ISSN 1318-0010
KZLTET 32(3-2)165(1998)
ZNAAILNOSTI KONTINUIRNO ULITIH KOMPOZITOV
Al/SiC
CHARACTERISTICS OF D.C. CAST Al/SiC MMCs
BORIVOJ [U[TAR[IA1, M. TORKAR1, B. BRESKVAR1, V. KEVORKIJAN2,
A. SMOLEJ3, V. NARDIN3
11n{titut za kovinske materiale in tehnologijo, Lepi pot 11, 1000 Ljublana 2V. Kevorkijan, d.d., Maribor, Slovenija 3Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Prejem rokopisa - received: 1997-10-01; sprejem za objavo - accepted for publication: 1997-12-19
Kontinuirno in diskontinuirno oja-ani kompoziti Al/SiC so sodobni materiali, katerih bodo-nostje nesporna zaradi mnogih dobrih lastnosti, kot so: visoka trdota in trdnost, dobra odpornost proti obrabi, uporabnost pri povi{anih temperaturah, velik modul elasti-nosti in majhna gostota. Sedaj je njihova uporaba omejena predvsem na letalsko industrijo in voja{ke tehnologije. Vendar pa so ti materiali e pri~eli prodirati tudi na druga, trno zanimiva podro-ja. Izdelava diskontinuirno oja~anih kompozitov Al/SiC je mona na ve- na~inov: z ume{avanjem relativno grobih delcev oja-itvene faze (SiC) v raztaljeno talino Al-zlitine, z infiltracijo kerami-nih predoblikovancev in s postopki metalurgije prahov (PM). Eden od najobetavnej{ih postopkov izdelave kompozitov Al/SiC je ume{avanje delcev SiC med kontinuirnim vertikalnim litjem blokov iz Al-zlitin. Postopek se e uporablja na pol industrijskem nivoju, vendar pa je uporabnost litega kompozita v nadaljnjem postopku predelave (bodisi litja ali vro-e predelave) {e precej neznana. Zato smo pri ameri{kem podjetju Duralcan nabavili livarski kompozit z oznako F3S.20S, ki v kovinski osnovi (zlitini Al z 9% Si) vsebuje 20 vol.% delcev SiC. V prvi fazi na{ega razvojno raziskovalnega dela smo mikrostrukturno in mehansko karakterizirali kompozit, iz katerega bomo z litjem in toplim iztiskovanjem (ekstruzijo) izdelali preizku{ance primernih oblik za nadaljnje preiskave, ki nam bodo omogo-ile spoznati uporabnost in lastnosti te vrste kompozitov. V prispevku so predstavljene mikrostrukturne zna-ilnosti, mehanske lastnosti in preoblikovalne trdnosti pri povi{anih temperaturah tega kontinuirno litega kompozita.
Klju-ne besede: kontinuirno uliti kompoziti Al/SiC, mikrostruktura, mehanske lastnosti
Continuously and discontinuously reinforced Al/SiC metal matrix composites (MMCs) are promising modern, light weight materials with excellent properties, such as: high hardness and strength, good wear resistance, use at elevated temperatures and high modulus of elasticity. Currently, the use of MMCs is limited predominantly on the military and the aerospace industry. However, the penetration of these materials has already begun also in civilian applications. There are several ways of manufacturing of discontinuously reinforced (DR) Al/SiC MMCs: direct incorporation of the reinforcement (SiC particles, platelets or whiskers) into the molten Al alloy, infiltration of SiC preforms with molten Al alloy or via powder metallurgy (PM) procedures. The most promising and probably the cheapest industrial manufacturing procedure of DR Al/SiC MMCs is a direct incorporation of SiC particles into the molten Al alloy during direct vertical continuous (D.C.) casting of billets/ingots. The procedure is already developed on the industrial scale, however, the use, as well as properties of cast composite important for further forming to near net shape product (for example with pressure die casting or by hot extrusion) are still rather unknown. Therefore, Duralcan's D.C. cast composite F3S.20S (Al-9% Si alloy with 20 vol.% of SiC particles) was purchased and analysed. In this article, microstructural and mechanical characteristics of cast composite are presented and discussed.
Key words: D.C. cast Al/SiC MMCs, microstructure, mechanical properties
1 UVOD
Kompoziti z osnovo iz Al-zlitine, oja-ani s kerami-nimi (nekovinskimi) delci, so materiali, ki ponujajo v primerjavi z dana{njimi konvencionalnimi Al-zliti-nami najbo[j{o kombinacijo masa-lastnosti-cena. Zato pri-akujemo, da bodo ti materiali v prihodnosti zamenjali del konvencionalnih materialov v velikoserijskih proizvodnjah, kot je naprimer avtomobilska industrija in industrija drugih transportnih vozil. Danes ti materiali 'e nadome{-ajo {tevilne konvencionalne materiale v izdelkih bele tehnike, ra-unalnikih, audio in video napravah ter opremi za {port in razvedrilo1-4.
Izdelava diskontinuirno oja-anih kompozitov Al/SiC je mo'na na ve- na-inov: z ume{avanjem relativno grobih delcev oja-itvene faze (SiC) v raztaljeno osnovo (talino Al-zlitine), z infiltracijo kerami-nih predoblikovancev in s postopki metalurgije prahov3-5. Kompoziti Al/SiC, izdelani po postopkih metalurgije prahov, imajo
navadno bolj{e mehanske lastnosti kot tisti, izdelani po livarskih (talilni{kih) postopkih, ker v kovinski osnovi vsebujejo drobnej{e in enakomerneje razporejene delce ali vlakna6,7. Ti kompoziti so tudi kemijsko ter mikrostrukturno bolj homogeni, vendar so zaradi narave postopka izdelave mnogo dra'ji.
Osnovni namen dodatka oja-itvene faze (predvsem SiC) kovinski osnovi je pove-anje meje plasti-nosti. Povi{ajo se natezna in tla-na trdnost ter trdota, tako pri sobni kot tudi pri povi{anih temperaturah, kar pove-uje tudi odpornost materiala proti obrabi. Z dodatkom SiC linearno raste modul elasti-nosti in pada temperaturni koli-nik premega (linearnega) raztezka. @al pa se z nara{-ajo-o vsebnostjo oja-itvene faze zmanj{uje duktil-nost ('ilavost, raztezek in kontrakcija) kompozita. Natezna in tla-na duktilnost kompozitov Al/SiC v toplem in v hladnem se med seboj zelo razlikujeta. Kompoziti prena{ajo relativno dobro tla-ne obremenitve in
KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 3-4
165
B. [U[TAR[IA ET AL.: ZNAAILNOSTI KONTINUIRNO ULITIH
slabo natezne. Zato so ti materiali primerni za toplo preoblikovanje v zaprtih orodjih (utopno kovanje, iztiskovanje itd.). V literaturi8 navajajo, da so potencialno uporabni tudi za oblikovanje v kon~ne oblike s hladno predelavo, ob primerni toplotni obdelavi kovinske osnove. Natan~nej{e {tudije9,10 so pokazale, da se s stopnjo tople/hladne predelave kompozitov poleg tla~ne duktilnosti pove~ata tudi natezna duktilnost in lomna 'ilavost, pri danem stanju kovinske osnove. Izbolj{anje pripisujejo enakomernej{i porazdelitvi lokalnih napetosti in ve~ji oddaljenosti med mesti, kjer se za~enjajo razpoke.
[tevilne raziskave10-13 so pokazale, da se s pove~ano stopnjo predelave pove~uje dele' po{kodb oja~itvene faze oziroma zmanj{uje povpre~na velikost delcev SiC ali razmerje l/d (dol'ina/premer) vlaken SiC. V literaturi je mo'no zaslediti poizkuse prilagajanja in spreminjanja kemijske sestave osnove ter toplotne obdelave z namenom, da se {e pove~ajo oziroma optimirajo preobliko-valnosti teh vrst materialov. Na tr'i{~u je tako {e mo'no dobiti razli~ne kompozite Al/SiC, izdelane z neposrednim ume{avanjem kerami~nih delcev med vertikalnim (pol)kontinuirnim (D.C; angl.: Direct Casting) litjem (slika 1)14. Seveda so tako izdelani bloki kompozita cenej{i od PM-kompozitov, a primerni predvsem za tla~no litje v zahtevane kon~ne oblike15,16, saj je klju~ni problem {ir{e uveljavitve te vrste kompozitov njihova slaba obdeloval nost17-20. Uspe{no obdelovati jih je mo'no samo s PCD (angl.: Poly-Crystalline Diamond) in v zadnjem ~asu tudi najnovej{imi CVD DCC (angl.: Chemical Vapour Deposited Diamond Coated Carbide inserts) diamantnimi orodji pri primernih obdelovalnih hitrostih. Tako je edina smotrna smer razvoja postopkov izdelave te vrste kompozitov v tehnologijah, ki zagotavljajo izdelke kon~ne oblike brez ali z minimalno potrebno dodatno mehansko obdelavo. To so predvsem livarske tehnologije (konti + tla~no litje, infiltracija poroznih kerami~nih predoblik) in pa postopki tople/ hladne predelave (kovanje, valjanje, iztiskovanje)21-25, kjer pa je potrebno upo{tevati, da so kompoziti s kovinsko osnovo (poleg Al lahko tudi Mg- ali Ti-zlitine), oja~ani z 10-50 vol.% trdih (3000 HV) in zelo abrazivnih delcev ali vlaken SiC (lahko tudi AhO3, AlN, TiB2 itd.).
Najpogostej{e vrste materialov, oja~anih z AbO3 ali SiC (oja~itev za povi{ane delovne temperature), so gnetne Al-zlitine tipa 2014 in 6061 ter livarske Al-Si-zlitine (silumini s cca 7-12 mas.% Si)26. Za na{e preiskave in preizkuse smo izbrali Duralcanov kompozit z oznako F3S.20S oziroma 359/SiC/20p po Aluminium Association MMCs. Material je primeren predvsem za tla~no litje in litje v pesek. V literaturi27 pa smo zasledili tudi preizkuse tople predelave (s kovanjem) tega materiala v zavorne diske. V Tabeli 1 podajamo nazivno kemijsko sestavo kovinske osnove izbranega kompozita, ki vsebuje 20 vol.% SiC-delcev, povpre~ne velikosti d50 P 13 mm. Za primerjavo podajamo {e sestavo kovinske osnove kompozita Al/SiC s pove~ano vsebnostjo Cu, Ni in Mg, ki jo priporo~ajo za delo pri povi{anih temperaturah.
30
Tabela 1: Kemijska sestava kovinske osnove kompozita Al/SiC vrste F3S in F3K (Duralcan)
Table 1: Chemical compositions of metal matrix of Duralcan's Al/SiC composites, types F3S and F3K
Element Material	Si Fe Cu Mg Ni Ti Drugi (mas.%)	Al
F3S F3K	8,5-9,5 0,2 max.0,2 max.0,45-0,65 - 0,2 max.0,1 max. 9,5-10,50,3 max. 2,8-3,2 0,8-1,2 1-1,50,2 max.0,1 max.	preostanek preostanek
V okviru projekta, podprtega od MZT Slovenije in tovarne Impol iz Slovenske Bistrice, 'elimo osvojiti tehnologijo izdelave profilov iz kompozitov Al/SiC s postopkom toplega iztiskovanja. Da bi izbrani material dodobra spoznali in ugotovili tehnolo{ke parametre iztiskovanja, smo ga v 1. fazi projekta mehansko in mik-rostrukturno karakterizirali. Potek in rezultate preiskav podajamo v nadaljevanju tega prispevka.
2 PRAKTIANO DELO
Za uspe{no izvedbo laboratorijskih in industrijskih preizkusov iztiskovanja je nujna primerna mikrostruk-turna karakterizacija ter poznanje mehanskih lastnosti nabavljenega kompozita. Zato smo morali dobavljene okroglice najprej prerezati in na ustreznih mestih (rob, sredina, pre~no in vzdol'no) izrezati vzorce materiala. Pri tem smo naleteli na nemalo te'av, saj prakti~no v Sloveniji nismo na{li ustreznega stroja za razrez relativno velikih (f 178 x 1000 mm) okroglic, ki omogo~ajo tudi industrijske preiskuse iztiskovanja na stiskalnicah v tovarni Impol. Iskali smo v smeri konvencionalnega rezanja (tra~ne in kro'ne 'age), laserskega in plazem-skega rezanja (premajhne mo~i) ter 'i~ne erozije (pre-po~asi). Nazadnje nam je le uspelo material razrezati z vodnim curkom pri tlaku 3000 barov ob dodatku abra-zivnega sredstva. Vendar rez ni bil kvaliteten, rezanje pa je bilo relativno po~asno in drago. Kljub vsemu nam je
Slika 1: Shemati~ni prikaz izdelave kompozitov Al/SiC s postopkom konti litja z ume{avanjem SiC-delcev14
Figure 1: Schematic presentation of Al/SiC composites manufacture by the vertical casting procedure14
KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 1-2
B. [U[TAR[IA ET AL.: ZNAAILNOSTI KONTINUIRNO ULITIH
IIHIIII
Slika 2: Makroskopski posnetek preizkusnega va(j-ka za dolo-itev preoblikovalne trdnosti kompozita Al/SiC, pred preizkusom in po njem Figure 2: Testing sample for the determination of flow stress of Al/SiC composite at elevated temperatures, before and after testing
uspelo s tem postopkom narediti kose materiala, primerne za nadaljnji razrez na ustreznih laboratorijskih strojih za pripravo metalografskih in mehanskih preizku{ancev. Poleg valj-kov f 10 x 12 mm (slika 2) za dolo~itev preoblikovalne trdnosti pri povi{anih temperaturah smo izdelali tudi standardne preizku{ance za dolo-itev natezne trdnosti ter vzorce za metalografske preiskave na opti-nem in elektronskem mikroskopu. Priprava metalografskih vzorcev je zahtevna zaradi spe-cifi-nosti materiala (trdi delci v mehki osnovi) in ustrezno temu je bilo potrebno izbrati primerne materiale za rezanje, bru{enje in poliranje ter osvojiti postopek priprave vzorcev.
3 REZULTATI IN DISKUSIJA
Mehanske lastnosti preiskovanega kompozita v ulitem stanju so v okviru pri-akovanih. Trdota kompozi-
ta po HB2,5/is7,5je 105-110. Natezni trdnosti v pre-ni (Rm p 260 MP) in vzdol'ni smeri (Rm p 275 MP) lite okro-glice se bistveno ne razlikujeta med seboj. Raztezek in zo'enje (kontrakcija) sta minimalana. Opravka imamo torej z izrazito krhkim in obrabno odpornim materialom. SEM-posnetki prelomnih povr{in ka'ejo (sliki 3a in b) kvaziduktilni prelom s posameznimi 'ilavimi grebeni. Med njimi pa se nahajajo manj{a podro-ja transkri stalne krhkosti (SiC-delci).
Mikrostrukturne preiskave so pokazale, da povr{ina (do globine cca 1,25 mm) okroglic ne vsebuje oja-itvene faze oziroma SiC-delcev (slika 4). Ta pojav je posledica narave postopka (vertikalnega konti litja okroglic), kjer prihaja zaradi hitrega strjevanja in kristalizacije taline na steni kokile do izrivanja SiC-delcev proti sredini. V tem delu je mikrostruktura sestavljena iz trdne raztopine aAi (belo) in evtektika (aAl + Si; svetlo sivi heterogeni zlog) v razmerju pribli'no 60:40.
Zunanjemu povr{inskemu pasu sledi prehodni pas, kjer lahko opazimo posamezna nehomogena podro-ja (pasove), ki so bogata z SiC-delci in podro-ja, ki delcev ne vsebujejo. To podro-je {irine 0,5 mm sega v globino okroglice do pribli'no 1,75 mm. Nato se do jedra okro-glice (pribli'no 87 mm) nadaljuje relativno homogena mikrostruktura (slika 5), v kateri so delci SiC (temno sivo) enakomerno razporejeni v kovinski osnovi, ki jo sestavljajo trdna raztopina aAl in evtektik (aAl + Si) v razmerju p 70:30. Volumski dele' SiC-delcev v kovinski osnovi smo ocenili na 20-25 vol.%, kar ustreza specifikaciji proizvajalca in kar smo kasneje tudi potrdili z avtomatsko kvantitativno analizo slike (Kontron Elektronik KS 200; TF Univerza v Mariboru). SiC-delci so ostrorobi z ravnimi ploskvami in so presenetljivo enako-
Slika 3: SEM-posnetka prelomne povr{ine nateznega preizku{anca iz kompozita Al/SiC Figure 3: SEM micrographs of fracture surface of an Al/SiC composite tensile specimen
30	KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 1-2

B. [U[TAR[IA ET AL.: ZNAAILNOSTI KONTINUIRNO ULITIH
Slika 4: Mikrostruktura kompozita Al/SiC na robu okroglice z lepo vidnim prehodom v podro~je, oja~ano z SiC-delci Figure 4: Microstructure of Al/SiC composite at the surface of D.C cast billet
Slika 6: Velikostna porazdelitev SiC-delcev, dobljena s kvantitativno avtomatsko analizo slike metalografskega vzorca kompozita Al/SiC Figure 6: Particle size distribution of SiC, obtained by automatic quantitative image analysis of metallographic sample of Al/SiC composite
Slika 5: Mikrostruktura kompozita Al/SiC v jedru okroglice z lepo
vidno razporeditvijo oja~itvene faze v evtektiku
Figure 5: Microstructure of Al/SiC composite in the core of D.C. cast
billet
merne velikosti. Najve~ji delci so reda velikosti 25 mm, ve~ina pa jih je velikosti pod 15 mm, kar tudi ustreza specifikaciji proizvajalca in presene~a glede na postopek izdelave kompozita.
Natan~nej{a kvantitativna mikrostruktur na analiza slike je pokazala, da je ekvivalentni sferi~ni premer SiC-delcev 7,6 mm, faktor kro'nosti delcev je 0,77 in njihov volumski dele' 23 vol.%. Na slikah 6 in 7 je prikazana z avtomatsko analizo slike (metalografskega posnetka, podanega na sliki 8), ugotovljena velikostna porazdelitev in distribucija faktorja kro'nosti SiC-delcev.
SiC-delci le'ijo v evtekti~nih poljih (sliki 5 in 8) in so odrinjeni od zrn aAl trdne raztopine, kar ustreza dejstvu, da se evtektik zadnji strdi (pri p 577°C). Skladno z majhnimi razlikami v natezni trdnosti med vzdol'no in pre~no smerjo okroglice tudi nismo opazili bistvenih mikrostrukturnih razlik. Pregled mikrostrukture nejed-kanega vzorca pri manj{i pove~avi je pokazal, da v okro-glicah razen na nekaj mestih ni ve~je poroznosti. Na os-
30
Slika 7: Velikostna porazdelitev faktorja kro'nosti SiC delcev, dobljena s kvantitativno analizo slike metalografskega vzorca kompozita Al/SiC Figure 7: Distribution of equivalent spherical diameter of SiC particles, obtained by automatic quantitative image analysis of metallographic sample of Al/SiC
Slika 8: Primer mikrostrukture kompozita Al/SiC v jedru okroglice, ki je bila kvantitativno obdelana s programom za avtomatsko analizo slike (vezano na sliki 6 in 7)
Figure 8: Core microstructure of Al/SiC composite billet, investigated by the automatic quantitative image analysis (in connection with figs. 6 and 7)
KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 1-2
B. [U[TAR[IA ET AL.: ZNAAILNOSTI KONTINUIRNO ULITIH
Slika 9: Preoblikovalna trdnost kompozita Al/SiC a) v temperaturnem obmo-ju iztiskovanja in b) v obmo-ju pri-akovanih hitrosti deformacije Figure 9: Flow stresses of Al/SiC composite, a) in the temperature region of extrusion and b) at the expected deformation rates
novi mikrostrukturne analize in primerjave zunanje cone ter jedra okroglice lahko trdimo, da so med strjevanjem delci SiC ovirali rast zrn aAl trdne raztopine. Na področju pove~ane koncentracije SiC-delcev so primarni dendriti aAl manj{i in bojj globularni. Izrazite dendritne morfologije strjevanja, ki je opazna v prehodni coni, tu ni opaziti.
Realnih podatkov o preoblikovalni sposobnosti kompozitov Al/SiC pri povi{anih temperaturahje v tuji literaturi relativno malo21-23. V glavnem lahko povzamemo, da se kompoziti Al/SiC ali Al/Al2O3 iztiskujejo pri podobnih pogojih, kot se iztiskujejo Al-zlitine brez oja-itve. Hitrosti iztiskovanja so prakti~no enake, delovni tlaki so nekoliko vi{ji, iztiskovanje poteka zadovoljivo pri iztis-kovalnih razmerjih med 16:1 do 45:1. Maksimalna sila oziroma tlak, potreben za iztiskovanje, raste s hitrostjo iztiskovanja in jasno pada z njeno temperaturo. Delovni tlaki so pribli'no 10-20% vi{ji pri kompozitnem materialu. Za na{ material literaturnih podatkov ni bilo na voljo, zato je bilo potrebno parametre ugotoviti eksperimentalno. V ta namen smo izdelali 'e omenjene preizkusne valj~ke s pomo-jo katerih smo ugotovili preoblikovalne trdnosti v temperaturnem obmo-ju 420-470°C (Gleeble 1500, Duffers Scientific Inc.) in v obmo-ju pri~akovanih hitrosti iztiskovanja (sliki 9 a in b). Pri pripravi vzorcev za preizkuse pri povi{anih temperaturah je bilo nekaj ve~ te'av s pripravo izvrtin za namestitev termoelementa (diamantni svedri premera 0,6-0,8 mm).
Z dolo~enimi preoblikovalnimi trdnostmi kompozita smo s teoreti~nimi in pol-empiri~nimi ena~bami28 izra~unali potrebno silo in hitrost iztiskovanja ter s tem ugotovili potrebno velikost stiskalnice za iztiskovanje izbranih okroglic. Ugotovili smo, da bo za prakti~no iztiskovanje okroglic v tovarni Impol, najprimernej{a 20 MN industrijska stiskalnica (Schloemann).
Glavna te'ava pri iztiskovanju kompozitov je 'e nekajkrat omenjena njihova slaba obdelovalnost, ki pride do izraza med pripravo okroglic za iztiskovanje (rezanje
na dimenzije) in kot obraba orodja med iztiskovanjem. Konvencionalna orodna jekla zato kot orodja niso primerna. V literaturi22 priporo-ajo ({e posebej za zahtevne oblike) uporabo PM-orodnih jekel, prevle-enih s TiN/TiC po postopku CVD ali karbidnih trdin. Toplotna prevodnost kompozitov Al/SiC je manj{a, specifi-na toplota pa ve-ja v primerjavi z neoja-animi materiali. Zato je pri-akovati nekaj dalj{e -ase ogrevanja okroglic na temperaturo iztiskovanja in tudi nekaj vi{je temperature iztiskovancev med samim iztiskovanjem.
4	SKLEPI
Rezultati mikrostrukturnih in mehanskih preiskav materiala ka'ejo, da je 'e mo'no na industrijskem nivoju s postopkom kontinuirnega litja z ume{avanjem SiC delcev izdelati kompozite vrste Al/SiC ustrezne kakovosti. Zato je s temi materiali v prihodnosti potrebno resno ra-unati in je usmeritev v spoznavanje tehnologij izdelave, litja, predelave in obdelave kompozitov Al/SiC te vrste pravilna.
Izvedena mikrostrukturna in mehanska karakteri-zacija kompozita nam v nadaljevanju omogo-a uspe{no pripravo zahtevnih in dragih industrijskih preizkusov iztiskovanja.
5	LITERATURA
1	METALBA S.p.A.: The use of composites in sports articles, commercial catalogue Metalba S.p.A., Bassano del Grappa, Italija
2	S. Pickering: Bicycle industry takes MMC for a ride, Metal Powder Report, 50 (junij 1995) 6, 30-33
3	B. Terry, G. Jones: Metal Matrix Composites, Elsevier Advanced Technology, Elsevier Science Publishers Ltd., Oxford, Anglija, 1990
4K. U. Kainer: Metalische Verbundwerkstoffe, DGM Informationsgesselschaft Verlag, Oberursel, Nem-ija, 1994
5	F. L. Matthews, R. D. Rawlings: Composite Materials: Engineering and Science, Chapman & Hall, London, Anglija, 1994
6	R. J. Arsenault, S. B. Wu: A comparison of PM vs. melted SiC/Al composites, Scripta Metallurgica, 22 (1988) 767-772
30	KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 1-2

B. [U[TAR[IA ET AL.: ZNAAILNOSTI KONTINUIRNO ULITIH
7	B. L. Mordike, K. U. Kainer, J. Schroeder: Powder metallurgical preparation of composite materials, Transaction of the PMAl, 17 (1990) 7-17
8	J. Jiang et al.: Room temperature formability of particle-reinforced metal matrix composites: forging, extrusion and deep drawing, Composites, 26 (1995) 11, 785-789
9	F. Siman-ik, G. Jangg: Influence of processing parameters on fibre damage and mechanical properties of extruded composite with aluminium matrix and short carbon fibres, Theoretical and Applied Fracture Mechanics, 20 (1994) 11-20
10	F. J. Humphreys: The thermomechanical processing of Al-SiC particulate composites, Material Science and Engineering, A135 (1991) 267273
11	W. Wang, Z. Zhang, Y. Chen, X. Li: SiC particle reinforced aluminium composites, Institute of Composite Materials Reports, Shanghai Jiao Tong University, Kitajska, 203-207
12	J. D. Embury, S. Tao, J. Newall, F. Zok: Damage accumulation in metal-matrix composites and its role in hydrostatic extrusion, Mc Master University Hamilton, Ontario, Kanada, 187-193
13	W. R. Hoover: Die casting of Duralcan composites, Duralcan's reports, (1991) 387-392
14	F. Adam, C. Vives: Die-casting under low pressure of electromagneti-cally elaborated semisolid metal matrix composites, Proceedings of the 5th European Conference on Advanced Materials and Processes and Applications, Euromat 97, Maastricht, Nizozemska, 1, 337-340
15	P. M. N. Ocansey et al.: Solidification, thermal analysis and properties of a-SiC particle reinforced Al 11.7 alloy composites, Giessereiforschung, 48 (1996) 3, 82-83
16	P. Zenisek et al.: Structure and mechanical properties of Al-SiC metal matrix composite with additions of SiC particles, Metallurgical Science and Technology, 14 (1996) 1, 37-44
17	H. S. Oberoi: Machining of metal matrix composites with diamond tools, Cutting Tool News, (junij 1996) 8-10
18	C. T. Lane: Machining characteristics of particle-reinforced aluminium, Duralcan's reports, (1996) 195-201
19	D. Biermann: Mechanishe Bearbeitung von Leichtmetall-Verbundwerkstoffen, Institut für Spanende Fertigung Berichte, Univerza v Dortmundu, Nem-ija, 1-26
20	A. R. Chambers: The machinability of light alloy MMCs, Composites, Part A, 27A (1996) 2, 143-147
21	V. B. Dickson: Further developments in the extrusion of aluminium based metal matrix composites, Extrusion Technology '96, Chicago, ZDA, maj 1996, 1-31
22	P. W. Jeffrey, S. Holcomb: Extrusion of particulate-reinforced aluminium matrix composites, Duralcan reports, 181-186
23	S. Brusethaug, O. Reiso, W. Ruch: Extrusion of particulate-reinforced aluminium billets made by d.c. casting, Hydro Aluminium reports, 173-179
24	H. P. Degischer, H. Kaufmann, H. Leitner: Strangpressprofile, Schmiede- und Gussteile aus keramikteilchenverstärktem Aluminium, VDIBerichte, No.: 965.1, (1992) 179-188
25	D. J. Jensen, Y. L. Liu, N. Hansen: Hot extrusion of Al/SiC texture and microstructure, Proceedings of the 12th Riso International Symposium on Material Science Roskilde, Danska, (1991) 417-422
26E. A. Brandes, G. B. Brook: Smithells Metals Reference Book, 7. izdaja, Butterworth Heinemann, Oxford, Anglija, 1992
27	A. M. De Sanctis, E. Evangelista, A. Forcellese, A. Fuganti: Forging of MMC for an automotive component, Metallurgical Science and Technology, 14 (1996) 1, 13-19
28	K. Laue, H. Stenger: Extrusion; Processes, Machinery, Tooling, American Society for Metals, Metals Park, Ohio, ZDA, 1981
30
KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 1-2