Po,tn'nn » got°v?nr telo LXTT_V Ljubljani, v soboto H. »oktobra 1934 štev. 233 Cena 1.50 D ±SLOVENEC Telefoni uredništva. dnevna »lažba 2050 - nočna 2996, 2994 in 2050 --Uhaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku N j. Vel. kralj Peter IL v domovini Novi vladar Jugoslavije, hi vtelešuje vse vrline svojega velikega očeta, bo skupno s svojim narodom izvrševalec svete oporoke viteškega kralja Aleksandra-Zedinitelja: „Čuvajte mi Jugoslavijo44! Tvorec našega edinstvo Ko je naše narodno predstavništvo na svoji zgodovinski seji dne 11. oktobra |>o zaprisegi zvestobe novemu kralju sklenilo, da se naj pokojni viteški kralj Aleksander imenuje Zedinitelj, je dalo samo izraza sodbi objektivne zgodovinske resnice in na tej osnovanega prepričanja ne samo Jugoslavije, temuč vsega sveta, ki je življenjski cilj in na tej poti doseženi uspeli tragično preminulega vladarja že davnej pravilno in dostojno ocenil. Kralj Aleksander I. je tisti, ki ga je usoda preddoločila, da dejansko izvrši delo zedinjenja južnih Slovanov, Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno narodnopolitično celoto in državo, da temelj te naše skupnosti utrdi in vse naše državno življenje usmeri v to, da bomo prej ali slej pod eno streho ene politične volje in kulturnega prizadevanja vsi Jugoslovani, kolikor nas živi na velikem prostoru od zapadnih Alp do črnomorske obali. To poslanstvo je bilo poverjeno vladarju, ki so ga za to ogromno nalogo usposabljali veliki darovi uma, srca in volje, ki so bili potrebni, da se na podlagi naravne sorodnosti Jugoslovanov, instinktivnega stremljenja njihove narodne duše, njihovih zgodovinskih spominov ter ljudske tradicije pa s pomočjo junaških naporov za svobodo, bodisi na bojnih poljanah, bodisi na področju, kjer ustvarja vekotrajna dela duh, v danem zgodovinskem momentu izvojuje država — najvišja tvorba vsakega narodnega stremljenja, ki ni produkt slučajnih okoliščin in nezavestnega iskanja, ampak zavestnega, smotrenega in vztrajnega dela, borb in preizkušenj ter močnih ljudi, ki je v njih vroče hotenje naroda poosebljeno s tvorno močjo v jasnem spoznanju cilja in oblike ter za to potrebnih sredstev. Taka močna osebnost dalekovid-nega in ostrega razuma, požrtvovalnega idealizma in predvsem neuklonljive volje je bil pokojni kralj Aleksander, ki je zgradil stavbo jugoslovanske države kot vojščak, državnik in diplomat in je utrjeval njene temelje, dokler ga ni, ko še ni dosežen vrhunec, zadela smrt od gnjusnega zločinca. Toda temelji stojijo trdno in neomajno, imamo neporušljiv dom, ki ga bomo dograjevali in izpopolnjevali dalje v duhu pokojnega vladarja, in smo si v svetu po njegovi neumrjoči zaslugi pridobili dostojno mesto kot zvesti prijatelji ter iskani zavezniki vseh, ki si enako ko mi želijo miru in mirnega sodelovanja vseh izomikanih narodov in držav na osnovah, izvo-jevanih v štirih krvavih letih z žrtvami neštetih borcev za našo svobodo in za svobodo ter lepšo bodočnost človeštva sploh. Zato ima pokojni kralj prvo mesto v naših srcih in v 6rcih vseh, ki vedo ceniti osebno junaštvo, neustrašenost in viteško požrtvovalnost, tvegajočo lastno življenje, kot vojščak, ki se je odlikoval v prvi balkanski vojni pri slavnem Kumanovu, ki je prehodil albansko Golgoto z nezlomljivim upanjem, ko so mnogi mislili, da je Srbija z zemljevida izbrisana, ki je z mečem v junaški desnici videl naš končni triumf na Kajmakčalanu, nad katerim je v polnosti izšlo solnce naše svobode in našega zedinjenja. Neustrašeni vojščak pa se je obenem izkazal kot državnik velikega kova, ki je tudi v tej lastnosti kmalu izzval občudovanje vsega sveta, ko je krmilo mlade države prijel sam krepko v roko in jo vodil skozi valove, vzburkane po splošni naravni neurejenosti razmer po vojni, ki ni le gradila, ampak tudi razdirala, pa i>o težavah, ki so neizogibne, kadar je treba spajati v politično enoto in duhovno skupnost brate, ki jih je tisočletna zgodovina po zunanji sili in notranji slabosti proti naravnemu teženju razdvajala. Res božja milost je bila, ki nam je dala vladarja, kos tako težki nalogi sredi tolikih ovir, neumevanja in nesporazumov ter zavor iz prošlosti. Tudi to smo v glavnem prebrodili po državniški modrosti velikega pokojnika, da bolj in bolj čutimo svojo enoto, nujnost ene same politične volje napram vsemu svetu in potrebo po slogi ter harmonični soureditvi naših narodnih sil nuznotraj kot Jugoslovani, ki nas naša nrav, kolikor je mnogolična, v bistvu druži tudi kot kulturno celoto ob ohranitvi vseh naših vrednih osabin, ki jih najbolj in edino čuva naša edinstvena država! Za poglobitev te zavesti je največ storil naš pokojni dalekovidni vladar, ki je preziral malenkosti in imel pred svojimi očmi le eno, kar nam je skupno: Jugoslavijo, uresničenje naših sanj, ki je edina vredna našega dela in naporov, življenje našega življenja! Iz tega najvišjega vidika, ki je nad vsemi razlikami, nazori in strankami kot fundament našega polnega narodnega bitja in izvor naših rodnih sil in zmožnosti, ki mu je treba če zahteva naš najvišji narodni blagor, žrtvovati vse — je treba razumeti vso misel in delo našega pokojnega kralja. S to idejo ves prežet, ves v njeni službi, jc naš pokojni vladar, ko je utrdil najvišjo avtoriteto države, razvil obsežno delavnost kot diplomat. ki je še trdneje sklepal vezi z našimi zavezniki iz svetovne vojne, nam pridobil tudi prijateljstvo mnogih sosedov, ki so po raznih naključjih usode bili pred vojno med našimi nasprotniki in s sklenitvijo balkanskega pakta začel ustvarjati združeni Balkan kot velesilo v Evropi. Padel je, zadet od peklenske zlobe, ko je nosil v srcu zamisel, da bi naša država po svoji iskreni miroljubnosti in lojalnosti, zavedajoč se obenem svoje moči, pomagala odstraniti s poti eno najmočnejših ovir mirne okrepitve srednje Evrope, in se pripravljal, da se v to svrlio omogoči potreben sporazum. Zamisel našega pokojnega kralja zedini- Zločinci, ki so pretrgali nit življenja našemu pogumnemu vladarju pok. kralju Aleksandru, so hoteli zrušiti temelje naše države Jugoslavije, računajoč, da se bomo ob strašnem udarcu zmedli in se pričeli trgati za njegovo zapuščino. Že prvi dnevi, ki so bili za nas najstrašnejši in za državo najnevarnejši, so pokazali, da so se neposredni morilci in vsi, ki stoje za njimi, hudo varali v svojih računih. Blagi kralj Aleksander, kateremu se danes ves svet klanja kot hrabremu in pogumnemu borcu, je bil tudi moder vladar. Računal je z možnostjo, da ga kaka nesreča, bolezen ali tudi zločinska roka zaloti sredi dela. Da bi domovina ne ostala brez glave v trenutku, ko sovražniki stezajo zemljelačne prste po njej> je z oporoko v smislu ustave natančno in v vseh podrobnostih rešil vprašanje potomstva. Bog je blagoslovil njegov zakon s plemenito in blago ženo, našo kraljico Marijo, s tremi otroki. Peter, Tomislav in Andrej niso bili samo živi biseri družinske sreče na dvoru, ampak z njihovim življenjem je živelo in živi tudi jamstvo, da bi v primeru smrti dobrega očeta in našega kralja ne padla naša država v žalostne razmere brezvladja. Tako nam je bilo dano, da je naša vojska in mornarica komaj nekaj ur po strašnem zločinu v Marseilleu lahko prisegla zvestobo novemu vladarju — Petru II. Našega mladega kralja je skrbni oče in vladar že od rane mladosti uvajal v delo za narod, poskrbel je tudi za njegovo temeljito vzgojo. Dani so vsi pogoji, da postane vreden naslednik svojega očeta. Zberimo se okoli njega v teh trenut- Sprejem Njegovega Veličanstva v jugoslovanski kralj, prestolici Belgrad, 12. okt. Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica-mati romunska in Nj. Vis. kneginja Ileana 6e pripeljejo s posebnim brzini vlakom na belgrujsko postajo jutri ob 8.55. Sprejemu Nj. Vel. kralja bodo med drugimi prisostvovali: kraljevo nainestništvo, Nj. Vis. kneginja Olga, Nj. Sv. patriarh, kraljevska vlada, predsednik belgrajske občine, poveljnik Belgrada, poveljnik kraljeve garde, častna čela in člani civilnega in vojaškega doma; podpredsednika senata in skupščine, nadškof bel-grajski, reis ul ulema, vrhovni rabin, vojvoda Bo-jeviČ, načelnik glavnega generalnega štaba in upravnik mesta Belgrada. telja pa bo živela in sc uresničevala z našimi združenimi močmi in bo zaplapolala ob žrtveniku njegovega življenja, darovanega za Jugoslavijo, s šc večjo silo kot neugasen ogenj - hranilec mirnega in vztrajnega delu nas vseli za tmšo veliko in lepo domovino. kih bolesti in delajmo dalje za konsolidacijo Jugoslavije, ki jo čakajo še mnoge naloge! Ohranimo še nadalje mirno kri! To našo mirnost zunanji svet vprav občuduje; z njo smo pokazali, da smo res urejena in močna država. S svojo mirnostjo smo prekrižali račune zločincev. Kdor bi danes dajal javno duška svojemu ogorčenju nad zločinom, in sicer z nepremišljenimi dejanji, ta bi ravnal v interesu namena, s katerim je bil zločin Pariz, 12. okt. b. Kralj Peter II. je zapustil London v sredo popoldne ob 2 s postaje Victo-ria s posebnim vlakom, ki ga jc v spremstvu kraljice matere Marije romunske in našega poslanika v Londonu gosp. dr. Grujiča odpeljal v mesto Dover, kjer ga je čakala posebna ladja, da ga prepelje na francosko stran v pristanišče Calais. Policija, tako v Angliji kakor v Franciji, jc odredila najstrožje varnostne ukrepe. V Calaisu so uradniki malo govorili z romunsko kraljico, ki jim je sporočila, da mlademu jugoslovanskemu kralju še niso povedali vse resnice in da so mu sporočili samo, da sc je .njegov oče, viteški kralj Aleksander nevarno ponesrečil v avtomobilu. Poseben vlak, ki ga je jugoslovanskemu vladarju na njegovi težki poti stavila na razpolago severoželezniška družba, pa ni privozil popolnoma v Pariz, ampak se je ustavil na postaji Pierrefitte ob 21, kjer jc kralja Petra in spremstvo čakal poseben avtomobil, ki jih je odpeljal proti Parizu. Na severnem kolodvoru je čakalo mladega kralja Petra II. ogromno število Parižanov, ki so hoteli izraziti svoje sočuvstvovanje jugoslovnnskemu vladarju v njegovi žalosti. Ko je vlak privozil, kralja ni bilo in šele, ko je piriški prefekt Langeron z okna kolodvora množ.ce obvestil o resnici, so se začele počasi in v veliki tišini razhajati. Nekoliko pozneje pa sc je izvedelo, da se jc romunska kraljica Marija že nastanila na Plače Vendome v hotelu Ritz. Bivnlišče kralja Petra pa ni bilo objavljeno. Samo najožji krog je vedel, da se je kralj Peter podal na stanovanje jugoslovanskega poslanika dr. Spalajkoviča, kjer je prespal prvo noč v Parizu. izvršen! Nemir so hoteli izzvati pri nas naši sovražniki, prav nemir in nered, da bi v kalnem laže lovili! Zato mirno kri! - Tudi spoštovanje do zemeljskih ostankov našega vladarja, ki je prav s premagovanjem pogosto pokazal svoje vladarske zmožnosti in ki ga še nismo položili k večnemu počitku, nam narekuje mirno kri! Tako bomo najbolj koristili svoji domovini Jugoslaviji. Pred hišo ministra Spalajkoviča se je kma. Iu zbrala velika množica ljudi, ki je manifestirala za Nj. Vel. Petra II. Nj. Vel. kralj Peter II. se je bled pojavil ob oknu in prikimal v pozdrav. Kmalu nato se je pripeljala na dom ministra Spalajkoviča grškn princesa Mnrina, nato grški princ Jurij in kmalu za njima Anton Habsburški s svojo soprogo, romunsko princeso 11 en n o. Jugoslovanska kraljica Marija je prišla šele včeraj zjutraj v Pariz in se je takoj odpeljala na stanovanje dr. Spalajkoviča, kjer je srečala tudi svojega prvorojenca. V stanovanje ni bil pripuščen nobeden, razun najožjega kroga vladarskega doina. Pri obedu, ki gn je poslanik dr. Spalnjkovič priredil opoldne in ki so mu razun kralja in njegove matere prisostvovali samo dvorna dama Grujičeva ter gostitelja poslanik in njegova žena, je dr. Spalnjkovič nazdravil mlademu vladarju, ki prevzema težavne in odgovorne linloge in v katerega stavlja jugoslovanski narod vse svoje upe in nnde. Kral j Peter je zdravico poslušal, nato trčil s prisotnimi in čašico tudi izpil. Kralj Peter vso popoldne ni zapustil stanovanja našega poslanika, šele zve-čer se jc v spremstvu svoje matere, babice, tete Ileune, našega poslanika in njegove soproge ter drugih članov spremstva odpeljal nn kolodvor, kjer so bili za njega pripravljeni posebni salonski vozovi. Policija je ukrenila najstrožje varnostne ukrepe, da se je mladi kralj mirno odpeljal, čeravno bi bili Parižani od srca radi pokazali, kako hočejo tudi njemu izkazovati ljubezen, ki jih je vezala na njegovega velikega očeta. Veličasten sprejem v Sloveniji Ljubljana, 12. oktobra. Nocoj kmalu po osmih je stopil naš novi kralj Peter II. v spremstvu svoje vzvišene matere, Nj. Vel. kraljice Marije, na jugoslovanska tla. Danes dopoldne so dospeli v Ljubljano ministri Gjorgje-vič, Demetrovič, Kojič in predsednik narodne skupščine Kumanudi, ter se takoj odpeljali na Jeseni-ce. Pridružili so se jim slovenski senatorji, od katerih je predsedstvo senata zastopal podpredsednik dr. Ploj, ban dr. Marušič, ljubljanski župan dr. Puc ter zastopniki raznih drugih organizacij. Na Jesenice je odpotoval tudi general Cukavac, Sprejem na Jesenicah Dvorni vlak jc dospel na Jesenice oh 20.26. Kralj in kraljica sta izstopila, viharno pozdravljena od številnega prebivalstva in zastopnikov društev. Z vse Gorenjske je prišlo na Jesenice zastopništvo nad sto društev s približno 40 zastavami. Novega kralja je najprej pozdravil v imenu vlade minister dr. Kojič, v imenu narodne skupščine predsednik dr. Kumanudi, v imenu senata podpredsednik (lr. Ploj, zatem ban dr. Marušič, nato general Cukavac in končno ljubljanski župan dr. Puc. Vsi govorniki so pozdravili novega kralja, mu izrekli udanost vsega jugoslovanskega, zlasti pa slovenskega prebivalstva, ter izrekli sožalje kraljici. Kolodvor jc bil primerno okrašen s cvetjem, žalnimi zastavami in sliko pokojnega kralja Aleksandra. Zbrana ogromna množica jo burno pozdravljala novega kralja, vzklikala »Slava!« pokojnemu kralju Aleksandru in klicala kraljici Mariji. Po 25 minutah je dvorni vlak nadaljeval pot proti Ljubljani. Priprave v Ljubljani Ko jo v teku današnjega dne dospela v Ljubljano vest, da se vrne mladi kralj i Nj. Vel. kraljico Marijo v domovino, je mestna občina ljubljanska razglasila njun prihod s pozivom na meščane, naj sc udeležijo sprejema na kolodvoru. Sklenila pa je tudi, da v ta namen primemo in dostojno okrasi poslopje ljubljanskega kolodvora. Sestala se je posebna komisija, ki jc določila vse podrobnosti sprejema in okrasitve kolodvora. S pomočjo arhitekta g. Spinoiča, ravnatelja mestnih nasadov g. Lapa. arhitekta g. Reinerja in g. Totnaiiča od gradbenega urada jc v največji naglici pripravila vse potrebno za okrasitev. Zcdinili so sc za fini proprostejšo okrasitev, da hi bil poudarek velik« žalosti, v katero se jc odela Slovenija oh smrti svojega nepozabnega kralja, tem globlji in prisrč-nejši. To se jim je v polni meri posrečilo. Prevlckli so železne stebre perona in ves njegov zgornji del s cvetličnimi lončki vred z žalnim floram, ki jc napravil nn vsakogar neskončno turoben in obenem neprisiljeno topel vtis. Palmova drevesa in druge okrasne rastline, lopo razvrščeno v sredo stebrov, ovitih v črnino, so dihale iz sebe melanholično nastrojenje jesenskih tiiiuiiiij v črnili okvirjih. Vso skromno, preprosto in prav zato tolikanj bolj okusno in svojemu namenu primerno. Tudi dvorno čakalnico so dostojno uredili za sprejem tako ljube in drage nam kraljevo dvojice, mla-dela kralja Petra II. in Nj. Vol. kraljice Marije. Navdušen sprejem Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je pričakovala novega kralja in kraljico nepregledna množica občinstva. Dostop na peron glavnega kolodvora jc bil izredno težaven, ker je bila za to potrebna posebna legitimacija, ki jo je moral pokazati vsakdo. Občinstvo brez legitimacij pa jc napolnilo ves obširen prostor pred glavnim kolodvorom. Na peronu so sc zbrali liajodličncjši ljubljanski predstavniki, tako knezoškof dr. Rožnian s prn-štoni Nadrahom in celotnim kapitljem, podhau dr. Pirkmajer, pomočnik divizionarja general Jova-novič, topniški general Ncdič, starešina gasilcev Turk, podžupan prof. Jarc. dalje polnoštevilno vsi ljubljanski častniki, gasilci, 250 po številu, ki so delali red, sokolska društva, ženske organizacije. Zastopani so bili ludi drugi uradi ili institucije, tako ves mestni svet, univerzo je zastopal rektor dr. Ramovš, zastopane pa so bile tudi druge organizacije s številnimi zastavami, kakor Jadranska straža. Rdeči križ itd. V častnem številu so sc udeležili sprejema zlasti Mani katoliških organizacij, kakor Slov. kat. akad. starešinstva z ministrom dr. Gosarjem na čelu. razna akademska, humanitarna in ženska društva, dalje razna pevska društva, skavti, sploh vsa društva in korporacije v Ljubljani in okolici. Zastopani so bili tudi vs' državni uradi po svojih predstavnikih in članih. Ob 22.10 je prispel dvorni vlak. Po zraku sn zaorilj burni klici iz lisočglavih grl: »Živel kralj Peter II.!«, »Živela kraljica Marija!«, »Slava kralju Aleksandru!« Na enem vagonu se je razgrnila zavesa in pokazal se je ljubek, ginljiv prizor: pri »knu je stala nežna postava našega novega kralja Petra II., za njim pa dama. oblečen v črno, kraljica Marija. Pnnovno so zaorili vzkliki navdušenja in sožalju. Kralj Peter II. pa jo pokazal kljub pozni uri nenavadno živahnost, zakaj neutrudno je mahal i roko prebivalstvu v pozdrav in prav tako so je ginjeno zahvaljevala kraljica Marija. Humih ovarij in vzklikov ni bilo ne konca ne kraja. Tri dame, dvorna dama gospa Tavčarjeva, gospa Podbanova in gospa županova, sn izročile po dvornem maršalu Dimitrijeviču kraljici in kralju dva krasna šopka cvetja. Dvorni vlak jc stnl na postaji kakšnih 25 minut. Ves čas niso prenehale burne ovacije občinstva, katerim mi prav tako odmevale ovacije množico izpred kolodvora. Ko sc je vlak pričel ie pomikati dalje, sc jc kraljica še ponovno zahvalila raz okno za izraze vse globoko iidanosti, ki jo goji slovensko ljudstvo do svojega kraljevskega doma. šc dolgo so na kolodvoru odmevali klici: j »Živel kralj Peter II.!« Skozi Pariz - v svojo Jugoslavijo Pogreb kralja-viteza Zadnji obhod po državi, ki je delo njegovega uma in srca Belgrad, 12. okt. AA. Spored pogreba viteške- • ga kralja Aleksandra I. Zedinitolja: Kr. vojna lad- , ja »Dubrovnik« z zadnjimi ostanki viteškega kralja prispe v splitsko luko v nedeljo, 14. oktobra ol> 14.30. Ladji nasproti odpluje vojna mornarica. Vse ladje v splitski Inki oddajo tast x zastavami na pol droga. Prihod »Dubrovnika« v naše vode ho ozna-uen 9 topovskimi streli. Streljali hmlo vsakih pet minul vse dotlej, dokler se bodo posmrtni ostanki viteškega kralja nahajali v Splitu. Ob istem času streljanje v Belgradu in na sedež,ih hanskih uprav. v Spiitu V Splitu I hi svečan »prejem posmrtnih ostankov viteškega kralja, v katerem sodelujejo: kraljevska vlada, predsednik senata in podpredsednik narodne skupščine, uradne osebnosti, vojska in mornarica, predstavniki vseh veroizpovedi, korpo-racije, društva, združenja, šole in meščanstvo. Kratko cerkveno opravilo, nnto mimohod ljudskih mno-iic mimo posmrtnih ostankov viteškega kralja. Posebni dvomi vlak s posmrtnimi ostanki kralja odpelje t Belgrad 14. oktobra ob 10. Vlak spremljajo kraljevska vlada, predsednik senata, podpredsednik narodne skupščine iu druge, v to določene osebnosti. V Zagrebu Prihod v Zagreb bo 14. oktobra ob 21.40. Sprejema se udeleže uradne osebnosti, vojska, predstavniki vseh veroizpovedi, vseh korporaoij, društev, šole in meščanstvo. Mimohod prebivalstva mimo posmrtnih ostankov viteškega kralja. Odhod vlaka v Belgrad v ponedeljek, 15. oktobra ob 5. Prihod vlaka 9 posmrtnimi ostanki viteškega kralja r Belgrad v ponedeljek. 15. oktobra ob 13.40. Mimo postaj ho dvorni vlak vozil s zmanjšano hitrostjo, ustavil pa se Iki samo na določenih krajih. V Belgradu Sprejema na postaji t Belgradu se ude4eie: kraljevo namestništvo, kraljevska vlada, narodno predstavništvo, predstavniki vseh veroizpovedi, voj- ska m mornarica, predstavniki ustanov, korpora . rij, društev, šole in meščanstvo. Posmrtne ostanke viteškega kralja prenesejo t železniške postajo do starega dvora v spremstvu vojske, špalir: vojska, šole in meščanstvo. Kratko cerkveno opravilo v starem dvoru. Posmrtni ostanki viteškega kralja bodo položeni na mrtvaški oder v starem dvoru, kjer ostanejo IG. in 17. oktobra, to je v torek in sredo. Pristop prebivalstva bo dovoljen od 6 do 22 vsak dan. Dne 1C. in 17. oktobra prispejo delegacije iz kraljevine in odposlanstva iz inozemstva. Venei se bodo polagali 16. in 17. oktobra od 8 do 12 i a od 14 do 20 v poslopju starega dvora. Dno 17. oktobra opolnoči bo prenos ostankov viteškega kralja v saborno cerkev. Dne 18. oktobra bo v naborni cerkvi opelo od 7.30 do 8.15. Na Optencu, pri svojem očetu Sprevod bo krenil od saborue cerkve do bul-vara Osvobojenja, odtod pa prenesejo posmrtne ostanke viteškega kralja na Oplenar. Prihod na Oplenac bo okrog 14 in parastos v zadužbini, v kraljevi eerkvi sv. Jurija, kjer polože posmrtno ostanke v kripto ob 14.30 z vojaškimi častmi. Med polaganjem posmrtnih ostankov viteškega kralja r kripto zazvone zvonovi vseh cerkva po vsoj državi. V prestolnici in na sedožili baltskih uprav oddajo častne strelo. Razpored pogreba in druge podrobnosti so bodo objavile naknadno. Državni odbor za pogreb. „Dubrovnihu" naproti Sušak, 12. okt. b. Jutri ob 12 odpotujejo z ladjo Jadranske plovitbe odposlanci iz vseli mest Hrvaškega Primorja in otokov v Split, da se udeležijo sprejema vojne ladje »Dubrovnik« in da izkažejo zadnjo čast svojemu velikemu kralju. Število delegatov iz Hrvatskega Primorja znaša 800, od teh pa odpade 250 delegatov samo na Sušak. Vsa društva in korporacije, ki imajo zastave, bodo sodelovale z zastavami, zavitimi v črnino. Italijansko brodovje spremim »Dubrovnik", hi vozi v domovino truplo f kralja-viteza Messina, 12. okt. c. Danes popoldne je bilo po mornariškem poveljstvu sporočeno prebivalstvu Messine, da so bliža jugoslovanski rušilee »Dubrovnik« s truplom blagopokojnega jugoslovanskega kralja, ki ga spremljata dve francoski križarki in dva rušilen. Komandant Messine sporoča, da se jim je na visokem morju po nalogu predsednika vlade Mussolinija pridružilo vojno brodovje, sestoječe iz dveh oklepnih lcrižark in iz cele eskadre torped nih rušilcev. Italijansko vojno brodovje je smatralo za svojo dolžnost, da se pokloni zemeljskim o-tankom vladarja sosednje države, na katerega jo vežejo spomiui ua njegova junaška dela v svetovni vojni. Ko se je »Dubrovnik« približal rtu San Ra-nieri. je italijansko brodovje oddalo po 21 strelov ii vsake cdinice. Prav tako jo s topovskimi streli pozdravila tudi obrežna baterija na rtu. Iz Messine se je skupina vojnih ladij videla zelo razločno in se je na obali iu v pristanišču zbralo veliko število prebivalstva, ki so hoteli videti ta edinstveni žalili sprevod. Italijansko vojno brodovje ho spremljalo »Dubrovnik« skozi vse ožine do Oirant-diega zaliva, kjer se ho s ponovnimi častnimi sireli poslovilo od pokojnega kralja in odplulo nazaj v svoje opiralifcce. Messina, 12. oktobra, c. Ko je križarka »Dubrovnik« plula mimo Messine, so se na obali zbrale ogromne množice meščanov, ki so molče na ta način izkazale zadnjo čast jugoslovanskemu vladarju Na velikem trnu v pristanišču so se zbrali pretekli, komandirajoči admiral in vsi ostali predstavniki vojnih in Civilnih oblasti. Vsi predstavniki oblasti in vse občinstvo je ostalo na obali, dokler žalni sprevod ni izginil na obzorju. Špalir angleških bojnih ladij Split, 12. <>kt. AA. Poveljnik britanskega^ Sredozemskega brodovja je izdal nalog Vsem hritail-skim vojnim enotam, vsidranim v raz 11 ili jugoslovanskih jadranskih lukah, da izkažejo čast telesnim ostankom viteškega kralja Aleksandra I. Zedjni-telja, k» bo plul »Dubrovnik« po Jadranu d« split-, ske luke. Prav tako bodo na njegovo naredim odpovedane na vseh britanskih vojnih ladjah, vsidra-nih v jadranskih v6dh.li; VSe zabaVo lil celo poslušanje radijskih koncertov. Zastave bodo spuščene na pul droga. Prebivalstvu dravske banovine Barthou na mrtvaškem odru Pariz, 12. okt. c. Danes ves dan so defilirale j igri inue množice Parižanov mimo krste pokojnega | Harthouja. Krsta leži v slavnostni dvorani frttneo- ; tkega zunanjega ministrstva na Uuai d'Orsaui. j Ves dan so nadalje nosili vence inozemskih pred- j stavnikov. tako predvsem venec angleškega zuna-ujega ministra sira Johna Simona, italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, vence liel-rijuke kraljevske dvojice, bolgarskega kralja, bol-jarsko vlade itd. Jutri bodo položili venec italijanskega kralja. Pogrebno svečano*ti se bodo lačele jutri, t soboto, oh 13. Krsto s pokojnim Barthoiijem bodo odnesli na ESsplanado, kjer jo bodo položili na oder pred Galleuijevim spomenikom. Ob M bo imel ministrski prodamlnik Doumergue slavnostni spominski govor, nakar bo sledila vojaška parada pariške posadke mimo Barthoujove krsta, Ob 15 bodo Iiarthoujevo truplo prenesli v cerkev sv. Lml«-vika pri Invalidih, kiar bo kardinal Verdipr z veliko asistenco opravil rekvijom in blagoslovil iem-ske ostanke velikega Francoza. Ob 10 hodo Harthouja prepeljali ua pariškA pokopališče Pere La-chaise, kjer bo položeno k počitku. Kriza haacoske vlade Notranji minister Sarraut je odstopil - Sledi odstop Cherona Pariz, 12. oktobra, b. Ostavka notranjega ministra Sarauta za politične kroge ni prišla nepričakovano. Vsakdo je bil prepričan, da bo notranji minister zaradi dogodkov v Marseillu moral oditi s svojega mesta, ker je odgo-voren za notranjo politiko in ukrepe policijskih oblasti. V političnih krogili se v zvezi s lo ostavko trdi, ela bo predsednik vlade Doumergue podal v ponedeljek ostavko vse vlade z utemeljitvijo, da je potrebna njena rekonstrukcija radi smrti zunanjega ministra in ostavke ministra notranjih zadev. Popolnoma jasno je, da bo mandat za sestavo nove vlade dobil zopet Doumergue, ki bi jK>tem izvršil jiotrebno rekonstrukcijo vlade, /a mesto pokojnega zunanjega ministra Barthouja je več kandidatov, med katerimi sta tudi llerriot in Tardieu. V političnih krogih pa se trdi, da bosta oba zadnje imenovana ministra ludi v bodoče obdržala ministrstvi brez portfelja. Kar lice notranjega ministra, sc čuje, da bo na to inesto najbrž prišel Laval, ki ga smatrajo za naj-rt*Mieišega kandidata. /aradi odmevov v mednarodni politiki glede nevarnosti, da ne pride do nezaželjenin komplikacij v notranji politiki, se v političnih krogih verjame, da bo rekonstrukcija Douniergtteove vlado po ostavki omejena. Najbrž bodo imeovane nove osebnosti v zunanje in notranje ministrstvo, vse drugo pa ostane pri starem. Trdi se, da bi moral nn mesto sedanjega pravosodnega ministra Cherona, s ka- Častiti duhovščini V objavi, ki jo je dal knezoškofijski ordinari-jal. in ki je objavljena na 5. strani, se glasi odstavek o zvonenju pravilno takole: Od nedelje dalje naj se vse dni do pogreba ivoui pri vseh cerkvah z vsemi zvonovi vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer, vsakokrat po trikrat. V četrtek popoldne, - za čas pogreba, od 14 do 14.30 pa se zvoni v vsoh ccrkvah « <«emi zvonovi, kakor ob pogrebu. Neizmerna bol je legla na j ogoe lov a tisko zemljo in na narod, ki na njej prebiva. Za večno je zatisnil svoje oči lCralj Aleksander L, naš viteški Vladar, otl Boga nam poslani Vodnik, prvi in najboljši Sin jugoslovanskega naroda. Njemu je usoda dodoeila zgodovinsko poslanstvo, da vodi svoj narod preko muk, ponižanj in trpljenja, preko potoikov krvi, od zmage do zmage, da ga slednjič privede na svobodna tla zedinjene domovine. Ta legendarni junaik, ki je z mirno samozavestjo kljuboval najhujšim viharjem, ki so kdaj pretresli »vet, je moral pod- • leči satanskemu naklepu zločinske roke prav v trenutku, ko naj bi bilo triumfLralo njegovo gigantsko delo, posvečeno visoki ideji miru in složnemu fiožitju med narodi. Kralja Aleksandra I„ naše nade in našega ponosa, ni več med nami. Ob njegovi prezgodnji krsti žaluje ves kulturni svet. saj je bil On neutrudljiv kladivar reda in napredka ter neustrašen graditelj svetovnega miru. Njegova široka slovanska duša je osvojila vse slovanske narode, ki v srcu delijo z nami grozoto sedanjih dni, naš narod se pa krči v nemi boli. ko mu je zla usoda vzela njegovo najdražje in najljubše. Nenadno, ko smo s ponosom in svetlimi nadami v duhu spremljali svojega Vladarja na njegovi triumfalni poti v zavezniško Francijo, smo bili postavljeni pred strašno dejstvo, da je prestalo biti toplo srce Njega, ki je poosebljal Voljo in Moč našega naroda. Izguba, ki je zadela našo domovino, je nenadomestljiva, rana, ki je zadana najemu narodu, nezaceljiva, vrzel — neizpolnjiva. Pred temi dejsitvi sklanja v nemi tugi naš narod svojo glavo in še ne more doumeti, da je to strašno bilo mogoče. In vendar je res. Izmučeno te.lo našega Mučenika se bliža jugoslovanskim obalam, da najde večni mir v zemlji, kateri je žrtvoval vse svoje duhovne in telesne sile ter slednjič svojo srčno kri. Pod strašnim dojmom mučeniške sunnti ni čudo, če se naroda polnšča obup, mu klone pogum in ga zapuščata oni mir in samozavest, ki sta zlasti v času takih težkih preizkušenj nujno potrebna. Tmeli smo v svojem svobodnem domu skrbnega Očeta, okrog katerega smo se zbirali, ko so najbolj divjali notranji viharji, imeli Brno viteškega Vladarja, s katerim smo se dičili pred vsem svetom, — danes ga nimamo več. Odvzet nam je v času, ko smo ga najbolj potrebovali. Vrzel, ki neusmiljeno zija pred nami, nas navdaja s tugo in skrbjo. In vendar bi ne bili vredni spomina Velikega Kralja, ne bili bi vredni slavne zgodovine svojega naroda, če bi v teh mračnih dneh klonili z duhom iu se tudi za trenutek izneverili na jdragocenejši dediščini, ki smo jo prevzeli iz Njegovih mnčeniških rok. »čuvajte Jugoslavijo!« so bile poslednje vladarske besede, s katerimi se je umirajoči Kralj poslovil od svojega naroda. Te besede, namenjene sedanjemu ta .bodočim jpbkoljenjem, združujejo v sebi v*to vsebino Njegove poslednje volje, kaiteri se hočemo J»rex pomišljanja pokoravati in jo bomo, fe treba tndi s svojo srčno krvjo izvršilL Umrl je Kralj. Ostala pa nam je Domovina, lepa ta prostrana, ostal je narod, kateremu je ta sveta zemlja izročena v večno last in varstvo. Ia daljne tujine se vrača nn domača tla prvo-rojeni sin Kralja-Mučenika, da zasede slavni prestol Karadjordjevičev in vodi naš narod po pre. izkušenih potih, začrtanih od Njegovega Velikega Očeta. Kvišku srcal Ta klic naj odmeva Sirom jugoslovanske zemlje v teh najtežjih trenutkih, ki jih preživlja. Neutešni tugi, ki je zajela ves jugoslovanski narod, še posebej nas Slovence, med katerimi je Veliki Pokojnik tako rad preživljal srečne ure svojega kratko odmerjenega oddiha — naj se pridruži odločna in neomajna valja, da bomo oporoko svojega Kralja nosili v svojih srcih in dejanjih, da bomo v medsebojni slogi in ljubezni uredili svoj Dom tako, da bo kraljevina Jugoslavija »rečna, silna, ponosna in večna. Pred veličino te misli naj se razblinijo malenkostni spori, ki nas m«wda razdvajajo in naj prestanejo trenja, ki bi slabila naAe sile. Prevelika je odgovornost sedanjega pofeoljenjn pred narodovo bodočnostjo in gorje nato, če se ne bi v polni meri zavedali! Nesreča, ki nas jo zadela, naj strne naše vrste v nepremagljivo armado neustrašnih borcev za veličino, napredek in obrambo Jugoslavije. Njej, ki nam v razburkanih valovili sedanjega časa edina varuje naš narodni obstoj, moramo žrtvovati vse svojo sile, njej posvetiti toploto svojih src. Iz muče-niške krvi, prelite v Marseille-u, naj vzklije nova doba, doba sloge, vzajemnega dela in resničnega jugoslovanskega patriotizma. V težkih trenutkih se šele pokaže prava veličina naroda. Oči vsega sveta zro v teh dneh na našo ranjeno Zemljo in na nas je, da tudi v tej preizkušnji pokažemo svojo visoko moralno silo, svojo življenjsko vodjo in sposobnost. Dostojanstvena bodi žalost, ki je zagrnila naša sela in mesta, vredna bodi žrtve, ki jo objokujemo! Brez obupavanja naj se naš narod v tihi pobožnosti pokloni manom svojega Kralja, čigar življenjsko delo bo živelo, dokler bo živel jugoslovanski narod. Črne zastave, ki naj si vi-jejo raz sleherno slovensko hišo, naj povedo svetu, da je legel nad to lepo zemljo težek mrak in da je objela naša srca nema tuga. Zbran v svojih organizacijah in ob domačih ognjiščih naj narod • pieteto slavi spomin Kralja-Mučenika in zajema iz Njegovega vzora silo in moč za nadaljne domovini posvečeno delo, nad katero bo trajno bdel in ga blagoslavljal Duh našega nepozabnega in nesmrtnega Vladarja. Večna slava in hvala Aleksandru L, viteškemu Kralju-Zediniteljn! Naj živi Njegovo Veličanstvo Peter D., kralj Jugoslavije! v CUVAJMO JUGOSLAVIJO! ^ V Ljubljani, dne 12. oktobra m*. Dr. Drago MaruSič, ban dravske ban ovinek. Žalne svečanosti v Sloveniji tierim Doumergue ni zadovoljen, priti nekdo drugi. Vsekakor bo Doumergue izkoristil to priliko, da se iznebi itak nepriljubljeenga Cherona. V jx>nedeljek bo vladna seja, nu kateri se bodo določile potrebne sankcije. Listi čujejo, da bo šef javne varnosti iz Marseilla, Bartulaien odstranjen s svojega polo-žaja. Pariz, 12. okt. c. Danes so 1)111 poleg dosedanjih odstavljenih visokih policijskih uradnikov odstavljeni šo Sisteron. načelnik javne varnosti v Pariz«, ter načelnik in podnncelnik istega oddelka v Marseillu, Kotorski in hvarski šhof • Hvar. — V Imenu svojega kaptola, duhovni-štva in vernikov škofije globoko obžalujemo veliko izgubo Nj. Vol. kralja, našega ljubljenega vladarja Aleksandra, in prosimo, da sporočite na najvišjem mestu čuvstva naSe globoke bolesti in neomajne zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. — Škof Pušič. Kotor. — Globoko užaloščeni nad strašno smrtjo našega ljubljenega kralja in gospodarja izrekajo Katoliško duhovništvo in verniki kotoTske škofije svojo veliko bolest in najgloblje sožalje. — škofijski ordinariat Dr. Anton Korošec Gospod dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, je pnelal Nj. Vel. kraljici Mariji na-•lednjo sožalno brzojavko: »Njenemu Veličanstvu kraljici Mariji, Marseil-le. Globoko sočuvstvnjem v strašni nesreči in prosim Boga, da v teli težkih dneh tolaži Vaše Veličanstvo in kraljevski dom. — Dr. Anton Korošec.« Predsedniku vlade Uzunoviču je poslal g. dr. Anton Koroaec sledečo brzojavko: »Gospodu predsedniku ministrskega sveta Nikoli Uzunovieu, Belgrad. Občutim globoko žalost iu želim, dn bi prebrodili težke dni v zakonitosti % miru. — Dr. Anlou Korušee.« V Ljubljani se je pod predsedstvom pomočnika bana g. dr. 0. Pirkniajerja osnoval odbor za organizacijo, žalnih svečanosti za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v dravski banovini, ki ga sestavljajo gg.: dr. Rožman Gregorij, knezoškof ljubljanski, brigadni general Jovan Jovanovič, pomočnik komandanta dravske divizijske oblueti, dvorna dania Franja Tavčarjeva, Dr. Vončina Fran, načelnik upravnega oddelka kr. banske uprave, dr. Pfelfer ■ Vilko, načelnik občega oddelka kr, banske uprave, Breznik Josip, načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave, prof. i Jarc Evgen, podpredsednik mestne občine ljubljan-' ske, i inž. Sknberne Viktor, tehnični inšpektor, Se-neiiovič Miroslav, banski svetnik, dr. Rlko Fux, i mestni višji svetnik, Babnik Valentin, predsednik j občine 61. Vid in predsednik Županske zveze, ftnp-1 la Danilo, ravnatelj mestnega pogrebnega zpvoda, I in Ribičič Josip, referent prosvetnega oddelka. Odbor se je danes, 12. oklobra sestal k prvi seji in je po izvršenem posvetovanju izdal v pogledu žalnih svečanosti naslednja navodila: 1. Po vseh občinah naj se osnujejo občinski odbori za organizacijo žalnih svečanosti, ki organizirajo vse podrobnosti v svojem področju v okviru splošnih navodil, ki jih izdaja banovinski odbor. Odbori naj imajo najkasneje do nedelje 14. t. m. svojo prvo sejo. 2. V času najgloblje žalosti, to je do vključno 1 nedelje 21. t. m. se vršijo žalne seje občinskih od-. borov in komemoraclje društev, korporacij itd. Po možnosti, naj ima vsako društvo svojo žalno eve-' Canost. 3. V času globoke žalosti, to je do 21. novembra t. 1„ naj se po možnosti na vseh hišah razobesijo črne zastave, če pa takih ni, državne zastave ! s črnim trakom. Občinski organi naj bi nosili v tem času žalne znake (črne ovratnico iu žalne trakove nit levih rokavih ali vsaj črn trak na desnih reverjih sukenj). 4. Šole opravijo žalne svečanosti po že izdanih navodilih prosv. oddelka kr. banske uprave. 5. Da «0 omogoči prebivalstvu drnvske banovine, da se v Zagrebu v čim večjem številu zadnjič pokloni zemeljskim ostankom blagopokojnega viteškega Kralja, bo vozil v nedeljo 14. t. m. iz Ljubljane okrog 22 proti Zagrebu poseben vlak, ki se vrača iz Zagreba v Ljubljano v ponedeljek dne 15. t. in. okrog 6. Za vse udeležence je zagotovljena polovična vožnja. Ako se prijavi »Putniku« v Ljubljani in Mariboru zadostno število udeležencev, bo znašala vozni na na progi Ljubljana, oziroma Maribor— Zagreb in nazaj samo ono tretjino. Občinski odbori naj izberejo zadevne prijave in naj telefonič-no sporočijo »Putniku« število udeležencev v teku sobote ali usaj do nedelje zjutraj. Kot izkaznica za popust velja polrdilo pristojne občine. 6. K pogrebnini svečanostim in radi poklonit-ve zemeljskim ostankom blagopokojnega kralja v Belgradu pošlje vsaka občina vsaj po enega zastopnika. večjim občinam pa se priporoča, da odpošljejo večflanske depuladje. Po en občinski zastopnik ima jvravic/O do brezplačne vožnje, ostali zastopniki obfin, kakor tudi vsi drugI, ltl potujejo z njimi, imajo pa 50% popust. Popust sp dobi na temelju potrdila pristojnih obrln in velja zn potovn- , nje v lici,grad v dneh 15. do 17. oktobra, za povra-1 tek pa do 20. oklobra. Vabijo ae tudd društva In korporacije, da pošljejo v Belgrad skupno 'z občinskimi zastopniki svoje predstavnike. 7. Na dan pogreba, 18. oktobra, se darujejo v vseh podeželskih župniji cerkvah ob 8 sv. maše, ki se jih udeležijo predstavniki krajevnih oblasti in uradov, društev in korporaoij, vse šole in občani. Pri sv. maši se vrši tudi primeren nagovor. Ta navodila so izdana v soglasju s predstavnikom cerkve. V mestih določi program dopoldanske cerkvene žalne svečanosti krajevni odbor v sporazumu s predstavnikom cerkvenih oblastev. Od 14 do M! 15 se zvoni po vseh cerkvah. Po končanem zvonenju nastopi 5 minutni molk po vsej banovini. V Jem času se prekine tudi ves promet na vseh komunikacijah izvzemši železnice. Za tem se izvršijo po možnosti na prostem javne komemoracije, ki naj jih priredijo občinske uprave ali društva ih ki jim mora prisostvovati vsa šolska mladina. Na dan pogreba morajo biti vsa obrtna in trgovinska obratovališča zaprta ves dan, gostilne, kavarne in drugi obrati, za katere ne velja nedeljski počitek, pa morajo biti zaprti od 8 do 9 in od 14 do 15. V krajih, ki imajo ulično razsvetljavo, naj od I 14 do 15 gore svetilke po možnosti črno zastrte. Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih sprememb dosedanjega vremena. e^sa Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 9. oktobra 1934, po dolgem trpljenju umrl naš ljubi brat, svak in stric Anton Lenassi trgovec in posestnik v Planini Pogreb se bo vršil v soboto, dne 13. oktobra ob 5 popoldne na pokopališče v Planini. Pokojnika priporočamo v blag spomini Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Planini pri Rakeku dne 19. 1. m. ob 7 zjutraj. Planina pri Rakeku, U. oktobra 1934. Žalujoče rodbin« Lenassi, Karis in Kalister. Ko se je zgrudil naš veliki vladar... Nj. Vel. kralj Aleksander in francoski zunanji minister Barthou se peljeta v avtomo- Atentator Kelemen se vzpne na avtomobil in strelja. Šofer ga skuša odbiti. Policijski bilu iz marscjskega pristaniša v mesto. — Fotografirano eno minuto pred atentatom. častnik na konju udari atentatorja s sabljo po glavi. Kraljevi namestniki Nj. Vis. knez Pavle, dr. Stankovič ln dr. Perovič (v sredi) prisegajo Ko so padli streli, je množica ljudstva v velikem razburjenju navalila proti avtomo- v narodni skupščini na ustavo. bilu in pobila atentatorja. Umirajoči kralj Aleksander v avtomobilu takoj po izvršenem atentatu. General Toinič član-namestnik regentskega sveta. Med cvetjem, odet z jugoslovansko trobojnico — v dvorani marsejske prefekture. Zasluge f kralja Aleksandra za kulluro Splošno je znano, da je bil pokojni kralj Aleksander I. mož širokega obzorja in obsežne izobrazbe. Spričo velikih uspehov, ki jih je imel na drugih poljih svojega udejstvovanja, je njegovo ndejstvovnn je na kulturnem polju sicer stopalo nekoliko v ozadje, toda široka javnost je imela kljub temu že neštetokrat priložnost, občudovati njegovo inicijativnost tudi v tem pogledu. Ruski pesnik Bal j m on t, ki se je o priliki neke slavnosti na dvoru dalje časa pogovarjal z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. o literarnih vprašanjih, je izjavil novinarjem, da se ni mogel prečuditi, kako natančno je poznal svetovno slovstvo in kako prodirne so bile njegove sodbe o kulturnih vprašanjih, tembol j, ker mu je preostujalo zelo malo časa za vglabljanjc v kulturne probleme. Zares, ako vzporednno ogromno delo, ki so mu ga nalagale vladarske dolžnosti v raznih burnih časih, z njegovim vsestranskim udejstvovanjem tudi na prosvetnem foprišču, moramo z občudovanjem ugotoviti, da e bil kralj Aleksander I. ne samo vojščak in vladar, diplomat, gosjiodarstvenik itd., marveč tudi plodovit soustvarjavec naše kulture. Zopet pa ni nič čudnega, ako so ga v veliki meri zanimala kulturna vprašanja sploh, v jv>-sobnom pa prosvetne prilike v naši državi, ko pa je imel tudi sain izrazita nagnjenja do umetnosti in znanosti, zlasti naklonjen pa je bil glasbi ter lepi knjigi. Z izrednim veseljem in globokim vživetjem jc v prejšnjih časih pogostoma sum igral na gosli, v glasbenih krogih pa je bil vsikdar znan kot velik ljubitelj komorne in koncertne glasbe. Široko jx> svetu je šel glas o njegovi bogati in izbrani zasebni knjižnici, na katero je bil zelo ponosen in za katero je osebno skrbel. Kot pravi bibliofil je ljubil zlasti knjige s posvetih avtorjev ter znal ceniti vrednost avitogramov. O priliki obiska francoskega zunanjega ministra Barthoua, ki je likratu z njim padel kot žrtev zločinske roke v belgradu, mu je kralj Aleksander jx>klonil dragoceno kn jigo iz svoje knjižnice — gesta, ki jo opažamo samo pri izrazitih bibliofilili. Od vsega začetka je vzel pod svojo najvišjo zaščito združenje gledaliških igravcev ter vedno podpiral ne samo poklicne težnje igravcev, marveč se je v veliki meri zanimal tudi za napre- dek gledališke umetnosti v naši kraljevini. Ned vonino največje njegovo osebno k turno dejanje jki je bilo, da je letos odstopil svoj lastni kraljevski dvorec — novo zgradbo, v kateri je kraljevska rodbina živela v Belgradu — zn muzej, ki ima po njegovi volji nositi na-sluv »Kraljevski dvorni muzej« v Belgradu. V to stavbo sc bo prihodnji mesec začel seliti bcl-grajski narodni muzej s svojimi oddelki: arheološkim, prazgodovinskim in sjdošno kulturnim, ki doslej ni imel primerne strehe; preselil se bo v to stavbo tudi pomembni muz.ei regenta kneza Pavla, ki tvori dragoceno galerijo sodobne evropske umetnosti. Ti dve ustanovi, združeni v impozantni stavbi kraljevega dvorca, bosta tvorili temelj zn največji muzej v kraljevini, ki se lio na teli bogatih osnovah zdaj lahko izpopolnjeval in razvijal. Toda mimo teh velikodušnih dokazov kraljeve naklonjenosti kulturnim težnjam prebivalstva države, moramo v tem, žal površnem in zelo nepopolnem pregledu kulturne iniciativnosti Aleksandra I. omeniti zlasti njegovo aktivno skrb z.a razširjanje narodne prosvetlje-nosti j>otom ustanavljanja neštetih novih osnovnih in srednjih šol na jugu naše države, pa tudi v drugih pokrajinah. Njegovo stalno zanimanje za razvoj šolstva, za izobraževanje učiteljstva in za graditev novih šolskih poslopij, je rodilo najlepše uspehe. Naposled pa moramo poudariti, da nosi najvišji slovenski kulturni zavod, ljubljanska univerza, ime tega velikega vladarja. Kot regent države SI IS ie Aleksander I. dne 8. julija 1919 podpisal pooblastilo, narodnem jircdstavništvu dne 17. julija 1919. je podpisal zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze dne 23. julija istega leta. S tem svečanim aktom smo Slovenci dobili najvišji znanstveni zavrni našega naroda, po katerem smo tako dolgo pod tujim jarmom zaman hrepeneli. Deset let pozneje se jc ta univerza okitila z imenom svojega ustanovitelja ter sc od 1. 1929 dalje imenuje »Univerza kralja Aleksandra I.c. V časih, ko je temu mlademu zavodu že grozil konec, jo vladar opetovano rešil naši univerzi življenje kljub težavnim gospodarskim prilikam, ki so zahtevale vsestransko štednjo. Ne samo kot vladar, tudi osebno je kralj Aleksander podprl ljubljansko univerzo / ustanovo »Svetošavskih nngrad Nj. Vel. kralja«, v višini 10.000 Din na leto. To kraljevo darilo se razdeli na vseh pet fakultet v enakih zneskih |>o 2000 Din. Vsako leto se torej razpišejo praviloma v vsaki fakulteti j)o štiri nagrade v znesku jx> 500 Din za razprave, ki jih predložijo slušatelji g. rektorju. Ljubljanska univerza je torej zgubila svojega velikega pokrovitelja. S hvaležnostjo se klanja njegovim nianom. Zgubili smo pa ne samo pokrovitelja naše ponosne univerze, marveč vsestranskega |iospe-šcvateljn naše kulture; predaleč bi nas vedlo, ako bi hoteli izčrpneje poročati o vseh zaslugah Nj. Vel. kralja Aleksandra I. na kulturnem polju. a že i/, teh skromnih vrstic veje tista plemenita težnja v njegovem značaju, ki je odlikovala vse velike vladarje; da je cenil in podpiral kulturna stremljenja svojih državljalio\ in da je tudi jio svoji lastni inicijnlivnosti in velikodušnosti soustvarjal narodno kulturne, stavbo. Stovenija ob krsti svojega kralja Neprekinjena žalost v Ljubljani Ljubljana, 12. oktobra. Žalost ljubljanskega prebivalstva traja v nezmanjšani izmeri dalje. Srca vsega našega globoko domoljubnega in dinastiji vdanega prebivalstva so še vedno polna velike bridkosti nad veliko izgubo, saj vsakdo dobro ve, kaj je izgubila domovina s smrtjo pokojnega vladarja. Čeprav je že tretji dan po smrti našega junaškega kralja, ljudje še vedno govore samo o tem tragičnem dogodku. Sleherni se izraža o kralju le z največjo spoštljivostjo. Kar je bilo do sedaj žalnih sej, so bile vse obiskane od članstva v največjem številu in na vseh žalnih sejah so govorniki z globoko občutenostjo opisali osebnost in pomen Nj. Vel. kralja za Jugoslavijo. Z zadovoljstvom je Ljubljana danes sprejela vest o naslovu, ki mu ga ie podelilo Narodno predstavništvo, saj je bil Aleksander res viteški kralj, kakor jih srečamo v vsej zgodovini le malo tako, in resničen zediniitelj Jugoslavije. Cimdalje več je po mestu žalnih znakov. Razne organizacije so pozvale svoje članstvo, naj društvene znake okrasi z žalnim florom, kar se je res zgodilo. Meti krasnimi izložbami slik Ni. Vel. kralja bi omenili le nekatere, tako tvrdke Magdič, ki je razstavila Vavpotičevo sliko, na kateri je kraij v admiralski uniformi, prav krasna pa je izložba lekarnarja mr. Ustarja. Ta izložba prav simbolizira življenje pokojnega kralja. Pred lepim kraljevim portretom leži palma, znak slave, nad portret«n pa je trnjev venec, v ozadju dve kači, znamenje zdravilstva in zdravja, ki ga je jjokojnik v naši državi tako |»speševal; saj je naša država f>od njegovo vlado poslala pravi vzgled vztrajnega higi-jenskega dela. Nepopisen je pogled zlasti zvečer, v mraku, ko zažare po vseh izložbah luči pred kraljevimi slikami, ko se pred njimi zbira množica ter tiho, brez besed, le z globoko bridkostjo izkazuje kralju Aleksandru zadnje časti. Žalni dnevi v Mariboru Maribor, 12. okt. Snoči in danes se vršijo v Mariboru sama žalna zborovanja. Poleg mestnega sveta so zborovali včeraj še gasilci, v svojem domu, sekcija Združenja gledaliških igralcev na gledališkem odru, Aero-klub pri »Orlu«, mariborsko obrtništvo v prostorih Okrožnega urada, danes pa so zborovali: Lovsko društvo, Slov. plan. društvo, Jadranska straža in nje Mornarska sekcija, Avtoklub; jutri se vršijo še nadaljnja zborovanja in tudi v nedeljo, ko ima Združenje pekovskih mojstrov žalno sejo ob 10 v pisarni pri Emerišiču na Aleksandrovi cesti. Okr. odbor obrtniških združenj pa odpoveduje svoj, za ponedeljek sklicani sestanek delegatov za priredbo Obrtniškega tedna ter ga prelaga na 22. t. m. Z vseh teh žalnih zborovanj se pošiljajo sožalne in udanostne brzojavke v Belgrad, govorijo se toplo občutene besede v spomin pokojnega velikega kralja, in iz vseh izrazov odseva velika bolečina in žalost. — V mestnem parku je »Branibor« za-žgal žalni ogenj v žari pred spomenikom Jugoslovanske Matice. Ogenj gori vsak večer od 19 in plameni plapolajo pozno v noč. — Mariborčani se tudi pripravljajo, da bodo sodelovali na pogrebnih svečanostih. Oficijelna mestna deputacija še ni določena. »Putnik« v Mariboru organizira poseben vlak v Belgrad, vožnja bo stala 140 Din tja in nazaj, potniki pa imajo na stranskih progah do posebnega vlaka polovično vožnjo. — Vlak odpelje v Belgrad dan pred pogrebom, vrača se pa zvečer pogrebnega dne. — Mariborski mestni uslužbenci sc bodo poklonili spominu velikega kralja v Zagrebu. Magistratni uslužbenci potujejo v Zagreb s posebnim avtobusom. Ponesejo s seboj zemljo s severne meje in kos pohorskega granita, da dajo te spomine najbolj ogorčene in v poslednjem trenutku odrešene zemlje kot poslednje dokaze spoštovanja in ljubezni obmejnega Maribora. Izrazi sožatja in žalne seje Sožalje stolnega kapitlja ljubljanskega Stolni kapitelj ljubljanski je imel svojo žalno sejo v petek, 12. oktobra. Prošt Nadrah je v svojem govoru poudarjal, da naše spoštovanje do kralja ni zgolj človeško, ampak religiozno, ker temelji na sveti veri in iz vere zajema svoje nagibe. Po nauku sv. Pavla (Rim. 18) je kralj božji služabnik. torej božji namestnik. Zato tudi naša žalost zaradi njegove tako tragične smrti v prvi vrsti priteka iz vere. Žalujemo pa za kraljem tudi zato, ker srno z njim zgubili vladarja, ki ga je odlikovalo polno osebnih vrlin, zlasti pa velika ljubezen do naroda, katerega sreča je bila namen njegovega življenja. Zlasti pa smo mu dolžni hvaležnost katoličani, ker je marsikaj zabranil. kar bi motilo naše versko življenje. Ko žalujemo zaradi težke izgube, ko iz_ dna srca obsojamo ostudni zločin, ki je vzel našemu kralju življenje, obračamo svoje oči k Bogu, proseč ga za blagor njegove duše Predsednika ministrskega sveta je poslal stolni kapitelj sledečo brzojavko: Stolni kapitelj ljubljanski se v globoki žalosti poklanja svojemu velikemu mrtvemu kralju Aleksandru I. in zagotavlja kralju Petru II. neomajno zvestobo. — Ignacij Nadrah, prošt. In sledečo maršalatu kraljevega dvora: Stolni kapitelj ljubljanski v globoki žalosti obsoja nečloveški zločin, izraža globoko sožalje Nji-nomu Veličanstvu kraljici Mariji in vsemu kraljevemu domu, moli za večni pokoj svojega velikega kralja Aleksandra I. in prisega zvestobo svojemu novemu kralju Petru II. — Ignacij Nadrah. prošt. Ljubljana Krščanska šola za Slovenijo v Ljubljani je brzojavno izrazila svoje globoko sožalje maršalatu dvora v Belgradu, Glasbeno društvo »Ljubljana« je imelo dne 11. t. m. žalno odborovo sejo. Društveni predsednik je v izbranih besedah slavil spomin blagopokojnega junaškega kralja Aleksandra I., nakar je bila sklenjena, in odposlana. nu pristojno mesto sožalna brzojavka in urlanostna izjava kralju Petru II. Salezijanski zavod na Rakovniku priredi jutri žalno komemoracijo za pok. Nj. Vel. viteškim krnljem Aleksandrom I. Zedinite-Ijem ob 11 za gojence Strokovne šole in Dijaškega konvikta, ob 17.30 pa za oratorij unče in ljudi iz okolice. Prireditev se vrši v za-vodovi gledališki dvorani. — K prireditvi vljudno vabimo vse okoličane. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je imelo v četrtek žalno odborovo sojo, ua kateri je predsednik dr. Meršol v globoko občutenem nagovoru poveličeval Izredne vrline blagopokojnega vladarja. Maršalatu dvora je bila odposlana sožalna brzojavka. Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani poziva vse člane Nnrodne odbrane na žalno komemoracijo pn blagopokojneni gospodarju, viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki bo v nedeljo. 14. okt. ob 10 dopoldne -v prostorih Zveze kulturnih društev (Kongresni trg l/II.). Zveza združenj gostilnifurskih obrti Dravske banovine v LJubljani je pozvala « posebno okrožnico vsa svoja združenja k žalnim sejam in izrazila v imenu članstva Nj. Vel. kraljici najglobokejše so čustvo ter neomajno zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Istočasno je povabila združenja, da se po •nožnosti udeleže pogreba pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Slovensko trgovsko društvo Merkur .je imelo žalno sejo v četrtek, 11. t. m. Na seji se je naprej sjjoinnil blagopokojnega kralja Aleksandra in njegovih zaslug podpredsednik društva g. Albin Smerkolj, ki je sporočil tudi, da je bila že odposlana sožalna brzojavka maršalatu dvora in predsedniku vlade Uzunovlču. Svoj govor je zaključil s pozivom k zvestobi novemu kralju Petru II. Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino je imelo v četrtek ob U žalno sejo, s katere sta bili odposlani sožalni brzojavki maršalatu dvora in ministrskemu predsedniku. Odbor društva zobozdravnikov za Dravsko banovino v Ljubljani je imel v počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. dne 11. t. m, žalno sejo, ki jo je vodil predsednik društva dr. Ante Logar. Jugoslovanska kinološka zveza je odposlala naslednjo brzojavko: Maršalatu kraljevskega dvora, Belgrad. Jugoslovanska kinološka zveza izraža na najvišjem mestu svoje globoko sožalje zaradi barbarskega zločina na najsvetejšo osebo blagopokojnega kraljn Aleksandra I., mučenika zn slovansko in človečansko misel. Sočasno jiola-gamo na oltar domovine žar vdanosti in zvestobe nasledniku Nj. Vel. kralju Petru II. Karadjordjeviču. — Predsednik J. K. S.: dr. Lovrenčič Ivan. Odbor društva »Pravnik« v Ljubljani je imel 10. t. m. žalno sejo povodom tragične smrti Nj. Vel. kralja. Predsednik univ. prof. dr. Dolenc je v svojem nagovoru naglašal nevenljive zasluge velikega pokojnika — pokrovitelja pravnega reda v državi. Z vzkliki »Slava kralju Aleksandru I. Zedinitelju« je bila zaključena žalna se.ia, nakar jc bila odposlana ministrskemu predsedniku sožalna brzojavka. Upravni odbor Avtomobilskega kluba kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana, je imel dne 10. t. m. žalno sejo, v kateri je g. predsednik slavil spomin blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra T. ter sta bili poslani sožalni brzojavki maršalatu dvora v Belgradu in Nj. kr. Vis. princu Pavln. Minister n. r. in vseuč, prof. dr. Andrej Gosar je brzojavno izrazil svoje sožalje maršalatu dvora in predsedniku vlade g. Uzunovlču. Sočani! Komemoracija, ki bi se morala vršiti snoči, je bila vsled zadržkov preložena za danes zvečer. Zato vabimo, da se vsi odborniki, člani odsekov in sploh vse članstvo tudi z družinami udeleži današnje komemoracije, ki bo ob 8 zvečer v salonu pri »Levu«. Zveza ruskih oficirjev v Ljubljani objavlja, da se bo vršila v nedeljo 14. oktobra ob 11 v pravoslavni kapelici svečana zadušnica za Nj. Vel. kralja Aleksandra I In poziva vse Ruse in tiste, ki hočejo skupno z njimi počastiti spomin Nj. Vel. viteškega j kralja-mučenica. i Odbor Ruske Matice ima danes ob 18 v dvo-' rani hotela Tivoli žalno sejo v spomin vzvišenega SVOJI K SVOJIM! Ko priporočamo nakup domačega blaga, ne smemo prezreti, da je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani popolnoma domača ustanova. Iz naše narodne potrebe je. vznlkniia, naše domaČe podjetnosti plod je in našim narodnim Ciljem služi. Velike Inozemske zavarovalnice ti ne morejo nuditi niti večjega Jamstva niti boljše zaščite tvojih interesov, kot ti jih nudi iz lastne zemlje vzrasla Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani--— pokrovitelja Ruske Matice blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I, Odbor vabi k seji vse člane Ruske Maticc. Zveza šoferjev dravske banovine v Ljubljani je imela U. oktobra žalno sejo, na kateri se je predsednik spominjal pokojnega kralja Aleksandra in zagotovil udanost in neomajno zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Kmetijska družba v Ljubljani je odposlala sožalni brzojavki ministrskemu predsedniku g. Uzunoviču in ministru dvoru g. Milanu Antiču. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije je odposlalo sožalno brzojavko maršalatu dvora obenem z zagotovilom zvestobe novemu kralju Petru II. Rotary club Ljubljana je imel žalno sejo 11. oktobra ob 6 popoldne. Predsednik Kavčič je govoril spominske besede pokojnemu kralju Aleksandru, kateremu so prisotni zaklicali trikrat: »Slava!« Zveza jugosl. hranilnic v dravski banovini je poslala sožalno brzojavko g. Antiču Milanu, ministru dvora v Belgradu. Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani, Osrednji odbor se je sestal včeraj ob 9 dopoldne k žalni seji, posvečeni spominu blagopokojnega kralja Aleksandra, Lep in ginljiv spominski govor je imel starešina g, Josip Turk. Vai prisotni so, počastili spomin pokojnega .kralja s trikratnim »Slava« in enominutnim molkom. Predstavnika ljubljanskega druStva dri, upokojencev sta se vpisala v knjigo sožalja pri banski upravi. Vrhutega je bila odposlana sožalna brzojavka maršalatu dvora. Zveza ribarskih društev dravske banovine je izrazila sožalje Nj. Kr. Vis. knezu Pavlu v Belgradu. Popravek. Pod včerajšnjimi sožalnimi brzojavkami so bili zamenjani podpisi. Pravilno mora biti podpis g. dr. Gosarja samo pod brzojavko Slov. kat. akad. starešinstva. Podeželje Mengeški občinski odbor je imel 11. okt. ob 17 žalno sejo za pokojnim Nj. Vel. kraljem Aleksandrom. Sejo je otvoril župan Avgust šuštaršič, ki se je z lepim, globoko žalujočim spominskim govorom spominjal na, nevenljivo delo in mučeniško smrt pokojnega vladarja. Nato je g. župan zaprisegel obč. odbor novemu kralju Petru II. Vest o žalostnem dogodku je prišla v Mengeš A. oktobra v večernih urah in se je bliskovito hitro razširila po trgu. Trg Mengeš je zavit v žalost, prebivalcem se pozna, kako globoko jih je pretresla grozna vest in kako srčno boi občuti sleherni. Jesenice v globoki žalosti. Strašna vest o ostudnem zločinu v Marseilleju se je bliskovito raznesla po Jesenicah in okolici. Vse prebivalstvo globoko žaluje. Ze ob 6 zjutraj v sredo so zaplapolale črne zastave s hiš, mimo katerih se je i>okojni kralj Aleksander tolikrat vozil na svojih izletih proti Kranjski gori ter smehljaje odzsdravljal na pozdrave Jeseničanov. V sredo zvečer je bila v občinski posvetovalnici žalna se.ia občinskega zastopa, katere so se udeležile tudi razne organizacije, društva itd. Vse je potrto, vse v črnini, še nikdar niso Jeseničani občutili toliko tuge kakor v teh dnevih. Trbovlje. Žalna seja občinskega odbora 6e je vršila v četrtek ob pol 2 popoldne. Navzoči so bili v občinski posvetovalnici vsi odborniki. Sejo je otvoril g. župan, ki je v svojem žalnem govoru orisal delovanje velikega pokojnega kralja, ki je v delu za konsolidacijo svetovnega miru padel kot žrtev podlaga atentatorja. Vsi navzoči so zaklicali velikemu pokojniku »Slava«. Sožalne brzojavke so bil« poslane ministrskemu predsedniku in ministru dvora. Takoj nato se je v navzočnosti zastopnika sreskega načelstva izvršila zaprisega zvestobe in vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II. Skupno združenje obrtnikov v Mokronogu je imelo 10. okt. žalno sejo. Predsednik se je v lepem govoru spominjal pokojnega kralja Aleksandra. Sklenjeno je bilo, da se na dan pogreba vsi obrtniki polnoštevilno udeležijo sv. maže, med katero morajo biti vse obratovalnice zaprte. Delo celega doe opravi v eni url vsaka gospodinja, ki vporablja pri obnovi perila Paient Stopf Tvvist pripravo. Žalna zastava na vrhu Brane Kamnik, 12. oktobra. Kamniški planinci bodo v nedeljo dopoldne razvili na Brani, levem vrhu Kamniškega sedla, veliko žalno zastavo, ki bo vidna daleč okrog po naši domovini. Zastava bo plapolala na 8 metrov visokem močnem železnem drogu, ki ga bo izdelala iti poklonila tovarna »Titan« v Kamniku. Kamničani so takoj zbrali vsa ostala sredstva in bodo že v soboto popoldne na Brani gotovi z vsemi deli, da bo drog čvrsto montiran in odporen proti vsem viharjem. Zastava bo dol°a 6 metrov in široka dva metra. Opazili jo bodo lahko tudi v Ljubljani kot viden izraz žalosti naših divnih planin, ki tugujejo za svojim visokim kraljevskim prijateljem — Kraljem Aleksandrom. Vabimo planince, da se v polnem številu udeležijo razvitja žalne zastave na Brani, ki bo najbrž v nedeljo okrog jx)ldne. Vsem gasilskim edimcam Upravu Gasilske zajednice odreja: 1. do nadaljnje naredbe se v vseh gasilskih edi-nleali ukinejo vse prireditve: 2. v počastitev spomina velikega kralja Aleksandra I. mora vsaka gasilska župn in četa prirediti za svoje članstvo žalno spominsko svečanost, ti it. kateri naj bo predavanje o njegovem življenju in njegovih horbnji za našo nacionalno osvobojenje in ujedinjenje; 3. pri vseli prireditvah udeležba v gasilskem kroju ali l»a civilna obleka z gasilskimi znaki: 4. nadaljnje tinredbe n sodelovanju gasilstva pri pogrebu velikega kralja bodo izšle v dnevnem časopisju! Starešina Tajnik ■otip Turk r. Slane. Pristovšek 1. r. 99 AROMATIS"? Že samo ime »Aromatis« znači dobro aromo mešanice kave »Aromatis« brez kofeina, izbornega okusa in vonja. Zahtevajte jo od Vašega trgovca, ako »Aromatis« še ne dobite v Vašem kraju, Vam pošljemo za poskušnjo po pošti poštnine prosto, poštni paket 1 kg za 25 Din. Sprejema zastopnike. Coinmerce d. d., Ljubljana 157/J. Ljubljanske vesti 0 Sv. maia bo jutri, v nedeljo, v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob četrt na 5 zjutraj. 0 Združenje avtotaksijev in izvoščkov v Ljubljani prosi svoje člane, da v znak žalovanja za bla-gopokojnim junaški m kraljem razobesijo na svojih avtomobilih črne zastavice. — Uprava. © Črni prapori na tramvajskih vozeh. Ljubljanski tramvajski uslužbenci so v znamenje žalosti za pokojnim vladarjem okrasili svoje voze s črnimi praporci, ki so pritrjeni na dovodnike toka. 0 Kuharice, služkinje in druge delovne po* možne moči, se dobijo najbolje v Zavodu sv. Marte ter se vsem cenj. gospem in gospodinjam najtopleje priporočajo, Streliška ulica 2, 0 Delo socialnega urada. Te dni je mestni socialni urad izdelal obširnejši predlog za zboljšanje raznih socialnih ustanov, zlasti glede prehrane v ubožnici in pa glede povečanja počitniških kolonij. Predlog pride v poštev pri prihodnjem obrav* navanju proračuna ter je bil izročen socialnemu odseku. © Drog za zastave. Pred Pegleznom »o po* stavili ogromen drog v narodnih barvah, ki bo služil za izobešanje zastav. Drog je viiji, kakor poslopje samo. © Nesreča v elektrarni. Včeraj je bil klican reševalni avto na Črnuče, kjer se je na transformatorski postaji ponesrečil 26 letni ključavničar Ivan Polanc s Črnuč 86. Tok je močno udaril Polanca, da je omedlel. Ima močno obžgano desno roko. Prepeljan je bil v bolnišnico. 1 Nolno tlulbo imajo lekarne: mr. Leustok, Resi ljcva costa 1; dr. Komotar, Vi«, iu mr. Uuhovcc, Kon-greeui trif 12. © Za žalost Vam nudi najceneje klobuk in pajčolan vedno moderne oblike salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10. Žalosten dogodek na Stožicah V Stožicah, ki spadajo pod občino Ježico, ja v sredo zvečer žalosten dogodek vznemiril vse Posavje. Pri posestniku Jemejcu Jakobu živi šest že odraslih otrok. Ko so sedeli pri večerji, je eno dekle vrglo v šali nekaj v brata Lojzeta, ki pa je vzkipel, pograbil nož in planil za sestro ter bi jo gotovo zaklal, da ni vmes planil brat France, ki je prestregel nož, dobil pa je sunek pod levo ramo. Nož je Francetu v trenutku prerezal glavno žilo. Trenutek kasneje se je France mrtev zgrudil. Lojze je pobegnil. Domači so poklicali zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Truplo je bilo prepeljano v domačo mrtvašnico. Včeraj zjutraj so, orožniki aretirali brata Lojzeta pri sosedu, kjer je bil skrit. Včeraj popoldne je ves dogodek preiskala sodna komisija, sodni zdravnik dr. Suher pa je izvršil obdukcijo trupla. Ubijalec Lojze Jernejec je bil prepeljan v ljubljanske sodne zapore. Pravi vzrok te strašne rodbinske žaloigre so neznosne razmere in sovraštvo, ki je vladalo med otroci. Mariborske vesti □ Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dno 14. oktobra v baziliki Matere Milosti svojo cerkveno pobožnost: ob 6 sv. maša s skupnim sv. obhajilom, ob 15 sv. blagoslov z darovanjem. Vljudno vabimo vse članice in člane, da se po možnosti udeleže v prav obilnem številu in z društvenim znakom. — Odbor. □ Upokojenci za revne tovariše. Odbor Društva državnih upokojencev v Mariboru je odobril na eeji Din 2500 za obdarovanje najrevnejših članov s kurivom. Prošnje naj reflektanti predložijo do 22. oktobra tajništvu v Vrbanovi 59. □ Narodno gledališče. Kakor vsa gledališča, bo tudi mariborsko gledališče v znak žalovanja za pokojnim kraljem Aleksandrom L nekaj časa zaprto. Z rednimi predstavami prične po vsej priliki tri dni po pogrebu velikega pokojnika. □ Krasen uspeh mariborskega športnika na Balkanijadi. Od srede, 8. do nedelje, 7. oktobra se je vršila, v Carigradu letošnja '.ežkoatlelska Balka-nijada, ki so se je udeležile s svojimi ekipami rokoborcev vse štiri balkanske države. Prvenstvo io odnesla na Balkanijadi Turčija, drugo mesto si je pa osvojila Jugoslavija. Kakor smo že poročali, je nastopil na Balkanijadi v naši ekipi kot edini Slovenec Hanza Pirher, član mariborskega Maratona. Boril se je v poltežki kategoriji ter je dosegel krasen uspeh. Premagal je Romuna in Grka s tušem, le proti Bolgaru in Turku je izgubil po ogorčeni in povsem enakovredni borbi po točkah. Zasedel je tretje mesto v svoji kategoriji ter na ta nač:n pripomogel, da je naša ekipa prišla na častno drugo mesto pred Bolgari, Romuni in Grki. Pirher ima že zagotovilo, da bo sprejet v našo reprezentanco na prihodnji olimpijadi. K odličnemu uspehu vrlemu Maratoncu iskreno čestitamo I □ Domačija v plamenih. Na Boču pri Selnici ob Dravi je gorelo. Plameni so uničili domačijo po-sestnika Rudolfa Vodnika ter mu vpepelili hišo in dva hleva. Škoda je znatna, ker 60 zgoreli tudi vsi letošnji pridelki. Požar je bil najbrž podtaknjen. □ Smrt znanega posestnika. V svojem stanovanju v Gosposki 38 je umri v visoki starosti 84 let posestnik Ivan Winkler. Pokojnik je bil svoje-čaisno znana mariborska osebnost. Pokopali ga bodo v Gradcu. Naj počiva v miru! □ Zgradba obmejne postojanke. V petek zvečer se je vršila seja Tujsko-prometne zveze, na kateri se ie oddala zgradba tujsko-prometne postojanke ob meji v Št. IIju. Zgradba bo zidana v narodnem slogu ter bo stala 180.000 Din. V notranjosti bo stanovanje, pisarniški prostori Tujsko-prometne zveze z menjalnico, pisarna Touring-kluba in Avtokluba ter posebna toaletna soba za avtomobiliste, kjer se bodo lahko umili ter odpočili, Stavbo bo zidala tvrdka Šlajmer & Jelene, ki je stavila najnižjo ponudbo, Obenem je bila na seji odobrena podpora v iznosu 15.000 Din Zadrugi Ribniška koča za nakup modernega štedilnika za to pohorsko postojanko. P Ribe na trgu. Od morskih rib so se prodajale na današnjem trgu samo male in velike sar-dele, od sladkovodnih pa karpi. Velike snrdele so se prodajale po 16, male po 14 in karpi po 14 Din za lig. Bogu v čast - narodu v korist Kamnik, 12. oktobra. Gradnja ceste v Kamniško Bistrioo se bliža koncu. 6e v dolžini okrog 500 metrov bo treba položiti trden temelj iz skal in gramoza, posuti cesto z drobnim peskom in jo zvaljati, pa bo delo gotovo in nova cesta otvorjena za promet v osrčje gorskih velikanov Kamniških Alp. štiri leta je teklo delo na tej cesti in v presledkih je bilo zaposlenih 50 do 100 delavcev. Premagati so morali neštete ovire v slabem ilovnatem terenu, razstreliti velike skale in tako utirati pot prometu v našo lepo bistriško dolino. Kljub nevarnemu delu, zlasti pri razstreljevanju, pa se v vseh štirih letih ni pripetila nobenemu delavcu niti najmanjša nesreča. Nad gradnjo bistriške ceste je v prizanesljivosti čuvala božja roka in vodila delo k srečnemu in uspešnemu koncu, ki bo v začetku novembra kronano z otvoritvijo te važne in lepe prometne naprave. Pred kratkim so delavci, zaposleni pri gradnji bistriške ceste, pri svojih skromnih plačah zbrali med seboj sredstva, da postavijo ob novozgrajeni cesti viden dokaz svoje hvaležnosti in zahvale božji Previdnosti, ki je čuvala nad njimi. Nad znanimi romantičnimi galerijami, ki so pa sedaj pokopane v ogromnem kupu gramoza, so postavili lep kip Kristusa Kralja. Tam, kjer so mesece in mesece vrtali skale in jih razstreljevali, da so v mogočno kamenito gmoto zasekali temelje bistriške ceste, so vklesali v skalno sieno polkrožno votlino in postavili vanjo Kristusov kip, okrašen s cvetjem. Pred njim je postavljena lučka, v vznožju dupline pa je na kameniti plošči vklesana letnica 1934 in napis: Bogu v čast — narodu v korist. V nedeljo so s prav prisrčno slovesnostjo blagoslovili kip Kristusa Kralja na Galerijah. Svečanost je bila dopoldne z mašo, ki jo je daroval stranjski župnik g. Janez Langerholc. Pod kape- Kof rtta hraber čuti se, kdor f&Kt • bonbone je. KM j, j, si koli u Kc povsodi! PROIZVOD UNION. ZAGREB Vsem žapnim in duhovnijshim uradom ljubljanske škofije Pogreb blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra bo v četrtek, 18. oktobra. Ta dan naj se opravi za šole in urade po deželi ob 8, v mestih in trgih ob dogovorjenem času sledeča božja služba: Missa votiva (pro rc gravi) pro quacumque ne-cossitate (col. viol.). Po maši psalm: Usmili se itd. kakor v »škofijskem listu« št. 7. Pred to mašo naj ho vernikom prebore sporočilo o smrti Njegovega Veličanstva kralja iz istega »Škofijskega lista«. Popoldne za čas pogreba od 14 do 14,30 so zvoni z vsemi zvonovi, kakor ob pogrebih. V nedeljo, 14. oktobra, naj se to opravil« vernikom oznani in jih povabi, da sc v velikem številu udeleže v četrtek božje službe in molijo za blagor visokega kraljevskega doma in kraljevine Jugoslavije. Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 12. oktobra 1984. Št. 4412. Vodstvom vseh šolskih zavodov! V smislu odloka g. ministru prosvete P. br. 36.083 z dne 11. t. m. se opravi ua vseh šolskih zavodih spominska svečanost za blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Slavnost naj bo, če le možno, skupna za vse učence. Opravi naj se v ponedeljek 15. ali v torek 16. t. m. Dotični dan ni pouka. Kraljevska banska uprava razglaša: Na vseh šolskih zavodih je v soboto, 13. oktobra do- ?old,ne objaviti učencem prihod Nj. Vel. kralja etra II. v domovino in v prestolnico. Na primeren način naj se učencem objasni važnost trenutka, ko je stopil na prestol. (Ministrstvo prosvete K. br. 122). Poslednja pot f Petra Havptmana Dobrova, 11. oktobra. Prelep pogreb je imel danes blagopokojni župnik gospod Peter. Številni duhovni tovariši, prijatelji in znanci so mu prišli izkazovat zadnjo čast; iz Starega trga pri Ložu se jih je pripeljal poln avtobus pod vodstvom župnika Jerneja Hafnerja. Iz Ljubljane so prišli: kanonik dr. M. Opeka in dr. T. Klinar kot zastopnika stolnega ka-pitlja, dobrovska rojaka dr. F. Kant s soprogo in frančiškansk i provincial dr. G vido Rant, odbor Ljudske posojilnice s predsednikom K. Dermastjo, zastopnika Kmetsko posojilnice F. Jenko in ravnatelj Kambič, zastopnika Zadružne zveze dr. Basaj in dr. F. Milavec, dalje dr. M. Krek. dr. Jure Adlešič, dr. Logar in drugi. Polnoštevilno je bila zbrana dobrovska župnija, šolska mladina pod vodstvom upravitelja Brica. Čez 40 duhovnih tovarišev jo bilo v žalnem sprevodu, ki ga je vodil dekan Valentin Za-bret. V cerkvi je pred slovesno črno sveto mašo govoril v slovo dolgoletni prijatelj blago pokojnika FI. Ram Rak, T. I„ ob odprtem grobu pa dobrovski župan Černe, šolski upravitelj Bric, župnik Jernej Hafner, v imenu zadrugarjev dr. F. Bamj; v imenu šolske mladine se je v ganljivih besedah poslovila učenka. Dobrovski pevci pa so zapeli ob župnišču, v cerkvi in ob grobu tri žalo-stinke v slovo. Ljubi gospod Peter! Skoraj vsak korak v tvojem življenju jo bil premišljen, vsaka pot je bila zate lepa — zato je bila tako lepa tudi ta zadnja pot tvojih zemeljskih ostankov, ko so te ponesli po dolgem potu okoli cerkve, kakor da bi si jo hotel še enkrat oglodati od vseh strani. Ali ni bila ta pot prelep simbol življenjske tvoje poti, ki je vedno držala do R«trebni misijonski material. — Manilestacijski ibor vojnih žrtev, ki je bil napovedan za nedeljo, dne 14. oktobra t. 1. v Ljubljani, je odložen za nedoločen čas. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani. — Kongres hotelirjev in gostilničarjev kraljevine Jugoslavijo, ki bi ee moral vršiti dne 23. in_ 24. oktobra v Za grobu, je odgoden za nedoločen čas. — 25-letnica mature 1. 1909. L drž. gimnazije v Ljubljani, so.bo vsled smrti Nj. Vel. kraja, vršila pozneje. — Nesreča v mlinu. V ljubljansko bolnišnico je prišel 51 letni mlinar Franc Kočar iz Rovi pri lladoinljah. V mlinu se mu je rozletel mlinski kamen in so mu drobci poškodovali obe nogi. — Pisarniški papir iu kuverto s črnim robom za državno urade, »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani je založila predpisani pisemski papir in kuverte z 1 cm širokim črulin robom. Cena za 1000 pol papirja, format 34X42 cm Din 200; cena za 1000 listov papirja, format 84X21 cm Din 120; cena za 1000 pol strojepisnega papirja, format 34X42 cm Din 180; cena za 1000 listov strojepisnega papirja, format 84X31 cm Din 110; cena za 1000 kuvert, modrih, format 12X18 cm Din 125. — Pri hemeroidalni bolezni, zagateniu. uatr-ganih črevih. abcesih. sečnem pritisku odebelelib jetrih, bolečinah v križu, tesnobi prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaSa uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olaišanie često tudi popolno ozHravlienie — Novo knjige: Kozmografija za višje razrede srednjih šol e 95 slikami v tekstu in 2 priloženima kartama, spisal dr. Lavo Čermelj, vez. 58 D.; Aritmetika in algebra za Vil. razred srednjih šol, spisal Karel Kune, vez. Din 54; Trije ljudje, roman, spisal Maksim Gorkij, poslovenil J. Vidmar, vez. Din 80; Strojepis za šolski pouk in samouke, sestavil II. Rakuša, Din 44; Dve duhovni igri: Anima, Theophilus, Din 20; Jezus mladenič, ,T del. Din 1; Skrivnost svete cerkvc. Din 1; V zvcli-čarjovi šoli, I. zv.. Din 5; Naši v Holandiji, poročilo o naših izseljencih, sestavil Rud. Selič, Din 6; Boj proti Bogu. Din 1; Povojno svetovno gospodarstvo, priredil Špectator, Din 5; Kongregacijski koledarček za leto 1935, Din 8; Naš dom, kakšen naj bo, spisal inž. arh. R. Kregar, I. knjiga, Din 30; Zakoni in uredbe, 39. zvezek: Zakon o mestnih občinah, Din 8; Protostantovski pisci XVI. stoletja (šolska izdaja), priredil dr. M. Rupel, Din 20. Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljub- — Pri boleznih srca in poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam 1n uapadib kapi zasigura »Franz .losefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora Sleparji s ponarejenimi hranil' nimi knjižicami obsojeni Ljubljana, 12. oktobra. Mali kazenski senat je danes obsodil štiri sleparje, ki so manipulirali s ponarejenimi hranilnimi Knjižicami. Eno so ponudili nekemu G., ki jim je dal 3570 Din, drugo so prodali posestniku R. za 6000 Din, pa so dobili na račun 2000 Din. Vlagali so v dva ljubljanska zavoda 1» 50 Din in nato v knjižici izbrisali znesek ter ga potvorili v vloge od 17.000 do 20.000 Din. Zaradi teh sleparskih manipulacij so bili obsojeni: soboslikar, 34letni Valentin Prestopnik iz Vnanjih goric na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora ter na 840 Din denarne kazni. Drugi Ivan Matjašič, oženjeni mizarski pomočnik iz Most, na 6 mesecev strogega zajx>ra in 720 Din denarne kazni. Tretji Ivan Tekavc, mizarski pomočnik iz Zapotoka, na 10 mesecev strogega zapora in 900 Din denarne kazni ter četrti Ivan Pregelj, mesar na Vrhovcih, na 1 leto in 10 mesecev strogega zapora ter na 1440 Din denarne kazni. O Razni procesi na vidiku. Preiskovalni sodnik je končal kazensko preiskavo v zadevi umora na Starem trgu v Ljubljani, ko je bil na zverinski način umorjen Ivan Serša. Vse spise je sedaj predložil državnemu tožilstvu, da sestavi obtožbo. Tega umora, kakor smo f>oročali, so obdolženi Serševa žena Marija in njena hčerka Francka ter prodajalec časopisov Rozman, ki je nastopil alibi-dokaz. V tem jx>gledu so bile zaslišane mnoge priče. Te so točno Sjvedale, kje se je Rozman usodne noči nahajal. — aradi razpečavanja j»narejenega kokaina, ki so ga prodali nekemu Ljubljančanu za 23.000 Din, je sedaj obtoženih 16 oseb, med temi tudi osebe, ki niso direktno prizadete pri teh sleparijah. Državni tožilec je že sestavil obširno obtožnico. Aromatln specijalna dišavna mešanica za klobase, vseh vrst pečenk in omak. za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. Kdor 1 krat pije žitno kavo ..ADRIA" jo vedno zahteva! Kupujte jo! Celje & Komomornrija celjskih kulturnih in naeio-naluih društev v spomin Nj. Vel. kralia bo danes ob 18.30 na mestnem poglavarstvu. Odbor Zveze Maistrovih borcev, odsek Celje, poziva svoje člane, da se korporativno z znakom in florom udeleže današnje komemoracije. God sv. Maksimilijana, celjskega rojaka, ki je umrl mučeniške smrti pred 1650 leti, se je včeraj na tiho praznoval v podružnici sv. Maksimilijana. Svete maše, ki jo je daroval g. dr. Maksimilijan Deržečnik, ee jo udeležilo veliko število šolskih otrok ter celjskega občinstva. er Kdo hi vzel 15 letno deklo siroto? Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju so oglaša tem potom na dobra srca, ki bi bila pripravljena vzeti 15 letno dekle siroto za hrano .in stanovanje. Dekle je zdravo, brez staršev in zelo pridno. Interesenti naj se obrnejo na gornji naslov. 0 Dve tatvini. Turnšku Antonu, delavcu z Ostrožnega, je bilo 8. oktobra ob 4 na Dečkovem trgu ukradeno kolo znamke »Puclu, črno pleskano, evid. št. 2—87623 -5, vredno 800 Din. — Vrbovšek Fanči, šivilji v Gosposki ulici, je bil v stanovanju iz nezaklenjene omare ukraden rjav ženski plašč, vreden 200 Din. Ptuj Ptuj v ialni obloki. Vest o groznem zločinu, ki je bil izvršen nad našim vladarjem Aleksandrom v Marseillu, je bolestno odjeknila v srcih in dušah V6ega ptujskega prebivalstva. V znak žalosti so zaplapolale črne zastave z vseh hiš v mestu in okolici. Po V6eh cerkvah zvoni vsako uro pet minut za pokojnim vladarjem. Zapriseženi so tudi že vsi državni uslužbenci, ki so položili prisego zvestobe novemu kralju. Mestni župan je odredil, da se imajo do nadaljnjega vse gostilne zapirati ob 22, kavarne pa ob 24. Požar v Strnišču. Tvrdka čuček, trgovina z vinom, d. z o. z., je imela v Strnišču, v bližini kolodvora sv. Lovrenc na Dravskem polju, ogromno količino v štirih skladih zloženega gradbenega lesa. V torek ponoči pa je nenadoma začelo goreti, in sicer vsi štirje skladi istočasno. Ves les je zgorel, tako, da ni ostalo drugega, kakor pepel. Tvrdka je bila o požaru obveščena šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Škoda gre v težke deseltisočake in je krita približno do polovice z zavarovalnino. Ogeuj je zanetila brezdvomno zlobna roka. Radio Ljubljanska radijska postaja je sestavila program za naslednje dni, ki bo obsegal resno glasbo in predavanja o blagopokojnem kralju. Poročila bo naša postaja oddajala kot dosedaj ob normalnih časih. Sobota, dne 13. oktobra: 20.00 Predavanje: Umik čez Albanijo (prof. Jeras). 20.30 Kralj — mecen slovenskih umetnikov (prof. Ivan Vavpotič). 21.00 Requiem za tenor in bas od Gollerja (izvajata gg. Jože Go9tič in Marjan Rus). Nedelja, dne 14. oktobra: 9.30 Versko predavanje (škof dr. Gregorij Rožman). 10.00 Prenos službe božje iz stolnice. 20.00 Zgodovina Jugoslavije v besedah blagopokojnega N)j. Vel. kralja Aleksandra (Vlad. Regally). 20.30 Zbor Glasbene Matice. Ponedeljek. 15. oktobra: 20.00 Kralj Aleksander prvič na naSejn morju (Viktor P.irnat). Torek, 16. oktobra: 20.00 Kralj Aleksander in slovenski umetniki (Ante Gaber). Sreda, 17. oktobra: 20.00 S kraljem Aleksandrom v Bolgarijo (B. Borko). Kulturni obzornik »Knjižice« — Rakovniški salezijanci izdajajo pod naslovom »Knjižice« dve zbirki brošuric, ki pričajo ne le o skrbnosti salezijancev za dušni blagor ljudstva, marveč tudi o širokem obzorju in apostolsko propagandnem smislu pokreniteljev in uredništva. Vsakega 1. v mesecu izide nova »Knjižica« zbirke A, ki prinaša vzpodbudno versko gradivo, deloma leposlovne vsebine, vsakega 15. v mesecu pa izide »Knjižica« zbirke B, ki ima v prvi vrsti poučen namen, je pa po svoji vsebini zelo dobra v apologetičnem pogledu. Vsaka knjižica velja samo 1 dinar in obsega 12 strani male 16°. Od meseca maja do konca septembra t. 1. so izšle v zbirki A sledeče knjižice: I. Š.: Mama Marjeta (Don Boskova mamica), knjižica hvaležnosti do matere. —• A. L.: Zvezda Eva, življenje igralke; zgodba spreobrnjenja znamenite francoske igralke. — X. R.: Jezus mladenič; dvojni zvezek, krasna knjižica, vzor za mladino. — Dr. F. K.: Sveto leto, zgodovinske črtice o svetem letu v stari zavezi ter zgodovina našega svetega leta; razloži pomen svetoletnih odpustkov, namene sv. očeta ter seznani s pogoji, ki jim |e treba zadostiti, da dobimo odpustke. — V zbirki B so' izšle knjižice: A. L.: Kapitalisti, socialna knjižida. — D. C.: Lažni preroki — adventisti in raziskovalci svetega pisma. — M. N.: Skrivnost svete Cerkve, tolma- SPOSOBNEGA POTNIKA mlajšo moč, iščemo za dobro uvedeno tovarno stroke mešanega blaga. Primerna šolska izobrazba, najmanj 2-letna potna praksa. Jeziki: slovenski, hrvatski, nemški. Po možnosti samski. Prednost imajo mlajše moči, ki same šofirajo, ali ki so pripravljene naučiti so šofiranja, ker pride v poštev le potovanie z avtom brez šoferja. • Lastnoročne, kratko in pregledno sestavljene ponudbe s sliko, curriculum vitae, poslati oglasnemu zavodu ^PUBLICITAS" d. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro „Samo sposobna mo? 1985" čenje na vprašanje »Kaj je Cerkev?« ter službe skupnosti. — A. L.: Duhovniki, lepa in poučna knjižica o duhovskem poklicu. — A. F.: Boj proti Bogu. Povod in znaten del snovi je dala tej knjižici protibrezbožniška razstava. V tem in onem se knjižica naslanja na Algermissena in dr. Kreka. — Spomenik Jovanu Steriji Popoviču. V nedeljo, dne 7. oktobra, so v Vnšcu odkrili spomenik srbskemu dramatiku in komedijografu J. S. P op oviču, ki je pred sto leti začel ustvarjati srbski narodni repertoar. L. 1827 je debuti-ral s svojim prvim drumskim zgodovinskim delom, ali kakor ga je imenoval, »žalosimm pozo-rištemc — Ne vi nos t (Nedolžnost) ali »Sve-tislav i Milena«. — Še danes vprizarjajo njegove igre, zlasti pa znamenito karakterno komedijo »Laža i paralažn«, »Kir Janja«, »Zla žena«, »Ženitba i udatba«, »Roman bez romana«, »Rodoljube!« itd. Mednarodno zasedanje r.a dramsko gledališko umetnost. Kraljevska Akademija Italije prireja od 8. do 14. t. m. v Rimu mednarodno zasedanje, posvečeno drumski gledališki umetnosti .Preduvanja, referati in debate bodo obravnavali sedanje jx>goje dramskega gledališča v razmerju do kinematografa, radija in opere, vprašanja gledaliških zgradb, odrske tehnike, gledališč za množice ter nalog gledališču v moralnem življenju narodov. O vplivu države na gledališče bodo govorili zastopniki iz vseh krajev, »Duhovno življenje«. Družinski tednik za slovenske izseljence. Bueno« Aires. — V čedni obliki prinaša ta tednik najbolj pisano gradivo za pouk in zabavo izseljencev. Iz poslednjih dveh številk, ki smo jiih prejeli, navajamo izmed prispevkov: prof. dr. Aleš Ušeničnik: Kristus in današnji družabni red. — Dr. Josip Mal: Narodni muzej v Ljubljani. — Srečko Ferfolja (Reeistencia): EI Chaco, orgullo de la Patri a. — Stalno prispeva za list Franc Dallbor iz Buenos - Airesa »Argentinske filme«, v katerih niza zanimivosti argentinskega življenja. — List se naroča v Buenos Airesu, Rio Bamba 562, letno velja 70 Din, Ženeva se spominja dobrega tovariša in učenca "Jazne bommkdarkraii" »Journal de Genčve« je v četrtek 11. t. m. pod naslovom »Mali princ v šoli« objavil krasen popis življenja in šolanja našega kralja Aleksandra v šoli v Bourg-cle-Four. Mnogo tovarišev kralja Aleksandra se spominja dni, preživelih v šoli Brechbuiil v šoli Privat ali v kolegiju. Tu smo ga videli oblečenega v črno, videli smo ga, kako se kepa s snegom, kako se igra. Kako je tekel za tovarišem in ga prosil kolo, da bi se 7. njim malo peljal, ali pa, kako je lepil znamke v album na vrtu v ulici Monnetier med rožami, ki jih je njegov oče tako skrbno zalival! L 1903 je bodoči kralj zapustil Ženevo. Za seboj je pustil spomin priprostega in dobrega tovariša. Prijatelji so ga klicali »Sandro«; bil je priden in uslužen. Vedeli smo, da bo njegov oče nekega dne poklican na prestol in le polagoma smo se privadili na to misel, ki ga je napravljala nekaj različnega od drugih v vsakdanjem življenju. Toda otroci se kmalu privadijo stvarem, katerim se čudijo starejši, višja stopnja in časti jim ne iinponirajo posebno. Toda ta bodoči kralj je zapustil svojim sošolcem 6amo sliko dobrega tovariša, dobrega učenca sredi mnogo drugih. V tej zvezi bodo naši bralci brali z ganot-jem vrstice, ki mu jih je posvetil Filip Monnier v našem listu (Journal de Genfeve) 3. aprila 1909 pod naslovom »Mali princ v šolic, v trenutku, ko je kralj Aleksander postal srbski prestolonaslednik. »Mali srbski princ, ki je postal prestolonaslednik, se je šolal v Ženevi. Bil je v šoli v njih. Hodil je k Rouxu nli k Robertu. Pri Mo-nardu je kupoval cvetlice ter jih zbiral v šopke, ki jih je potem poklonil svojim učiteljicam. Bil je izredno ljubezniv. Na lastno pobudo je rad storil tiste majhne usluge, ki dajejo življenju toliko ljubkosti. Ko je njegov razred vodila stara dama iz Ženeve, je on edini računal z njeno starostjo in ji ni nagajal. Stavil je tudi vprašanja, na katera navadno ne odgovarjamo in ki ostanejo za človeštvo večni problemi. Tako je živel 3 leta med ženevskimi malo-meščani. Z njimi se jc igral in z njimi se je učil. V knjigah Chaixa ali Rosierja se je naučil zemljepisja in iz Romieuxa se je učil aritmetike. Med ljudmi ni delal razlike. Tikali smo ga in klicali Sandro. In ko je končal to šolo, ni stopil v kolegij, odpotoval je drugam. Včasih je vprašal, zakaj živijo ljudje, ki so rojeni, da postanejo kralji, in drugi, da postanejo cestni pometači? Odgovorili so mu: Vsak ima svojo nalogo na tem svetu. Dober cestni pometač je več vreden kakor slab kralj. Toda jaz — je dodal po dolgem molku — ne bom nikdar kralj. In vendar, postal bo kralj. Stopil bo na tron monarha Petra, katerega je tako spoštoval. Morda bi bil ubogi deček srečnejši, ko bi ostal priprost človek. Gotovo se je večkrat v obžalovanju spomnil te mirne družinske in srečne šole, kjer otroci skupno vživajo isto gotovost in odkoder gledajo, kako se solnce igra z listjem na drevesih.« Kakor bi bil Filip Monnier slutil strašen konec našega vladarja, v trenutku velikopoteznega dela za blagor domovine! »Journal de Ge-nevec pristavlja, da se je kralj Aleksander v trenutku, ko se je /crudil noi streli morilca, morda spomnil lepili ki jili je preživel v mirni šoli v Ženevi. Na zagrebški postaji pozdravljajo Zagrebčanke pokojnega vladarja. Marseille, Marseitte Mesto Marseille, kjer je dohitela našega vladarja smrt radi zločinskega atentata, bo zapisano na črni strani zgodovine Jugoslavije. Marseille je ogromno mesto. V njem drhti življenje, ki je v primeru t. življenjem v 1'arizu in drugih francoskih mestih nekaj posojuega. V Marseillu se stekajo pomorske vezi iz vsega sveta. To daje mestu posebno lice. V njem mrgolijo ljudje najrazličnejših plemen na svetu. Tu srečaš Japonce, Kitajce in črnce, ki se med belokožci pehajo za kruh. Kralj Aleksander na slavi polka v taborišču na Kalkidiku v Grčiji med svetovno vojno. Bourg-de-Four, ki sprejema vse stanove izmed našega prebivalstva in ki jo vodi s tako mehko in trdno avtoriteto duhovita in srčna žena. Osem let je bil star, ko je stopil v šolo, in 11, ko jo je zapustil. Bil je resen, vesten in premišljen. Imel je v sebi znano privlačnost slovanskih plemen in iz njegovih krasnih oči je sijala izredna prijaznost. Želel si je prijateljstva in nežnosti, kakor tisti otroci, katerim je bila v mladosti vzeta materina nežnost; in ko je že odšel iz šole, se je vrnil, samo da bi še enkrat objel svojo učiteljico. Polagoma si je prisvajal ideje. Toda, ko je Ideje doumel in si o njih ustvaril lastno mnenje, tedaj je kazal nenavadno vztrajnost in trmo. Vedel je to, kar je vedel, in hotel je, kar je hotel. Ta otrok, tako prožen in tako ponižen, se je tedaj spremenil v železen drog. Njegov oče je bil tako previden, da mu je dajal malo denarja; tega ni Aleksander zapravil s svojimi sošolci. Vodil je o njem natančen račun, vedel je za trgovine, kjer so prodajali najboljše blago razmeroma najbolj poceni. Tudi svojim prijateljem je rad pokazal pot do Kralj Aleksander izroča na rojstni dan prestolonaslednika Petra (1. 1930) nove zastave polku polku naše vojske. Gardisti delilirajo pred Nj. VeL kraljem Aleksandrom nn rjan proslave konjeniške brigndr "'jaljcve garde. Marseille je posebno ponosen na svojo naj lepšo ulico »Rue de la Cannebiere«. Kdor je bil kdaj v Marseilleu, mu ostane v spominu ta najlepši del mesta. V ulici Cannebiere se dvigajo krasne palače, v katerih so nastanjene banke, borze, hoteli in trgovine s krasnimi iz ložbami. Malokje v Evropi vidiš tako lepe izložbe. Še lepša je ulica ponoči ob svetlobi moderne reklame. Kaj čuda, če se prebivalci Mar-seillea hvalijo: »Ko bi Pariz imel našo Cannebiere, bi bil šele majhen Marseille!« Po tej ulici bobni življenje vsega sveta. Ta ulica ne počiva nikdar, ne podnevi, ne ponoči. Neprestano drvijo po njej avtomobili, neprestano se mešajo po njej ljudje iz vseh vetrov. Na njej slišiš jezike, ki jih morda nikjer v Evropi še nisi čul. Na tej ulici se je zgodila strahovita nesreča, na tej ulici je izdihnil svojo plemenito dušo naš kralj Aleksander, zadet od zločinskih strelov. V Marseilleu živi še drug Marseille, ki je pravzaprav republika zase. V njem se zbirajo dvomljivi elementi, čudni mornarji v spremstvu neznanih prijateljev, tovarišev in žensk, tu se zbirajo zločinci, ki jim policija ne more do živega. Ti imajo med seboj tajne zveze in skrivajo drug drugega; zato je bilo tudi toliko lažje prav v Marseilleu organizirati aitentat na našega vladarja. Kralja Aleksander in Boris se peljeta na lov. Žalna seja JČ lige Izvršni odbor jugoslovanskih češkoslovaških lig v Sloveniji in odbor Jugoslovanske češkoslovaške lige v Ljubljani se je v četrtek zvečer zbral na povabilo predsednika dr. Egona Stareta, da počasti spomin na svojega vladarja Aleksandra. Dr. Stare je v svojem spominskem govoru podal sliko pokojnega vladarja koit državnika in voditelja vseh Jugoslovanov. S posebnim poudarkom je omenil, kako navdušen Slovan je bil kralj Aleksander. Bil je odkritosrčen prijatelj češkoslovaškega naroda iu še posebej predsednika češkoslovaške republike T. G. Masaryka. Bil je prepričan o velikem poslanstvu slovanstva, deloval je s kraljevim dostojanstvom in s srčnim patriotizmom za zbližan je vseh slovanskih narodov. Zbrani odborniki so spominski govor poslušali sito je. Ko je predsednik s posebnim poudarkom izjavil, da se ob tem silnem udarcu nismo razpršili, in ko je obljubil, da se bomo še bolj strnili v ljubezni do naše domovine Jugoslavije, so odborniki v svojih srcih z njim ponovili prisego, da bodo po sporočilu kralja Aleksandra »čuvali Jugoslavijo«. Ob koncu so vsi navzočni zaklicali kralju Aleksandru trikratni: »Slava!«. Izvršni odbor jugoslovansko-češkoslovaških lig v dravski banovini in odbor jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani sta poslala z žalne seje brzojavko maršalatu dvora. Obenem so lige izjavile v brzojavki vdanost novemu vladarju kralju Petru. Sožalje praške Karlove univerze ljubljanski Ljubljana, 12. oktobra. Rektor praške Karlove univerze dr. Drachov-sky je poslal rektorju univerze kralja Aleksandra I to-le brzojavko: »Vaša magnificenca blagovoli sprejeti izraz globokega sočustvovanja v bolesti, ki jo z drago sestrsko univerzo občuti Karlova univerza nad izgubo vzvišenega podpornika znanosti in umetnosti. Naše dijašlvo si je pripelo žalne trakove, žalujoči s svojimi bratskimi jugoslovanskimi tovariši.« G, rektor dr. Ramovš je na to brzojavko od-odgovoril rektorju Karlove univerze: »Hitim, da Vaši magnificenci izrečem najiskrenejšo zahvalo za tople besede sožalja, ki ste ga blagovolili izraziti nam v teh bridkih trenotkih v imenu staro-slavne, nad vse drage Karlove univerze. Prosim Vašo magnificenco, da blagovoli tudi bratski češkoslovaški akademski mladini sporočiti mojo najlepšo zahvalo za njeno bratsko sočustvovanje.« Za eno znamko več milijonov! Američan Artur Hind je zapustil svoji ženi zbirko znamk, ki je vredna milijone. Nad 11 milijonov predvojnih dinarjev ga je stala. Vdova je že prodala del te zbirke; za prodane znamke je prejela doslej 24 milijonov dinarjev. Spomladi bo v Newyorku druga razprodaja. Vdova računa, da bo za znamke prejela še 10 milijonov. Gospa Hind prodaja tudi posebno znamko iz Britske Guyane, ki je bila izdana 1. 1856. Zanjo zahteva 3,650.000 dinarjev! Esperantski zvočni film Za časa svetovnega esperantskega kongresa v Stockholmu, letos meseca avgusta, se je predvajal zvočni film >Jutri začnemo živeti«. Film je bil izdelan v nemškem jeziku, toda potem so še dodali govor v esperantu pod vodstvom filmskega pisatelja Jean-a Forge-a. Ta film je prvi kompletni esperantski zvočni film. Predvajanje tega filma je imelo velik uspeh in bo brez dvoma uspešno prepotoval ves 6vet. Namerava se ustanoviti akcijska družba za izdelovanje zvočnih filmov in jih razširiti po vsem svetu, posebno v deželah z malimi narodi. (Rondo.) Strašno delo brezumneza Iz Budimpešte poročajo, da je v škofijskem gozdu pri Vacu gozdni čuvaj, ki je nenadoma znorel, ustrelil dva nabiralca gob in več drugih nevarno ranil. Gospodarstvo Stanje Narodne banke Dno 8. oktobra je bilo stanje Narodne banko naslednje (vae v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 30. sept.): Aktiva: zlato 1.820.53 (—5.98), valute (j.09 (— 0.1), devize 131.54 (+ 15.66), skupna podlaga 1.952.16 (+ 8.58); devize izven podlage 52.06 (— 0.098), kovani denar 173.81 (+ 12.68), posojila: menična 1.586.17 (— 8.58), loapbafcd-ua 238.54 (— 0.4), razna aktiva 236.9 (+. 14.87). Pasiva: bankovci v obtoku 4.294.2 (— 3.5), obveznosti po vidu: drž. terjatve 2.8 (— 0.74), žirovni računi 548.57 (+ 17.2), razni računi 640.0 (+ 9.56), skupno obveznosti po vidu: 1.188.36 (+ 26.0), obveznosti z rokom 809.53 (— 9.45), razna pasiva: 241.36 (+ 13.7). Skupno obtok bankovcev in obveznosti Dve novi zadrugi Ljubljana, 12. oktobra. V zadružni register okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani sta bili zadnje dni vpisani dve zadrugi, ki nameravate izdajati časopise in druge literarne proizvode. Stane Vidmar in tovariši eo 20. septembra vložili pri omenjenem sodišču predlog, da se v zadružni register vpiše zadruga »Bojevniška tiskovna zadruga«, katere član lahko postane, kdor vplača vpisnino 100 Din in delež po 50 Din. Jamstvo je omejeno samo na še enkratni znesek deleža. Zadruga ima nalogo: 1. se baviti z založniškimi, tiskarskimi in knjigoveškimi posli in 2. zalagati in izdajati strokovne, leposlovne, politične in gospodarske kjxjige, časopise in druge literarne proizvode. V načelstvu te zadruge so: Vidmar Stane, industrijalec v Savljah, občina Ježica, Kuster Avgust, ravnatelj tdvarne »Peko« v Tržiču, Lorger Alfonz, ravnatelj, Ljubljana, dr. Haoin Josip, odvetnik, Ljubljana, Matičič Ivan, faktor, Ljubljana, Gombač Erle, uradnik, Ljubljana, Gledališka ulica, Rozina Ivo, trgovec, Ljubljana, in Paulin Rajko, uradnik Ljubljanske kreditne banke, Ljubljana. Senator dr. Valentin Rožič in tovariši so kot drugi 25. septembra vložili pri gorenjem sodišču predlog za registracijo zadruge »Narodna prosve-ta«. Delež znaša prav tako 50 Din z enkratnim jamstvom, toda vpisnina 450 Din. Zadruga si je nadela prav slične naloge in cilje kot »Bojevniška tiskovna zadruga«. V načelstvu te zadruge so: dr. Valentin Rožič, senator v Ljubljani, načelnik, Ivan Deržič, načelnik pri ljubljanski železniški direkciji, kot podnačelnik, in člani: Fook Maks, industrijalec v Kranju, Gajšek Karol, notar in narodni poslanec v Slov. Konjicah, dr. Goljar Srečko, odvetnik v Ljubljani, dr. Kandare Fran, odvetnik v Ljubljani, Koman Albin, narodni poslanec in posestnik v Vižmarjih, Lavtižar Josip, posestnik v Kranjski gori in dr, Režek Josip, mestni predsednik in odvetnik v Novem mestu. Poštna hranilnica v septembru V septembru se je število vlagateljev pri Poštni hranilnici povečalo za 3.866 na 304.645, istočasno pa so narasle hranilne vloge za 12.75 milj. Din na 703.5 milj. Din. Skupno so v prvih 9 mesecih t, 1. narasle hranilne vloge pri Poštni hranilnici za 139.4 milj. Din, Število čekovnih računov je v septembru naraslo za 70 na 24.213. Promet je v primeri z avgustom nekoliko padel: avgusta je znašal 5.787.5 milj., septembra pa 5.523.65 milj. Din. Od prometa v septembru odpade na brezgotovinski promet 49.69%, dočim je znašal odstotek brezgotovinskega prometa prejšnji mesec 50.6%. Saldo čekovnih računov je Bonovno narastel in sicer od 1.025.7 na 1.063.9 milj. in. Lani so se v istem času (od 31. avgusta do 30. septembra) vloge na čekovnih računih zmanjšale od 1.082.6 na 1.019,55 milj. Din. Podružnica Narodne banke. Z odlokom finančnega ministra z dne 5. oktobra je bil potrjen sklep uprave Narodne banke, da se ukineta podružnici Narodne banke v Pan-eevu in Vršcu. Oba kraja bosta po otvoritvi mosta med Pančevim in Belgradom tako zvezana s prestolnico, da ne bo treba posebnih zavodov v Pa.nčevu in Vršcu. Nadalje je finančni minister potrdil sklep uprave Naroclne banke, s katerim se povzdigneta agenciji Narodne banke na Sušaku in v Dubrovniku v podružnici, kar je važno z ozi-rom na vedno večji poinen pomorske trgovine v naši državi. Hranilniška razstava v Brežicah. Zaradi smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra je preložena hranilniška 5.482.545 (5.462.7) milj. Skupno krije 35.60% (35.59), od tega samo v zlatu 33.20% (33.45). Izkaz Narodne banke beleži običajno razbremenitev po ultimu, vendar tn razbremenitev iz sezonskih razlogov ni znatno. Narasla so žiroviia dobroiitietja pri banki, padel ,ie tudi obtok bankovcev in obtok ko-: vanega denarja. | Pri podlagi pa opažamo, da se je zrnan j-i šal zlati zaklad najbrže radi prodaj zlata v svrho vzdrževanj stabilnosti dinarja, nasprotno pa je bil ta padec zlata kompenziran v še večji nieri po dotoku deviz V podlagi, pri devizah izven i>odluge pa je bil zabeležen manjši odtok. Posojila sso zopet začela padati, kur je pripisovati najbrže sezonskim razlogom. Boj proti tirlpi Togal tablete so uspešno sredstvo proti hripi in prehladu. Togal pomaga k izločevanju mokračne kisline. Togal tablete pYeprečiio razvijanje hripe, če se vzamejo v začetnem štadiju iste. Nad 6000 zdravniških ocen. Poskus Vas bo prepričal. V vseh lekarnah. Sedaj samo: Mala škatlja Din 21'—, velika škatlja Din 46- Odobreno MSPINZ št. 1878. razstava, ki bi se morala vršiti v Brežicah od 14. do 21. oktobra na 21. oktober in bo otvoritev v nedeljo 21. oktobra. Razstava bo trajala do 28. oktobra. Nemški listi in naše gospodarstvo. Frankfurter Zeitung od 11. t. m. prinaša v gospodarskem delu na uvodnem mestu daljši članek o našem gospodarstvu pod naslovom: Boj Jugoslavije za premaganje krize. List ugotavlja izboljšanje gospodarstva po gotovih znakih. V gospodarstvu se nadaljuje de-flacijska politika, kar kaže na povezanost jugoslovanske gospodarske politike s jrancosko gospodarsko politiko. Ugotavlja velik pomen sporazuma z upniki iu navaja številke o tečajih naših posojil v Nevv Yorku in Parizu, nato podatke o prometu plačilnih sredstev, o cenah, zunanji trgovini, itd-Končuje članek z ugotovitvijo, da je Nemčija postala stalen odjemalec za gotove agr n nje proizvode, na katerih proizvodnjo bi sejiaj presumerjlo naše gospodarstvo. — Glasilo narotfnosocialističiie stranke v Monakovein »Vblkischer Beobachter« prinaša prav tako na uvodnem mestu v gospodarski rubriki članek o gospodarskem položaju v Jugoslaviji. V .člauku ugotavlja, da se gospodarstvo postopoma izboljšuje in premaguje krizo. V poročilu večkrat citira belgrajski tednik Narodno blagostanje, ozir. mnetije g dr. Vel Bajkiča. Tudi V. B. je mnenja, da je gospodarska kriza dosegla vrhunec in da nastopa polagoma izboljšanje v našem gospodarstvu. Članek vsebuje mnogo statističnih podatkov. Francija bo izvažala pšenico. Iz Londona poročajo, da so vznemirjeni nad velikimi ponudbami pšenice iz Francije. Tako je bilo prodanih 100.000 ton za Nemčijo, 50.000 za skandinavske države, 30 tisoč ton za Italijo in 50.000 ton za Anglijo. V Angliji stane francoska pšenica 18 šilingov, dočim' znaša notranja cena v Franciji 65 šilingov. Dotok zlata v Švico traja dalje. V prvem tednu oktobra je znašal dotok zlata v Švico 13.55 milj. frankov in je je s tem švicarski zlati zaklad narastel na 1169 milj. švic. Irankov, dočim je devizni zaklad z 20.6 milj. frankov ostal neizpremenjen. Avstrijski les in Francija. Te dni se začno v Parizu pogajanja med zastopniki Francije in Avstrije glede uvoza avstrijskega lesa v Francijo. Avstrijski les uživa že itak preferenčne ugodnosti prj carini, sedaj pa gre za znižanje uvozne takse in za druge ukrepe, ki naj olajšajo avstrijski uvoz lesa v Francijo. Romunska trgovinska politika. Romunsko trgovinsko ministrstvo je do končnoveljavne določitve novega uvoznega sistema sistiralo vsa dodeljevanja uvoznih in izvoznih dovoljenj. Ne nanaša pa se ta ukrep na že sklenjene pogodbe. Posledica teh ukrepov je velika podražitev uvoznega blaga, ki znaša okolj četrtino dosedanjih cen. viada hoče poseči vmes in preprečiti spekulativno dviganje cen. Rusko blago v USA. Iz Nevv Yorka poročajo, da bo rusko trgovsko zastopstvo v Ameriki v kratkem začelo z veliko reklamno kampanjo za odjem ruskega blarra in proizvodov. Gre za propagando konzerv, vodke in igrač. Borta Dne 12. oktobra 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali danes tečaji Curiha in Bruslja, popustili so London, New York in Praga, dočim so narasli tečaji Amsterdama, Berlina, Pariza in Trsta. V zasebnem kliringu je zaradi oddaj Narodne banke ostal tečaj avstrijskega šilinga popolnoma neizpremenjen: 8.10—8.20 na vseh naših borzah. Nadalje je angleški funt v Zagrebu narastel na 223.95 do 225.55, v Belgradu pa je [»pustil na 222.70 do 224.30. Grški boni v Zagrebu 27.65—28.35, v Belgradu 28.15—28.85. Španska pezeta je v Zagrebu pomtstlla na 5.80—5.90. Ljubljana. Amsterdam 2304.29—2315.65, Berlin 1564.58—-d375.38, Bruselj 793.57—797.51. London 165.30—166.90. Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 3338.83-3367.09, Pariz 224.13-225.25, Praga 141.73 do 142.59, Trst 290.74-293.14. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.225, London 14.94, Newyork 303.75, Bruselj 71.60, Milan 26.275, Madrid 41.85, Amsterdam 207.90, Berlin 123.3, Dunaj 72.75 (57.2). Stockholm 77.05, Oslo 76.05, Kopenhagen 66.70, Praga 12.795, Varšava 57.925, Atene 2.915, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7975. Vrednostni papirji Tudi danes državni papirji ne izkazujejo nobenih znatnejših fluktuacij. Edino promplna škoda je bila nekoliko slabša z begliišknni obveznicami vred. Promet se je gibal v običajnih mejah. Kakor včeraj, je tudi danes Narodna banka intervenirala v treh dinarskih papirjih . na trgu' z manjšimi zneski. Na ljubljanski borzi so bili zaključeni zopet agrarji jm 41, kot včeraj. Ljubljana. 7% invest. pos. 71 den., agrarji 41 zaklj., vojna škoda 350--353, begi. obv. 60 den., 8% Bler. pos. 68 bi, 7%' Bler. poš. 57.50 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 66—08. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 den., agrarji 41 den., vojna škoda 350—351 (350), 12. ■353 bi.. 6% begi. obv. 60- -61 (60), 8% Bler. pos. 68 bl„ 7% Bler. pos. 5"?,75 bi, 7% pos. DHB 41 d. ' — Delnice: Priv. agr. banka 220 bi., Osj. sladk. tov. 136—145. Beckerek sladk. tov. 700, Osj. livarna 135 bl„ Impeks 50 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50 (71). agrarji 41.75 den. (41.50). vojna škoda 350— 351 (351. 350), 12. 352.50 den. (352, 351.50), 6% begi. obv. 00 -60.50 (60), 7% Bler. ,pos. 57 bi. — Delnice: Narodna banka 4135 den. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal neizpremenjen. Vse čaka na nadaljnji razvoj prilik na tržišču, ponudba je nekoliko zaostala in se ta zastoj pozna v vsej kupčiji. Cene so v primeri z včeraj ne-izpremenjene. Ljubljana. Pšenica bč. 79-80 kg 160-162.50, bč. 80 kg 1% 162.50—165, koruza suha stara za mletev 147.5Q—150, umetno sušena nova s kvalitetno garancijo 117.50—120, moka bč. ničla 260 do 265, ban. ničla 265-270. Novi Sad. Koruza bač. in bač. okol. Sombor 83—85, bač. suš. 68—70, bač. in srem. dec., jan. 60—62, ban. 80—82. ban. suš. 65-67, srem. parit. Indjija 83—85, srem. suš. 68—70, srem. suš. ladja 77_79. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet srednji. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 100^111, gbač. 110—112, srem. 109—111, slav. 111—113, bič. in ban. potiska 122—124, koruza bač., srem. 83. db 85, bač. kanal ladja 84—86, bač. ladja Donava iu Tisa 84—86, bač. in srem. sušena 68—70, bač. in srem. suš. dec., jan. 60—62, bač. in srem. suš. ladja 77- 79. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet 66 vagonov. Živina Mariborski svinjski sejem 12. oktobra: Na današnji sejem je bilo prignanih 476 svinj. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov stari 40—70 Din, 7—9 tednov stari 80—90 Din, 3-4 mesece 130 do 150 Din, 5—7 mesecev 250—300 Din, 8—10 mesecev 320—400 Din. 1 leto 550—600 Din, 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 8.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 122 svinj. Sejem za prašiče v Ptuju. V sredo, 10. t. m. se je vršil običajen sejem za prašiče, ki pa je bil slabo založen in tudi kupčija je bila minimalna. Prignali so 150 prašičev in ,141 svinj, skupaj 291 ščetinarjev. Povprečne cene za 1 kg- žive teze so bile sledeče: debele 6—7 Din, pršutarji 5-6.50 Din; plemesnke svinje so prodajali od 200—700 Din komad; prašički stari 8—10 tednov pa so se prodajali po kakovosti, in sicer od 70—150 Din eden. Hmelj Žatec (CSR), 12. oktobra. Položaj na hmeljskem trgu je ostal neizpremenjen. Nastopil je sicer mir, vendar sb cene ostale popolnoma neizpremenjene in se gibljejo med 1600—2000 za 50 kg. Zaloge na deželi so se zelo zmanjšale in so sedaj večinoma le še v roki, kateri se ne mudi s prodajo. Zato sedanji mir ne vpliva na trg. Speti Jakob Soklič: Jesen v Halozah Hočeš videti nepokvarjeno naravno lepoto? Pojdi v oktobru v Haloze! Jojl Koliko lepote je jesen razlila nad te gričke! Sonce pripeka, da misliš, da si sredi poletja; petje odmeva, kot da je na vsakem gričku gostija ... Trgatev. Letos je bila slaba, pičla. Okoli Le-skovca in Sv. Barbare prav slaba, ker je toča kruto gospodarila, njen ostanek pa dež uničil. Marsikdo ni pridelal ničesar. — Srečali smo takega ubožca. »No, stric, kako?« Solze so se mu zasvetile v očeh: »Niti za davkel« ... Kjer ni bilo toče in so počakali s trgatvijo, je pridelek lep; mošt teče sladko, opojno. Izborno vino bo to! V vinogradu Klenovškovem smo sedeli, pili vino, pokušali mošt in grozdje. Sladko. Ta dan ie imel mešani 18 stopinj. »Prav dobro bo, le malo ga bo,« je razlagala gospa Lenika. Gospod Hinko je pa v sosednji sobi že gostil kupce, ki so ponujali po 4 Din Izpod preše. — Naprej! — Lojze se ustavi. Razgled ga je čisto prevzel. Ptujsko polje, Črna gora, po polju notri do Maribora, na drugi strani proti Slovenskim goricam in še čez na Prekmursko. In po Halozah! V ozadju Zavrče, Sv. Barbara, Sv. Ana. Najvišji haloški hrib: Sv. Avguštin kraljuje nad grički, ki jili v ozadju čuva Donačka gora. Lepota brez primere ... Na Prigaršek! Prelepi vinogrnd patrov tnino-ritov! Frater Vid pozdravlja pied vrati, župnik Konstantin nas že vabi v lepo sprejetniiico. Prijazna in lepa družba: debeli Ludvik, župnik svclo-vidski, g. kaplan, pa še pesnik in pisatelj Vitko in Gusti. Čaše so zazveuele, pesem se je oglasila, klavir zapel. Ko pridejo prijatelji, naj gre kriza In težak čas v pozabo." Čudovit kraj jc ta Prigaršek. Sredi'lepih vinogradoiv krasen dom, ki ga varujejo visoki topoli. Koliko gostov sprejemu ta hiša! Spominska knjiga pove marsikaj zanimivega: Imena, duhovite domisleke, karikature, risbe, no pač: in vino veritas! Prijeten večer! Klopotci pojo. Delavci sede pri večerji, se smejo, pojo. Pridne delavke zvedo, da so gostje v hiši. Kmalu se oglasi podoknica. Lepi glasovi haloških grl! Čez tihe haloške griče plove pesem o slovenskem dekletu, o rožmarinu, o preljubem veselju. Še za lahko noč zapojo in na svidenje, pa odidejo v dolino. Opojna lepota Haloz te prevzame. Ni čuda. da tu pesnita Remec in Onič, da je Jirak tu naslikal svoje najlepše slike. Na Pri-garšku je Remec zapisal v spominsko knjigo tole: Kaj pa pojejo klopotci v lepem času branja? Pojejo noč in dan brez nehanja... Prvi poje: Kaj pa gospod kaplan? Kaj pa gospod kaplan? On na Prigaršek goste vodi ... Drugi poje: Tam je frater, tam je frater! Frater Vilus pri posodi... Gostom streže, gostom streže... Čast in hvala njemu bodi! Kaj pa pater Konstantin? Mošt ima 18 stopinj! Kako smo zaključili večer? Pridi sain v Haloze, pa boš doživel sam — pero ne more popisati! Dnigo jutro smo poslušali o načrtih za popravo cerkve in župnišča, nato pa pogledali k dobremu gospodu Ivanu in gospe Nežiki. Kakšna po-strežljivost! Razkazujeta krasne vinograde, govorila o haloških novicah iu strežeta, strežeta. Bog ohrani to dobro hišo! Ne. Haloz nisi prav videl, če nisi obiskal umetnikov, ki hi ustvarjajo. Med vrati svoje velike gosposke hiše stoji Jan Oeltjen. Njegove prijazne oči, pipi ca v ustih, smehljaj — že smo prijatelji! Ko se- diš v njegovi delavnici, se moraš čuditi pridnosti tega moža. Olje, risba, akvarel! Cele skladovnice, ki čakajo na razstavo v Ljubljani____ Čez dva. tri gričke, pa se ustaviš pri Kasi-niirju. Krepki, visoki mož vodi goste v hišo, 'gospa Tanna — tudi slikarica — pogrulja mizo, nudi cigarete, vino, turško kavo. Kasimlr že razkazuje slike, vjedenke. Posebno one iz Splita. Prihodnji teden otvori razstavo v Zagrebu, zato hiti, hiti. Objame te zavest: stojiš pred velikim umetnikom. Tujec je, a gorko ljubi našo domovino. Globoko je zajel njeno lepoto in jo razkazuje po vsetn svetu. Hvala, gospod Kasimir! Pozdravljen! Nogomet in profesijonalni igralci Da bodo tudi naši čatatelji informirani o življenju profesionalnih nogometašev, si oglejmo angleške profesijonale, odnosno njihova stroga pravila, katerih se morajo brezpogojno vsi držati, ki pripadajo profesionalnim klubom. Človek, ki ne pozna njihovega treninga, njihovega strogega življenja in strogih pravil, bi mislil kako srečni športniki so to, ko za svoje tekme dobivajo visoke plače. Toda vsak angleški (in tudi drugi) profesijonalni nogometaš je pravzaprav velik revež, ker ni več sam svoj gospodar, ampak je podvržen najstrožji disciplini, ki gre v mnogih slučajih še dlje kakor vojaška. Tako-le izgleda njihov poklic: igralci (razen onih, ki imajo kak drug poklic) morajo biti vsak dan, izvzemši ponedeljka, ob 10 in ob 14.30 na igrišču, kjer trenirajo po navodilih manažerjev in trenerjev. Oni pa, ki so v poklicih, morajo priti najmanj dvakrat na teden in to ob torkih in četrtkih med 18 in 20 na trening. Igralci imajo na razpolago svojega klubovega zdravnika. Če zboli kak igralec, mora predložiti menažerju zdravniško izpričevalo. Kakor hitro ozdravi, ima takoj nastopiti službo, ter predložiti zdravniško izpričevalo o svoji sposobnosti. Če je bil igralec v soboto ranjen, se ima javiti v nedeljo zjutraj trenerju, v ponedeljek pa menaierju. Tri dni pred tekmo ne sme plesati, tudi ne sme voziti motorja- Kdor se pregreši proti tej določbi, se kaznuje z denarno kaznijo. Vse potrebščine za tekme in treninge nabavi klub. Vsak igralec pa mora sam skrbeti, da so njegovi čevlji vedno v redu. Obla-čilnice in klubovi lokali so privatna last; v njih se smejo zadrževati samo oni igralci, ki igrajo dotičm dan tekmo. V teh prostorih mora vladati najlepši red in snaga. Na dan tekem morajo biti vsi igralci 45 minut pred tekmo, odnosuo 20 minut pred odhodom vlaka na določenem mestu. Med tekmo se morajo igralci pokoravati kapitanu in poslušati njegova navodila. Kdor izostane neopravičeno od treninga, se mu odbije primerna svota od njegove plače, ki sp plačuje tedensko in sicer vsak torek. Igralec se mora povsod vosti kot sporlnik gentle-men. Kdor kadi ali pije, 6e mora omejiti na minimum. Klub, kateremu pripadajo, morajo vselej častno zastopati, se po svojih najboljših močeh boriti zanj in igrati nogomet kot res pravi športniki. Je ie več drugih predpisov, toda navedli smo le glavne in najvažnejše. Kdor se ne pokorava predpisom, je brez pardona kaznovan in sicer občutno. Ko bi se še našim nogometašem predpisalo iriMo poslušnosti, reda in discipline, bi tudi nič ne škodovalo. Seveda tudi energične roke bi bilo potem treba, ki bi vse to tudi izvajala. SK Disk-.SK. Domžale 3:0 (0:0) Dolgo pričakovani domžalski derby meti tukajš njima kiubomu Diskom in Domžalami se je odigral preteklo uedoljo. Sodutku g. Doliuaiju iz Ldubljuuc se ob J pred staviW oUe cnujstoriei, burno pozdravljeni vsaka od i svojih navijačev. Zaeeiui uuuree ima Sli Domžale, ki iuene ttiknj I vehomeuUio napadati, pri čemer wuu močnega po I močnika v jajiuui vetru, ki jc vprav tedaj pihal proti Jliskovi polovici. Zato prvih tU minul Domžale diktirajo tempo. Pomgoma se Disk oprošcu obroču iu uvaja v igro [irlzomno igro kratkih pasov, kar se mu je Ludi posiouilo. Igra poti tuj u odprla in zanimiva. (Jbu vratarju imata polne ro»e ilela iu sigurno rošujetn svoji svetišči. Par prodorov z obeti struni tudi ne prinese žgodltka. Prvi polčas koufia nereieuo. V drugem polcusu prevzame uisk igro popolnoma v svoje roke. igra se večji del pred vrati SK Domžal, odnosno uu njegovi polovici. Disk je potisnil nasprotnika poVsoni v obrambo, saj so Domžale imele ves drugi ptilčus Štiri, brunitue, u tudi ti niso mogli za držali sijaj no ruzpoložonegu l)i*kovega napada, ki je kljub izredni smoli — žuga se je namreč neštetokrat udbilu od same prečke — trikrat poslul žogo skoai nasprotnikova vrata. Prvi gol dosežu Disk v sredi drugega polčasu po levem krilu Drtniolu.. Minuto kasneje .tolče isti igralec drugi gol zu svoj klub. Nasprotnik ž luni c pod vtisom pora/.a popuščati in se iki-sfužčvatl nepotrebne surovoMti. Toda sodnik je v kali zadušil in zubramiil take nusnortinj eksce.se, Disk igra smiselno iu koristno. V 39. minuti zublje levu zve/.u Jaue;4 po krusui solo-akcijl z močno bombo tretji gol iu postavi s tem reaiiltat, ki se do kouea ne izpremeiii. V tej prvenstveni tekmi je Disk ponovno dokazal s svojo lopo iu 1'air igro, da daleč nadkrUJuje svojugu lokalnega rjvala. Vsi dtskovi igralci, brc/, izjemo, ho dali i« sebe vse, » čimer so zadivilii vse glodalce, ka-teriti se ja z vsega akr^a,zbralo pruko 5110. Tekmo Je g. Dolinur vodil odliAno 1n brez najmanjših taktičnih napak. V predtekmi jo rezerva Diska zasluzeno zmagal* nad rozorvo Domžal s 4:1. Smuški odsek ASK Primorja. Kodna odborovna seja bo v ponedeljek, ti. oktobra ob al pri Stamleu. Udeležba je dovoljena vKnfcomur. — Tujuik. Plakat ~a olimpijske i ure leta 1036. U Berlina poročajo, du je odbor žu umetnost v olimpijskem pi o-; pugiuiuučin odboru iaz.pi«ut uatoč&j /.u osnutek pni-Hala zu prihodnjo oliui.ptj.sku igru. Tega natečaja se ju udeležilo il konkurentov tur jc dobil prvo nagrado ] Willy Peuzlod iz Draždan. ■ r. i - , - I t- , I ftov svetovni rekord v hoji ua M annleških milj Hitimo mimo nove Pernatove kapelice svete j je ulteUViii Švicar Suinvub pri učnem mitingu \ u.gi. Ane, pa nas dohiti še en haloški slikar. Oto Trn- ' Zu omenjeno progo je porabil samo -i ur. 4-j mtuui ! te' dvomaleh /,„- (>7.3, V Atenah se je vrfill pred atMHKI gledalci dvodnevni labko-atlutski dvomateh mod mnd.lur«ko in KrSIto reprezoutauuo, v katerem so zjuaguli Madjari s toČkumi napram 67.1), ki so jih dosegli Grm. Ob tej priliki so ' bili doseženi ti-lo va?,ne.|Si rezultati: 10U m: Sir (\1) 10.8; 'JKI ni: Sir (M) ^ sek.; 4im ui: Mun uiikas (U) 0U.1 sek., nov grški rekord; 800 m: Szabo l'.5!l.7; 1500 ni: Sznbo (M) 1:114; 5IHKI mi Kolen (Ml 15:10.4; atom m: Tilias (II) 1:,W ur; I krut po im m: M m I larsku 42 sek.; Balkanska štatela: Madjursku :t: Ml.«; UU lil zapreke: Kovač« (M) 14.8; 4(111 m zapreke: M antika« (ti) 54.8; skok v daljavo: Koltui (M) 7.09 m; skok v v.iiino; Kosmurki (M), 1,8 nij skok s pulico: '/,sul'l'Ua (M) 3.8 m; troskok: Tnsiiigy (M) 13.92; krogla: Durany tM) 15.:W m; krogla obojeročnio: l)arany (M) (Ii)' 46.5« ni. •J«Uili m; koiPje: Var\vzegliy (M) Oti.55 m; dlslt: Sillas l.uiui lleeeali, Italijanski ol.1iupi.lMki zmagovalec, je starta! pred kratkim "a svojimi potovanju v Ameriki v Bostonu ter je gladko zmagal na 150(1 m v čn.su 4:112. Konkurenca ni hi lu ravno 'velika, zato jc bila njegova z.magu tetn lažja. Alinlija; I talijo U. novembra letos. Angleška ter italijanska reprezentanca se srečatain letos 14. novembra v IjoihIoiki. Itulijiinl so prosili zu preložitev tega terminu, veiular Angleži nočejo o tem ničesar si iAuti. I.aliko-atlelski drami/teli Nemčija: Anali ja bo pri hodiije teto i lvi>) n u ob Uonu. Angleži so predlagali, nuj bi se vršil v času ud 11. do 18. avgii»t&. z vinom, hitro pokaže iz mape itekaj akvarelov, ki | so kot pesem. Trubel je poet! Mimo krasnega Slomškovega doma. mimo zgodovinske cerkve, ki jo je pred Turki branil kralj Matjaž, mimo šole s pomembnim napisom: Dobra mladina — srečna domovina — hitro na Hajdinw. Od daleč nas pozdravlja zitonik Sv. Trojice, žalibop, da ui časa. da bi pozdravili prijatelje tamkaj. Poln je naš vagon. Vsak potnik ima košek grozdja, pa vrečico kostanja, odpustek iz Haloz. Se en pogled na Haloze. Z Bogom, lepi svet! Škoda, da so Haloze tako malo znane! Avstrijci, Hrvati, celo naši brati iz Srbije, prav iz Skop-Ija, hodijo na letovišče semkaj — Slovencev pa ni! čeprav je vse silno poceni (par piščancev 10 Din!), čeprav svet nebeško lep, čeprav ljudstvo dobro, ljubeznivo, pa tako ubožno in jiotrcbiio!-->— Srkaš sladko kapljico haloško, pa ne pomisliš, kako trpi tisti, ki ti je to vince pripravil! V skrajnem jiomaiijkanju živi, nima poštene obleke, ue prave hrane, slabo stanovanje — skoro čisto |5ozabljen je naš uobri Haložan! Naj tudi Halozam vzide lepša zarja! ii Henrik Sienkiewicz: »Križarji« Izmed vseh poljskih pisateljev uživa doniš iu v fijini največji sloves romanopisec Henrik Si e n -ievvicz. Poljska književnost si je po njem eicer oiskala novih podov ter se ne samo vsebinsko obo-atila in razširila, marveč se prav tako dvignila v jnetnostnem pogledu, vendarle je ostal Sdenkie-jliricz slej ko prej ljubljenec množice. V čem je skrivnost tega uspeha? Poleg izredno močnega oblikovnega daru sta mu to nenavadno popularnost pridobila v prvi vrsti idealni polet, ki odlikuje vsa pisateljeva dela, in pa moaumentalna zgodovinska Snov. Kako je tudi naše ljudstvo vzljubilo Sienkie-vdczeve romane — »Z ognjem in mečem«, »Potop«, »Gospod Wolodijowski«, »Quo vadiš« itd. — dokazuje najbolje prav to, da je večina izmed njih že drugič prevedena v slovenščino. Pravkar smo do-fcili v novem prevodu dr. Rudolfa Moleta prvi del »Križarjev«, ki predstavljajo ne samo enega najohširnejših, marveč tudi enega najlepših pisateljevih romanov. Delo je izšlo kot 56. zvezek »Ljudske knjižnice« v založbi Jugoslavanske knjigarne. »Križarji« so zgodovinski roman, čigar snov je zajeta iz napetih, dolgih in strašnih bojev med Nemci in Poljaki v srednjem veku, Nemci, v tisti dobi največja politična moč v Evropi, so prav takrat mogočno prodirali na vzhod, da ei osvoje slovanske kraje tudi na severu, prav tako kakor so delali tudi na jugu, Ponemčevanje se je sprva vršilo v zvezi s pokristjanjevanjem, ki pa 'e pozneje postalo le še krinka čisto posvetnih ci-.jev. Zlasti nemški viteški red tako zvanih križarjev je storil Poljakom in sploh severnim Slovanom mnogo zla in krivitf,* dokler jih niso združeni Litavci in Poljaki porazili v znameniti bitki pri Tannenbergu Ln Grunvvaldu 1. 1410. To dobo poljske preteklosti je opisovalo oziroma opevalo že mnogo pisateljev, a nikomur se ni posrečilo ustvariti tako veličastne podobe teh bojev, kakor prav Sienkie-vviezu v »Križarjih«, Ta poljsko-nemški spor je zgodovinsko ozadje romana, ki tudi sicer popolnoma izžareva duha oziroma ozračje tokratnega časa. Vendarle pa zgodovinski dogodki in osebe večinoma ne stopajo v ospredje povesti. Roman je v prvi vrsti delo bogate in iznajdljive pisateljeve domišljije, ki je tako rekoč iz niča ustvarila napeto viteško-romantično zgodbo in jo spretno združila in prepojila s stvarnim in duhovnim zgodovinskim obeležjem. Zgodba je na kratko takale: Dva viteza iz rodu »Točarjev«, Matko in Zbiško iz Bogdanjca, potujeta ekozi Krakov in srečata križarskega poslanca Lichtensteina. Mladi, ognjeviti Zbiško ga razlali s tem, da ga napade. Moral bi izgubiti glavo, a ga reši »kraljica njegovih misli«, lepa Danuška, hčerka strašnega Juranda iz Spihova, ki ni le sovražnik, marveč tudi strah in trepet Nemcev. Zbiško, za katerega se je vnela v ljubezni tudi brhka Jagienka z Zgoželic, se na skrivaj poroči z Danuško, katero pa kmalu nato ugrabijo križarji, da bi se maščevali nad njenim očetom Jurandom. Tako se ta romantična in ginljiva zgodba konča oziroma prekine na koncu prvega dela romana — na višku naše napetosti in pričakovanja. Kaj 6e bo zgodilo z Danuško, z Jagienko, z Zbiškom, z Jurandom in kako bo zasluženo plačilo zadelo križarje za vse njihove krivice, izdajstva in lopovščine, bomo izvedeli šele v drugem delu. A razen pmenjenih dogodkov vsebuje roman še mnogo prelepih opisov prirode in slik takratnega življenja na (Jvoru in na kmetih. Prizori, ki predstavljajo srednjeveške viteške običaje, se vrste v njem poleg prizorov, ki nam prikazujejo življenje meščanov ali pa nam rišejo usodo uboge kmetiške pare. Nekatere izmed teh epizod — n. pr, opislova — spadajo med klasične prizore poljske književnosti. Prav tako so skrbno in z velikim darom narisani liki posameznih oseb: zviti in pošteni Matko ter nepremišljeni ,a junaški Zbiško, dalje Danuška in Jagienka, dvoje kontrastov, ki sta videti druga poleg druge kakor podoba sanjane in resnične ljubezni, ali pa mogočni vitez Jurand iz Snihova, čigar lik razodeva monumentalne črte velikih postav svetovne literature. Poleg teh je pisatelj s posebno svetlimi barvami narisal kraljico Jadvigo, bodočo poljsko narodno svetnico in ženo slavnega zmago-vavca pri Grunvvaldu, velikega kneza litavskega in kralja poljskega — Viadislava Jagiela. A njim sledi še cela vnsta drugih, več ali manj važnih oseb: opat, duhovnika Kaleb in Višonjek, kneginja Ana Danuta, križarji, vitezi, dvorjani, meščani, sholar-ji, vojščaki itd. Kakor smo že omenili, je razen kralja, kraljice in še nekaterih drugih oseb vse ustvarila pisateljeva domišljija, prav iako kakor večino dogodkov. In vendarle diha iz vsega dela, iz vsake najmanjše podrobnosti, podobe, besede ali kretnje svet davne minulosti z vsemi svojskimi potezami in časovnimi posebnostmi. Prav to, da je pisatelj kljub svoji svobodni iznajdljivosti ustvaril tako prepričevalno podobo določene zgodovinske dobe, kaže resnično velikega pripovednika in umetnika. S;enkiewicz ni • svojim romanom obnovil samo tega, kar nam spo- ročajo viri in zgodovinski spisi, marveč je ustvaril iz sebe umetniško vizijo davne preteklosti, ki je tem resničnejša, čim svobodnejši je umel biti njen tvorec. Razen veličastne snovi, napetih dogodkov in oblikovnih vrlin moramo poudariti tudi etično plemenitost dela, brez česar si ne moremo misliti resnično ljudskega romana. Prav tako smemo brez pretiravanja reči, da zavzemajo »križarji« med zgodovinskimi romani, kar jih premore svetovna književnost, eno najlepših mest. France Vodnik. Za jugoslovanski patent št, 3648 od 1. V. 1925 na Vzmetni odbijač (»Federpulfer«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrn|ok, lekarnar, Sisak Varujte se potvorb! Zaščitni znak KUBANY-JEV MATE ČAJ hrani ter Krepča Živce m mišice. Pospt-, .. luje prebavo, dela apePt, regulira deto-v vanje si ca In ledvic. Kd >r ga redno pije, se mu nI bati ne gihta ne revme. Oobl se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15 —, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Millvoj Leuslek, Ljubljana, Rešil**« c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši- pijte ga redno I Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičevo cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate In dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 eju-trat do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030. Kupimo Bencinske sode čiste, dobro ohranjene, pocinkane, 'kupuje Motor-oil, Maribor, Kralja Petra trg 4. (k) ZAHVALA Saj smo pričakovali že dolgo, pa vendar na9 je, ko je prišla, potrla smrt dragega očeta, gospoda ANDREJA SAVLI Hvaležnost in dolžnost nam narekujeta zahvalo vsem, ki so se nas spomnili ustno ali pismeno. Predvsem Komencem, ki so nam pomagali, ga pokropili in zanj molili. G. svetniku Jan. Zabukovcu in sosednjim gg. duhovnikom za udeležbo in vodstvo pogreba, vizitatorici v Radečah, č. s. Vincenciji Kaplja in prednici sirotišča v Osjeku, č. s. Veroniki Inglič za naklonjenost, upravitelju narodne šole v Komendi g. Štefanu Trobišu, na čigar pobudo so otroci grob zasuli s cvetjem, mnogim prijateljem iz Smlednika, ki so ga spremili, zastopstvu uradniške organizacije v Vevčah, pevcem za žalostike, vsem darovalcem vencev. Vsem, prav vsem Bog povrni! Komenda, dne 13. oktobra 1934. ŽALUJOČI. Mali oglasi IB m Binm oatfgtl 1 Kuharica vajena tudi drugih hišnih del — želi službo pri krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11864. (a) Službodobe Izurjeno pletiljo za nogavice takoj sprejmem. Topničarska ul. 8, Fani Poljane, (b) Manufakturist (-inja) Za vodstvo komisij, ma-nufakturne trgovine se išče dobra, samostojna moč kot prodajalec in aranžer za mesto Celje. Kavcija pogoj, ni pa potreba v gotovini. Tudi je mogoč prevzem trgovine z blagom ali brez blaga. Ponud"- - podružnici »Slo venca / Celju: »Proti kavciji« št. 11851. (b) Prodajalko ali absolventko trgovskega tečaja sprejmem začasno. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Spretna« št. 11830. (b) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljub liana. Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II. 10.000 Din posojila iščem proti dobri garanciji in mesečnemu odplačilu 500 Din. Obresti po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posojilo« št. 11482. (d) Posestva Trgovino z mešanim blagom, na zelo prometnem kraju v Celju oddam radi prezaposlenosti. - Potreben kapital 15.000 do 20.000 Djn. Ponudbe na podruž. »Slov.« v Celju pod »Bodočnost« št. 11784. (p) Novo hišo dvostanovanjsko, pri železniški postaji na Črnučah, — prodam za 50.000 Din. - Jerko, Črnuče pri Ljubljani. (p) Ca. 20.000 m' zemljišča na lepem prostoru blizu gorenj, kolodvora, vodovod in elektrika v bližini, prodam po zelo ugodni ceni. V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11843. (p) Pouk Večerni trgovski tečaj knjigovodstvo, korespondenca, stenografija itd. -Začetek 15. oktobra ob 7 zvečer, Vpis vsak dan. Najboljša dopolnilna priložnost za ljudi v praksi. Trgovski učni zavod v Ljubljani. Kongresni trg št. 2-IL (u) GZH03SB Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Ocvrtega piščanca celega — za 16 Din — nudi samo še ta mesec gostilna Mevželj — preje Plankar, na Dolenjski ce-_(1) Konfekcija damska in dekliška — naprodaj. — Poizve se v upravi »Slov.« pod štev. 11772._(1) Po ugodni ceni imam naprodaj prav fine fige za žganjekuho. Josip Oražem, Moste pri Ljubljana_(1) Vsem brezobvezen ogled zaloge, kjer najugodneje kupite ali prodate nove in rabljene predmete. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamiča. (1) Potrebščine za čevljarje kakor razne podloge in flanele, rln-čloe, vse vrste plsnln&arjev in čevljarskih žebljev, klej, čevljarsko smolo in vosek, polituro za podplate, prejo od navadne do najfinejše, čevljarsko orodje itd. najugodneje samo pri tvrdki Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Na veliko Na malo Otrobe vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa, kupite najugodneje pri S. REBOLJ A DRUG Gosposvetska cesta 13 Naprodaj: lepo ogledalo z marmornato ploščo, veliko stensko ogledalo, 4 lepo rez-ljani stoli in predalnik. Vprašati pri hišnici, Pra-žakova 3, (I) 800 kg ajdov, medu prodam; kg 10 Din. Škafar Štefan, Beltinci. (1) PRI HRIPI, INFLUENCI IN PREHLADU se priporoča navadno tudi mašaža; za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influenci, prehladu namočite krpo z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo, Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežava bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica 14 Din. (Reg. S. br. 18117/32). Nudim možnost da rešite in dobite eno navedenih nagrad za pravilno rešitev te uganke: 1. nagrada: zlata moška ura 2. nagrada: zlata ženska ura 3.—10. nagrada: moška zavestna ura 11.—20. nagrada: ženska zapestna ura 21,—30 nagrada: moška žepna ura. Te glavne dobitke ratdeli lavni notar; 1000 različnih nagrad razdelim sam. 13 8 11 2 10 3 V prazni prostor tega čelverokota zapišite številke 1— 16 tako, da znese skupno število v vseh smereh 34. Z doposiano rešitvijo se ničesar ne zavežete. Rešitev pošljite skupno z mednarodnim poštnim kuponom za odeovor takoj na nas!ov: E. BERGER, Brno Prlčnl 13-15. VI. Č.S.R STARŠEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača-nje krvi. živcev in teka Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan. »Energin« se dobi v vseh lekarnah ▼ pollitrsklh steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. Alja Rahmanova: 52 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene »Kaj? Ano Nikolajevno? Učiteljico zemljepisa? Ta je 6ama prehodila pol sveta in predava tako zanimivo, ko nobena druga; jaz eem jo tudi imela na gimnaziji! Kako ste mogli to vreči na cesto? Ja, povejte mi sploh, mar imajo zdaj učenci to pravico? Da se lahko pritožijo, vem. Toda kar enostavno vun vreči? To vendar ne grele >Če gre ali ne, ne vem, dejstvo je, da smo jo. Saj ona ni prva, ki je .zletela'. Mislite ei, hotela nam je dajati domače naloge! Ko imamo izven šole že itak dela čez glavo! Vrh tega je to že či6to zastarelo! Saj imamo vendar sedaj metodo laboratorijev po Daltonovem načrtu: vse v razredu, samostojno! Učiteljica govori samo, če je vprašana! In potem — ta stara škatlja! — z nemškimi in francoskimi mesti nas je hotela mučiti. Kaj nas brigajo! Mi emo sedaj prvi na svetu, naših mest naj se uče v inozemstvu, pa ne mi njihovih! Mi gradimo novi svet!« »Niste pa jx>mislili, da ste ubožieo zaradi teh nemških mest pripravili ob košček kruha, da bo sedaj morala od lakote umreti!« »Jasno! Toda je sama kriva, zakaj 6e nam ni prilagodilal O, ko bi videli, kako sedaj učitelji plešejo pred nami, kakor mi žvižgamo, kar z rok nam jedo, tako so poslali krotki! Če bi kdo hotel kake neumnosti uganjati z nami, mu rečemo: .Tovarišč, sklicati bomo učence na zbor in leteli boste ko kurje pero!' O, morali bi videti, kako se po-taje; ko psi!« »Ali ste jih že mnogo pometali?« »Večino starih; imamo skoraj še same mlade.« »No, kako pa mladi, ali U«j znajo?« »One navlake mrtvega znanja imajo morda manj, politično so pa vsekakor bolj razviti ko te caristične razvaline. In glavno je vendar politika, da eo razredno zavedni in da so v javnem življenju na svojem mestu! Sicer pa ne gre, da bi stari nas vzgajali, ampak mi 6tare! Mi gradimo novi svet, ne oni! Ali poznate to pesem: Mladi zidarji smo, kamen do kamna, opeko k opeki polagamo. Novo in svetlo in jasno stavbo gradimo. Srečo, veselje, oblike kujemo nove. Drznč in pogumno, krepkd in sigurno gremo naprej. Hrupno, po zmagi stremeči, himno pojemo delu! Oh, Aleksandra Lvovna, še eno prošnjo imam do vas: recite moji materi, naj me več ne imenuje Varjo. Dala sem si spremeniti ime, sedaj mi je ime Oktjabrina. Lepo, revolucionarno ime, mati me pa še naprej kliče Varja; to me pa strašno jezi! Nak, na take stare, zaostale elemente se da vplivati resnično le s silo!« »Povejte mi samo to-le, prosim, Varja — oh, oprostite — Oktjabrina!« sem prekinila njen navdušeni govor. »Ali se vam res nič ne smilijo vaša mati, vaše stare učiteljioe? Z vašimi ukrepi, ko jih mečete iz šole, jih gonite v gotovo 6mrt; saj jih eedaj nobena šola ne bo sprejela!« »Komunist ne sme poznati usmiljenja, trdi ko jeklo moramo biti! Nam je mar samo boja, ne žrtev!,,. No, moji tovariši so tako dale? pred menoj, da ne vem, če jih bom mogla šp dohiteti! Govorili boete z mojo materjo, kaj ne? Na svidenje!« Dala mi je roko in mi jo stisnila krepko, mo-$ko; tekla je za komsomolci, ki jih že ni bilo več videti. Posestva, hiše, vile, gostilne, pekarije, gozdna veleposestva prodaja Posredovalnica Maribor — Slovenska ulica 26. (p) i 16. maja 1923. Topel, rahel pomladanski dež, ki prinaša nežno radost, toplo plodovi tost. Za razpadlima lesenimi ograjami zelenč breze in potiskajo nabrekle brste skoz razpoke, na prašno, od solnoa ožarjeno cesto, ko da bi hotele ljudi pozvati, naj z njiirni vred 6lave praznik ljubezni, ki ga Obhaja narava. Še nikoli menda nisem tako živo in toplo občutila radosti življenja ko sedaj. Ko sem bila še mlajša, nisem znala prav ceniti sreče veselja; takrat sem imela vedno nekakšno neopredeljivo hrepenenje po bridkosti in bolesti: predobro mi je bilo; mladost, svobodo, bogastvo, ljudi, ki so me ljubili, ki so mi vsako željo brali z oči, kratko, vse sem imela, kar sem si mogla zasanjati. Celo solnce je menda sijalo in cvetice so cvetele tako, kakor sem jaz želela! To vse mii je bilo tako samoumevno, da nisem znala prav ceniti! Prišla so leta, ko sem vse izgubila, eno za drugim, ko mi ni preostalo ničesar tega, kar sem nekoč imela v izobilju; leta, ko sem koprnela od hrepenenja po tem, kar ljudje imenujejo srečo in radost. Pa so se zopet začele vračati radosti, polagoma, ena za drugo, kakor so mii bile vzete. In e kako skrbljivo nežnostjo, s kako pripravljenostjo jih sprejemam! Kje so časi, ko sem hrepenela po temnem čaru melanholije? Nak, pridite, kolikor vas hoče, otroci božiče radosti, nobene vas ne bom manj cenila nego zasluži! In sedaj, ko sem spregledala, ne mine dan, ki mi ne bi prinesel obilnih radosti! Kakor Robinson Crusoe pohajam jx> novoodkritem otoku z budnimi čuti, da jih napasem, neštete radosti, male in najmanjše, ki sem jih pač že videla, [>a še ne odkrila. Kako sijajno je, če čutiš, da napreduješ, da delaš z uspehom, da si življenje tako gradiš, kakor bi ga rad. Sedaj vem, radost je kakor cvetica; jutri zvene in pojutrišnjem vzklije nova!... Nisem več žalostna, ko pomislim, da me več ne bo. Moj otrok prihaja in zavzame moje mesto ... 2. junija 1923. Stari ranocelnik Filipov je po dolgotrajnem, strašnem smrtnem boju umrl. Neprestano je prosil na zadnjo uro, naj ga na zadnji poti ne puste brez duhovnika. Za ubogo vdovo bi to lahko imelo zle nasledke, ker je v službi; kljub temu je sklenila, da mu uresniči zadnjo željo in ga ne da za-grebstj ko j>sa, kakor hoče gosposka. Pri pogrebu je bilo le malo ljudi; sorodniki in znanci so večinoma pisarniški uslužbenci in sedaj, ob graditvi, bi udeležba pri cerkvenem opravilu lahko povzročila trenotno odpustitev. Najbolj &e je opazilo, da je izmed otrok bila navzočna samo petletna hčerka Sima. Moja mati se ni mogla zdržati, da ne bi vprašala: »Kje sta pa Varja in mali Fedja?« »Varja načeloma ni šla,« je odgovorila vdova. »Ce bi šla za pogrebom, ki je združen s cerkvenimi obredi, bi jo takoj izključili in tega se najbolj boji. Tudi Fedja ni mogel iti iz istega vzroka, ker je pionir.« »Mar je tudi tedaj prepovedano, ko gre za lastnega očeta?« je vprašala moja mati resno. »Da, tudi tedaj,« je ihte odgovorila vdova. »Oh, Lidija Nikolajevna, kako ste srečni, da ste v tem času še mogli obdržati svoje otroke! Jaz eem jih izgubila, nič več niso moji. Mi smo pripravljeni za svoje otroke dati življenje, oni pa gledajo na nas, ko na nadležni preostanek iz starih časov. Žalostna je usoda staršev v sovjetska državi I«