kmalu dobila stik is partizani. Preko tovariša Zmage so vsakih 14 dni nosili v Pševo denar, cigarete, hrano in obleko. Tam pa so dobivali lepake in ostali propagandni material, ki so ga trosili in razpečavali po mestu. Peklenik in Rot sta celo sredi dneva ukradla iz nemškega tovornjaka avtomatsko puško in jo potem predala partizanom. V ČASU OKUPACIJE SO IMELI NEMCI V SEDANJEM PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU PREDSTAVE ZA SVOJE VOJAKE. Skupina se je domenila, da gledališče minirajo. Ta svoj namen so tudi izrazili v Pševem, kjer so najprej dvomili o sposobnosti 15-letnih fantov, notem pa jih je vseeno miner Prešernove brigade tovariš Marko, poučil o delovanju peklenskega stroja. V soboto, 24. avgusta so stroj tudi Dopisniki so zabeležili # ULIČNI TEK *- V tradicionalnem uličnem teku za pokal občinske zveze za telesno kulturo je nastopilo okoli 50 tekmovalcev. Med člani je na 2800 m dolgi progi zmagal Rok štros (Tr) pred Stattmanom (ASKO) ln Cvlrnom. Pri ženskah (700 m) je bila najhitrejša Marica Sajovic pred Kristamčevo (obe Tr) in Sl-tarjevo (Partizan Krfce), medtem ko je pri mladincih (1400 m) zmagal Avstrijec Graf (ASKO). Drugo mesto je osvojil Petek, tretje pa Florjančtč (oba Tr). Prehodni pokal je osvojila ekipa Triglava. # Gunčarjeva je ponovnb dokazala, da je v dobri formi; na teniškem turnirju za pokal Mariborskega tedna je namreč osvojila prvo mesto, potem ko je v finalu premagala članico Olimpi-je Skuljevo z 2:0 (6:2, 6:3). Četrto mesto na istem tekmovanju je osvojila Kranjčanka Sokličeva. # Na mednarodnem plavalnem dvoboju med reprezentancama Avstrije in Jugoslavije je zasedel Vlado Brinovec četrto mesto na progi 200 m metuljček. # Članica kranjskega Triglava Vesna Bresfcvarjeva, ki je okrepila svoj matični klub Celulozar iz Videm Krškega, je osvojila dve prvi mesti (200 m prsno, 100 m metuljček) v dvoboju Celulozar : Tiro-ler Wassersporlverein (Inns-bruek). Dvoboj je bil v Videm Krškem, zmagali pa so domačini. dobili. Spravili so ga v paket in ga potem popoldne nesli proti Stražišču. Na ravnini pa so jih partizanski izvidniki obvestili, da se proti Joštu bliža četa domobrancev. Mladinci so se morali hitro umakniti. Šli so preko Jo-šta in Mohorja ter iz Besnice pozno zvečer prispeli v Kranj. Stroj sta še isti večer okoli 10. ure, nesla v gledališče Brezar in Remic, medtem ko je Štempihar straži 1 pred stavbo. Tempirni svinčnik je bil naravnan na dve uri, torej bi Stane Brezar morala biti eksplozija okoli polnoči. Fantje pa so zaman prebc-deli noč. Drugo popoldne so se zbrali v kanjonu Kokre in razpravljali o tem, kaj da stroj ni deloval. Takrat pa je, okoli 16.30 ure, nastala močna eksplozija. Razrušil se je oder in odneslo jc zadnji del stavbe. Stroj je kljub 15 urni zamudi opravil svoje d.e-lo. Nemci so krivce mrzlično iskali, toda na 15-letne fante niso posumili. NA DAN OSVOBODITVE BEOGRADA, 20. OKTOBRA 1944, SO FANTJE IZ KROPE PRINESLI DRŽAVNO ZASTAVO, KI SO JO POTEM OBESILI CEZ OBZIDJE NA ŠKRLOVCU. Na vrhu so položili pločevinasto škatlo, ki so jo napolnili s peskom, iz nje pa so gledali ostanki žice. Ko so domobranci zjutraj opazili zastavo, so jo hoteli takoj odstraniti, vendar pa so ob pogledu na zavoj pomislili na razstrelivo. Zato jc eden izmed vojakov, ki so se umaknili za hiše, ustrelil v zavoj. Bil pa je nemalo presenečen, ko se je iz njega vsul pesek. Še mnogo stvari so pripravili prebrisani pobalini, dokler njihova skupina ni bila izdana. 1. februarja 1945 jih je gestapo zaprl, po tednu pa so jih poslali v Begunje. Nemci pa so takrat že videli svoj propad in so fante 21. aprila izpustili. TAKO JE STANE PREŽIVEL VOJNO, PO VOJNI PA JE ZOPET ZAPELA NOGOMETNA 20-*GA IN STANE NAM JE ZA ZAKLJUČEK POVEDAL SE NEKAJ STVARI IZ NOGOMETA. LJUBITELJI NOGOMETA V KRANJU SE šE DOBRO SPOMINJAJO LANSKEGA ZAKLJUČKA SNI,, V KATEREM JE TRIGLAV PO RES KATASTROFALNIH ZADNJIH TEKMAH ZAVZEL DRUGO MESTO. PET KOL PRED KONCEM PRVENSTVA JE TRIGLAV šE VODIL NA PRVENSTVENI LESTVICI S 7 TOČKAMI PREDNOSTI PRED EDINIM RESNIM ZASLEDOVALCEM — LJUBLJANO. Prav takrat je bilo na sporedu derhi srečanje med dvema kluboma ln Triglav je' nesrečno izgubil obe točki (1:3). Tudi v nadaljnjih štirih tekmah ni bilo uspeha. 5 tekem, 10 točk, toda Triglav, moštvo, ki je bilo ves čas tekmovanja v vodstvu, ni doseglo niti točke. Njegova ključna igralca Bajželj in Binkovski, preko katerih so potekali vsi napadi, sta' popolnoma zatajila. Verjetno sta bila takrat že v pregovorih, za prestop v drug klub, kajti takoj po zaključku lige Sta* odšla iz Kranja. Prvo mesto je potem osvojila Ljubijrna, ki pa v kvalifikacijah ni uspela. Stane meni, da bi Triglav, če bi pokazal tako igro kot v prvem delu prvenstva, na mestu Ljubljane prav gotovo uspel. LETOS BO STANE ZAPUSTIL KRANJ, KER JE PO DOLGEM ČAKANJU DOBIL STANOVANJE V LJUBLJANI. Kljub temu, pa ga bomo še večkrat videli ob iirrišču v Kranju, kjer bo kot »kibic« bodril Triglavane, za katere meni, da imajo letos ob ta.ko idealnih pogojih za delo in zadovoljivi ekipi veliko možnost, da osvojijo naslov prvaka SNL in se pomerijo na kvalifikacijah za H. zvezno ligo, kar ekini skupno s Stanetom vsi zelo želimo. M. Kuralt Kranjski vaterooHsii, m^din-ci in člani, med tekmo, ki so jo odigrali za trening — Foto: F. Perdan Po enodnevni zamudi se je v ponedeljek začel na centralnem stadionu v Ljubljani meddržavni atletski dvoboj med reprentanca-ma Bolgarije in Jugoslavije. Drugi dan tekmovanja je lepo- vreme privabilo kar okoli 4000 gledalcev, ki jim za svoj obisk gotovo nc bo nikoli žal. Prav v torek so namreč videli največje borbe in najboljše rezultate. Že v ponedeljek smo videli kljub dežju in razmočeni stezi štiri nove državne dvoboje. Bari-šič je z 18,46 m za 2 cm prekoračil Jocovića, ki je tudi vrgel bolje od starega državnega rekorda. Farka-ševa je premočno zmagala v teku na 400 m in z novim rekordnim časom 55,3. Nov rekord Celjana Važiča na 1500 m (3:41,0) uvršča tega tekmovalca na na 7—8 mesto v Evropi. Tudi naša štafeta 4 X 100 m je z rezultatom 41,0 zelo razveselila. Tudi drugi dan tekmovanja po rekordih ni bil nič skromnejši. Že prva disciplina je bila rekordna. Dani Kovač je v teku na 400 metrov z ovirami dosegel odličen čas 51,1. V istem teku je Cvar dosegel čas 52,5 m in nov slovenski rekord. Zal pa se njegovo drugo mesto ni točkovalo, ker so ga selektorji uvrstili le med rezerve. Lešek je postregel z izvrstnim rezultatom 491 pri skoku s palico, prav tako pa je tudi metalec diska Radoševič pomaknil mejo državnega rekorda v metu diska za 3 cm (55.91 m).' Najboljši rezultat dvoboja pa lahko pripišemo roprezentantu Španu, ki je s časom 8:35,5 ne samo postavil odlični jugoslovanski rekord, temveč se je prerinil prav v vrh svetovne lestvice na tretje mesto. V skupni oceni so Jugoslovan- ke krepko pregazile Bolgarke (65:50), v moški konkurenci na jc bil rezukat izenačen (104:104). M. KURALT V soboto je bilo na Jesenicah in v Kranju drugo kolo druge slovenske lige v plavanju. V gorenjski skupini nastopajo Radovljica II, Jesenice ter Triglav II : in Triglav III. Radovljica II : Triglav III 101:62 Moški — 100 cravvi 1. Krištof (R) 1:20.0, 2. Pfajfar (R) 1:26.1, 200 prsno 1. Bulut (R) 3:24.8, 2. Murovec (T) 3:30.6, 100 metulj 1. Kokalj (R) 1:24.2, 2. Žumer (T) 1:42.2, 400 crawl 1. Torkar (T) 6:19.4, 2. Zupan (R) 6:27.2; 100-hrbtno 1. Franko (R) 1:39.8, 2. Rozman (T) 1:45.8, 4X50 cravvi 1. Radovljica II (Kunšič, Bulut, Ko-kalj, Jukič II), 2. Triglav III (Rozman, Murovec, Žumer, Torkar) 2:48.5 ženske — 50 metulj 1. Zabkar (R) 0:49.8, 2. Skumavec (T) 0:54.4, 100 hrbtno: 1. Šlihar (R) 2:13.2, 2. Jelen (T) 2:29.8, 100 prsno 1. Erat (R) 1:53.8, 2. Bajda (T) 1:59.0, 100 cravvi 1. Demšar (R) 1:44.8, 2. Naglic (T) 1:47.4, 4X50 mešano I.Radovljica II (šlibar, Dimitrovič, Jurkovič. Demšar) ,3:35.4, 2. Triglav III (Juvan, Bajda, Skumavec, Puharič) 3:53.0, 4X50 crawl 1. Radovljica II (Pikan I, Pikan II, Zabkar, Ažman) 3:19.6, 2. Triglav III (Juvan, Naglic, Puharič, Skumavec) 4:15.8 Triglav II: Jesenice 97:65 Moški — 100 crawl l.Savinšek (J) 1:11.0, 2. Šajatovič (T) 1:11.3, 200 prsno l.Boncel} (T) 3:21.1 2. Volčič (J) 3:25,7, 3. Kalan (T) 3:26.2/ 100 metulj l.Mohorič (T) 1:23.0, 2. Polajnar (T) 1:27.8, 400 cravvi , 1. Nadižar J. (T) 5:43.9, 2. Slavec (T) 5:55.8, 100 hrbtno l.Balderman (T) 1:21.0, Drnovšek (T) 1:26.6, 4X50 mešano 1. Triglav II (Drnovšek, Boncelj, Polajnar, Slavec) 2:31.4, 2. Jesenice (Novak, Marolt, Breic, Tenina 2:32.0, 4X50 crawl (l.Trislav IT (Mohorič. Balderman, Nadižar, šajatovič) 2:06.8. 2. Jesenice (šmi-tek, Tepina, Brejc, Savinšek) 2:11.0 ženske — 50 metulj I.Sitar (T) 0:55.0, 2. Zupan (j) 0:55.5, 100 hrbtno I.Novak (T) 1:53.1, 2. Mi- lanovič (T\ 2:05.4, 100 prsno 1. Požgaj (T) 1:13.6, 2. Krajnik 0\ 1:53.7, 100 crawl l.Verglas 0>. 1:39.8, 2. šiler (T) 1:41.2, 4X50 mešano I.Jesenice (Kalan, lene, Mrzel j, Klcindinst) 3:33.4, 2. Triglav II (Virnik, Fon in, žgaj, Milovanovič) 3:36.6, 4X5" cravvi 1. Triglav (Smoljkovie, No* vak, Sitar, šiler) 3:07.2, 2. Jesenice (Kleindienst, Zupan M, Zupan S., Vergles) 3:11.0 2e prvi nastopi so pokazali, ty imajo najmočnejši ekipi KraflJ*' Čani in Radovljičani, a pri žCIV skah Kranjčani in Jeseničan*' Največ možnosti za osvojitev i13" slova zmagovalca ima drugć; pa kranjskega Triglava, saj irna moško in žensko ekipo bolj ize* načeno kot ostali tekmeci. Vsekakor je najugodnejše Pre' senečenje ekipa Jesenic. Pred 1^ ti'je plavanje na, Jesenicah P0' poloma zamrlo, sedaj pa so kateri bivši plavalci ustanovi inov kolektiv, v katerem so že opazni nekateri dobri posamff niki. Pri moških sta najbo'i5''1 Sprinter Savinjšek^ Roman |JJ prsač Volčič Mitja, a pri dekli'"" Krajtnik Stana, odlična Vcrgl^ Nataša, ter Zupan Majda. Pri Radovljičanih izstopal0 predvsem Bulut, Kokalj, Frank?" va in Demšar jeva. Pri Kranjčan1^ prednjači odlična moška ekip'1 kateri se odlikujejo predvsen1 Šajatovič, Nadižar, Baldcrm:^: Mohorič in Boncelj, Med deklf* leg ičeva je najboljša Požgaj Leia P° n]e na še šilerjeva Smojkovic in Sitarjcva. Letošnja jjlavnlna sezona Gorenjskem je izredno žival"13' 113 Zanimanje za plavalni šport vseh mestih narašča, kar sc v Idi vlh no Številu gledalcev in no no* ek»nah, ki nastonajo s polnO sodbo. Ob vsej tej agilnosti 113 ' ne mnn>mo izogniti vnrMafll J *-«M mislilo nn fttafti. Tržtfu in Kroni, dn ?ma?o nlavn1''". lc' ^ s! ždeb' teVnwnnj, a jim to bilo omogočeno!? p (-rjinnr