48 METEOROLOŠKA POSTAJA NOVO MESTO Meteorological station Novo mesto Mateja Nadbath Novem mestu je ena od 12-ih postaj 1. reda uradne državne meteorološke mreže. Poleg roč nih potekajo na postaji tudi samodejne meritve (slika 1). V obč ini Novo mesto je to edina postaja z meteorološkimi meritvami. Postaja ni pomembna le za spremljanje vremena v največ jem dolenjskem mestu pač pa z meritvami pokriva širše območ je jugovzhodne Slovenije. Slika 1. Geografska lega 1 meteorološke postaje in opazovalni prostor slikan proti severozahodu septembra 1997 Figure 1. Geographical 1 position of meteorological station and observing site, photo taken in September 1997 Meteorološka postaja v Novem mestu je na vzhodnem delu naselja, na Recljevem hribu. Nadmorska višina postaje je 220 m; opazovalni prostor je na samem (slika 1). Na istem mestu je opazovalni prostor od decembra 1972, okolica je ves ta č as nespremenjena. V obdobju od decembra 1959 do decembra 1972 je bil opazovalni prostor meteorološke postaje v Gotni vasi (slika 2). V obdobju oktober 1945– december 1959 so meteorološka opazovanja potekala v Kandiji (slika 3). V č asu od februarja 1889 do avgusta 1943 je bila postaja pri kmetijski šoli pri gradu Grm, postajo so v tem č asu imenovali tudi Stauden. Svoje meritve je v obdobju maj 1915–december 1941 opravljal še prof. Ferdinand Seidl v bližini franč iškanske cerkve. Od februarja 1924 do konca leta 1926 so meritve potekale tudi pri Bolnici usmiljenih bratov, danes Splošni bolnišnici Novo mesto. Prvi kraj meteoroloških meritev v Novem mestu pa je bil franč iškanski samostan, kjer so meritve vršili od januarja 1858 do konca aprila 1885. V tem obdobju najdemo postajo pod imeni Neustadt, Rudolfstadt ali Rudolfswert. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2014 / ortofoto from 2014 V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 49 Slika 2. Opazovalni prostor postaje Novo mesto v Gotni vasi, slikan leta 1965 (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site in Novo mesto, photo taken in 1965 (archive ARSO) Slika 3. Skica treh lokacij meteorološke postaje v Novem mestu iz leta 1972 (arhiv ARSO) Figure 3. Sketch of three locations of meteorological station in Novo mesto made in 1972 (archive ARSO) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 Kot je bilo že omenjeno, smo v Novem mestu z opazovanji zač eli januarja 1858, postaja je bila III. reda, danes bi jo imenovali podnebna. Tovrstne meritve so potekale v obdobjih: januar 1858–april 1885, februar 1889–avgust 1943 in november 1945–december 1951. Januarja 1952 se je nabor meteoroloških spremenljivk in pogostost opazovanj razširil na največ ji možni obseg, s č imer je postaja postala glavna ali postaja prvega reda. Samodejne meritve potekajo v Novem mestu od 18. januarja 1993. Na postaji opazovalec opazuje 2 : zrač ni tlak, temperaturo zraka 2 m od tal po suhem, mokrem, minimalnem in maksimalnem (ekstremnih) termometru, temperaturo zraka 5 cm nad tlemi, temperaturo zemlje v globini 2, 5, 10, 20, 30, 50 in 100 cm, vlažnost zraka, višino padavin, vrsto in č as trajanja ter jakost padavin, višino skupne in nove snežne odeje, gostoto snega, smer in hitrost vetra, trajanje sonč nega obsevanja, izhlapevanje, vidnost, oblač nost, stanje tal, vremenske pojave v razširjenem programu, izredne pojave in fenološke faze. Podatke s postaje v obliki depeš pošilja tudi v mednarodno izmenjavo. Poleg roč nih ali klasič nih opazovanj, ki jih opravlja meteorološki opazovalec, se v Sloveniji zadnjih 25 let vedno bolj uveljavljajo samodejne meritve. Tudi v Novem mestu je tako; na samodejni postaji merimo: zrač ni tlak, temperaturo zraka 2 m, 50 cm in 5 cm od tal, vlažnost zraka, gostoto toka globalnega in difuznega sonč nega sevanja, trajanje sonč nega obsevanja, smer in hitrost vetra, višino in trajanje padavin, skupna višina snežne odeje, sedanje vreme, meteorološko vidnost, količ ino in višino oblač nosti vseh štirih oblač nih slojev, temperaturo zemlje v globini 5, 10, 20, 30 in 50 cm, vlažnost in električ no prevodnost zemlje v 10 cm, 20 in 30 cm ter vlažnost lista. Na postajah 1. reda opazovanja opravljajo poklicni meteorološki opazovalci, kar pa se bo z aprilom 2017 spremenilo. Na več ini tovrstnih postaj, tudi v Novem mestu, bodo profesionalne nadomestili honorarni opazovalci. Kar gotovo pomeni spremembo v številu opazovanih meteoroloških spremenljivk in pogostosti opazovanj ter posledič no kakovosti podatkov. Glavnina meteoroloških podatkov bo v bodoč e iz samodejne postaje, le-te pa ne beležijo več ine vremenskih in izrednih pojavov ter fenoloških faz, s č imer se bodo prekinili dolgoletni nizi podatkov. Na postaji Novo mesto meritve še opravljata Andrej Lah in Iztok Mazovec. Glede na dolgo zgodovino meteoroloških opazovanj v Novem mestu, je tudi seznam opazovalcev obsežen. Tako so meteorološka opazovanja opravljali še: Mitja Šuštar, Milan Obradinović , Robert Aš, Zdravko Jerman, Ciril Klemenč ič , Gabrijela Gašper Turk, Anica Polc, Tone Polc, Radmilo Pavlović , Vladimir Radović , Franc Šrol, Rudi Trampus, Zoran Dolenc, Milena Buč ar, Mirko Žunič , Rudolf Smola, Jože Vindišer, Vinko Buč ar, Ludvik Č esenj, Ivan Vengust, France Makše, Zdenko Medek, Sreč ko Slana, Ratko Pešić , Miran Jarec, Tonč ka Nepužlan, Štefka Malan, Franc Zrnec, Stanko Teropšič , France Mravinec, ing. Anton Matič ič , Jožef Manč ec, Janez Zobec, Karol Škoberne, Jože Pavlič , Ferdo Vonč ina, Anton Lapajne, Jernej Č erne in Bernard Vovk, ki v Novem mestu zač el z meritvami. V nadaljevanju sledi opis podnebnih razmer z območ ja Novega mesta. Za to smo uporabili opazovane podatke 3 omenjene postaje. Kljub izredno dolgemu nizu opazovanj, podatki še niso digitalizirani v celoti, precejšen del podatkov je še vedno le v papirnem arhivu. Nekatere spremenljivke, kot je denimo sonč no sevanje, pa so na postaji zač eli meriti kasneje, aprila 1961. V digitalni obliki so na voljo podatki o povpreč ni temperaturi zraka od januarja 1921, o najvišji in najnižji dnevni temperaturi zraka od novembra 1945, višini padavin in snežne odeje od januarja 1946, o smeri hitrosti vetra od januarja 1951... V navedenih obdobjih so posamezna leta, ko opazovanj ni bilo v vseh mesecih, pri analizi smo takšna obdobja izloč ili in uporabili le polne nize podatkov. Podnebne razmere so prikazane s povpreč nimi vrednostmi tridesetletja 1981–2010, to obdobje imenujemo primerjalno ali referenč no. 2 Izraz meteorološko opazovanje združuje tako meritve z instrumenti kot vidno in slušno opazovanje opazovalca. 3 Opazovani meteorološki podatki s postaj po Sloveniji so od leta 1961 ali od zač etka delovanja postaje do minulega meseca dostopni na spletnem arhivu http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/, sprotni podatki pa na http://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/observ/surface/ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 51 Primerjava s povpreč jem obdobja 1961–1990 kaže na spreminjanje podnebja, sprememba ni nujno statistič no znač ilna. Za pravi oris podnebja smo poleg povpreč ij podali tudi izredne izmerjene vrednosti. Slika 4. Letna povpreč na temperatura zraka (rdeč a) in 5-letno drseč e povpreč je (temno rdeč a) v obdobju 1921– 2016 ter primerjalni povpreč ji (1981–2010 zelena č rta, 1961–1990 siva č rta) v Novem mestu, razpoložljivi podatki Figure 4. Annual mean air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1921–2016 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Novo mesto, available data Letna povpreč na temperatura zraka v Novem mestu je 10,4 °C, to je povpreč je primerjalnega obdobja, letno povpreč je obdobja 1961–1990 je 9,4 °C. Temperatura zraka v Novem mestu se viša. Leta 1990 je letna povpreč na temperatura presegla primerjalno povpreč no vrednost; pred tem letom se je v obdobju 1921–1989, od 63-ih let z razpoložljivimi podatki, to zgodilo osemkrat, od leta 1990 do 2016 pa 19-krat (slika 4). Najnižje letno temperaturno povpreč je je bilo leta 1962, 8,3 °C, najvišje pa je leta 2014, 12, 3 °C (preglednica 1). Poletje, kot najtoplejši letni č as, ima primerjalno povpreč je 19,0 °C, povpreč je obdobja 1961–1990 je nižje za 0,6 °C (slika 5). Najhladnejši letni č as je zima s primerjalnim povpreč jem 0,8 °C, kar je za 0,9 °C višje od povpreč ja obdobja 1961–1990. Jesen je v primerjalnem povpreč ju hladnejša od pomladi, v povpreč ju obdobja 1961–1990 pa malenkost toplejša. Povpreč ja letnih č asov leta 2016 so višja od povpreč ij obeh obdobij, z izjemo zime 2016/17, ki je hladnejša od primerjalnega in toplejša od povpreč ja 1961– 1990. Slika 5. Povpreč na temperatura zraka po letnih č asih 4 in po obdobjih ter leta 2016 v Novem mestu; zima 2016/17 Figure 5. Mean seasonal 4 air temperature per periods and in 2016 in Novo mesto; Winter 2016/17 4 Meteorološki letni č asi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 8 9 10 11 12 13 1921 1926 1931 1936 1941 1946 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 temperatura (°C) 9.6 10.1 11.6 18.4 19.0 20.7 9.7 9.8 11.1 -0.1 0.8 0.1 -5 0 5 10 15 20 25 1961–1990 1981–2010 2016 temperatura (°C) pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 52 Zima 2016/17 se je s februarjem konč ala. Bila je hladna, kar potrjujejo tudi izmerjeni podatki na postaji Novo mesto. S povpreč jem 0,1 °C je bila pod primerjalno vrednostjo, a nad povpreč jem 1961–1990 (slika 6). Med razpoložljivimi podatki je bila najhladnejša zima 1962/63, s povpreč jem −5,0 °C, najtoplejša pa 2006/07, ko je bilo ravno toliko stopinj nad nič lo. Slika 6. Zimska povpreč na temperatura zraka (rdeč a) in 5-letno drseč e povpreč je (temno rdeč a) v obdobju 1921/22– 2016/17 ter primerjalni povpreč ji (1981/82–2010/11 zelena, 1961/62–1990/91 siva č rta) v Novem mestu, razpoložljivi podatki Figure 6. Winter mean air temperature (red) and five-year moving average (dark red) in period 1921/22–2016/17 and mean reference values (1981/82–2010/11 green line, 1961/62–1990/91 grey line) in Novo mesto, available data K nizki zimski povpreč ni vrednosti tempera- ture zraka je največ prispeval mrzel januar 2017, od primerjalnega povpreč ja je bil hlad- nejši kar za 3,9 °C; december 2016 je bil tudi hladen, od primerjalnega povpreč ja je bil nižji za 1,0 °C. Zimsko povpreč je pa je omilil feb- ruar, ki je bil od primerjalnega povpreč ja toplejši za 2,8 °C (slika 7). Februar 2017 je bil s povpreč jem 4,4 °C nadpovpreč no topel (slike 7, 8 in 10). Februarsko primerjalno povpreč je je 1,6 °C, povpreč je obdobja 1961–1990 pa je 1,1 °C. Od razpoložljivih podatkov v obdobju 1921–2017 je februar 2017 dvanajsti najtoplejši, enako topel je bil še februar 2008. Najbolj topel februar do sedaj je bil leta 1966 s povpreč jem 7,3 °C, najhladnejši pa leta 1929, ko je bila meseč na povpreč na temperatura −8,8 °C (slika 8). Povpreč na temperatura zraka v obdobju 1961– 1990 je v Novem mestu prav v vseh mesecih nižja od povpreč ij primerjalnega obdobja 1981–2010 (slika 7). Slika 7. Odklon meseč ne povpreč ne temperature zraka od povpreč ja primerjalnega obdobja 1981–2010 Figure 7. Deviation of monthly mean air temperature from reference period 1981–2010 Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, Februar -6 -4 -2 0 2 4 6 1921/22 1926/27 1931/32 1936/37 1941/42 1946/47 1951/52 1956/57 1961/62 1966/67 1971/72 1976/77 1981/82 1986/87 1991/92 1996/97 2001/02 2006/07 2011/12 2016/17 temperatura (°C) -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 J F M A M J J A S O N D temperatura (°C) mesec / month 1961–1990 2016 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 53 Slika 8. Februarska povpreč na temperatura zraka (rdeč a) in 5-letno drseč e povpreč je (temno rdeč a) v obdobju 1921–2017 ter primerjalni povpreč ji (1981–2010 zelena, 1961–1990 siva č rta) v Novem mestu, razpoložljivi podatki Figure 8. Mean air temperature in February (red) and five-year moving average (dark red) in period 1921–2017 and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in Novo mesto, available data Slika 9. Meseč na povpreč na temperatura zraka (rdeč a krivulja) in višina padavin (modri stolpci) v primerjalnem obdobju 1981–2010 v Novem mestu Figure 9. Mean monthly air temperature (red line) and mean precipitation (blue columns) in reference period 1981–2010 in Novo mesto Slika 10. Meseč na povpreč na temperatura zraka leta 2016 (temno rdeč a) in 2017 (rdeč a) ter višina padavin leta 2016 (sivi stolpci) in 2017 (modri) v Novem mestu Figure 10. Mean monthly air temperature in 2016 (dark red) and 2017 (red line) and precipitation in 2016 (grey) and 2017 (blue columns) in Novo mesto V povpreč ju je najtoplejši mesec v letu julij, primerjalno povpreč je v Novem mestu je 20,7 °C (slika 9), povpreč je obdobja 1961–1990 pa 19,3 °C. Najhladnejši mesec je januar s primerjalnim povpreč jem −0,1 °C, za primerjavo še povpreč je obdobja 1961–1990, ki je −1,3 °C. Podnebni diagram (sliki 9 in 10) je prikaz meseč ne povpreč ne temperature zraka in višine padavin v določ enem obdobju, s č imer poenostavljeno prikažemo podnebje določ enega kraja. Skala je na diagramu v razmerju 1 °C : 6 mm, 0 °C ustreza 0 mm, zaradi primerljivosti je na obeh diagramih enaka. V mesecu, ko so padavinski stolpci pod temperaturno krivuljo, lahko prič akujemo obdobje zmerne suše. V primerjalnem povpreč ju se v Novem mestu lahko zmerna suša pojavi julija (slika 9), leta 2016 pa se je primanjkljaj padavin kazal aprila, julija, avgusta in septembra (slika 10). -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1921 1925 1929 1933 1937 1941 1945 1949 1953 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 temperatura (°C) -30 0 30 60 90 120 150 180 210 -5 0 5 10 15 20 25 30 35 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) temperatura (°C) -30 0 30 60 90 120 150 180 210 -5 0 5 10 15 20 25 30 35 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 54 O temperaturnih razmerah nekega kraja precej povedo podnebni kazalniki kot so hladni 5 , ledeni, topli in vroč i dnevi ter tople noč i. V letnem povpreč ju primerjalnega obdobja je v Novem mestu 93 hladnih in 20 ledenih dni, povpreč ni vrednostih obeh kazalnikov sta bili v obdobju 1961–1990 višji, 106 oz. 22 dni (slika 11). Največ hladnih dni je bilo v Novem mestu v letih 1962 in 1973, 135, najmanj pa leta 2014, le 33. Najmanj ledenih dni, le dva, sta bila v letih 1949 in 1951, največ , 54, pa leta 1963. Februarja 2017 je bilo hladnih 12 dni, ledenih pa nismo našteli. V zimi 2016/17 smo v Novem mestu zabeležili 25 ledenih in 73 hladnih dni. Slika 11. Letno število hladnih (svetli stolpci) in ledenih dni (temni stolpci), pripadajoč i 5-letni drseč i povpreč ji (krivulji) v obdobju 1949–2016 in primerjalni povpreč ji (1981–2010 zeleni č rti in 1961–1990 sivi č rti) v Novem mestu Figure 11. Annual number of days with minimum temperature below 0 °C (light blue columns) and days with maximum temperature below 0 °C (dark columns) with five-year moving averages (curves) in 1949– 2016 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961– 1990 grey lines) in Novo mesto Slika 12. Letno število toplih (svetli stolpci) in vroč ih dni (temni stolpci) ter pripadajoč i 5-letni drseč i povpreč ji (krivulji) v obdobju 1949–2016 in primerjalni povpreč ji (1981–2010 zeleni č rti in 1961–1990 sivi č rti) v Novem mestu Figure 12. Annual number of days with maximum temperature above 25 °C (light orange columns) and days with maximum temperature above 30 °C (dark orange columns) and five-year moving averages (curves) in 1949–2016 and mean reference values (1981–2010 green lines and 1961–1990 grey lines) in Novo mesto 5 Dan je hladen, ko je najnižja temperatura zraka pod 0 °C, mrzel, ko je najnižja temperatura zraka enaka ali nižja od -10°C, leden, ko je najvišja dnevna temperatura zraka pod 0 °C, topel, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C, vroč , ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C in tropska ali topla noč je, ko najnižja temperatura zraka ne pade pod 20 °C. 0 30 60 90 120 150 1949 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 dnevi 0 20 40 60 80 100 120 1949 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 dnevi . Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 55 Medtem, ko število hladnih dni upada, število toplih in vroč ih dni narašč a (sliki 11 in 12). V primerjalnem obdobju je letno povpreč je toplih dni 69, vroč ih pa 16 (slika 12). Povpreč ji za omenjena kazalnika sta v obdobju 1961–1990 nižji: 57 toplih in osem vroč ih dni. V obdobju 1949–2016 je bilo največ vroč ih dni v Novem mestu leta 2003, 58, le po dva dneva pa smo zabeležili v letih 1975, 1977, 1978 in 1997. Leta 2003 smo našteli tudi največ toplih dni, 112, najmanj pa jih je bilo leta 1984, 37. V 16 letih obravnavanega obdobja smo zabeležili tudi tople ali tropske noč i, največ jih je bilo leta 2015, 5. 1168 mm padavin je letno povpreč je primerjalnega obdobja v Novem mestu, v obdobju 1961–1990 je povpreč je 1140 mm. Leta 2016 smo namerili 1146 mm padavin; v obravnavanem obdobju je največ padavin padlo leta 1948, 1662 mm, najmanj leta 2000, 827 mm (slika 13 in preglednica 1). Slika 13. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1947–2016 ter primerjalno povpreč je (1981–2010 zelena č rta in 1961–1990 siva č rta ) v Novem mestu Figure 13. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1947–2016 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Novo mesto Slika 14. Povpreč na višina padavin po obdobjih in letnih č asih v Novem mestu, zima 2016/17 Figure 14. Mean seasonal precipitation per periods in Novo mesto; Winter 2016/17 Slika 15. Povpreč na višina padavin po letnih č asih in po obdobjih ter izmerjena leta 2016 v Novem mestu; zima 2016/17 Figure 15. Mean seasonal precipitation per periods and precipitation in 2016 in Novo mesto, Winter 2016/17 0 300 600 900 1200 1500 1800 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 2013 2016 padavine (mm) 267 261 374 357 318 353 183 195 0 200 400 600 800 1000 1200 1961–1990 1981–2010 padavine (mm) pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter 0 100 200 300 400 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter padavine (mm) 1961–1990 1981–2010 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 56 V Novem mestu pade v primerjalnem povpreč ju največ padavin poleti, 357 mm, le za štiri milimetre v povpreč ju zaostaja jesen.; najmanj padavin pade pozimi, 195 mm. Tudi v povpreč ju 1961–1990 pade največ padavin poleti, najmanj pa pozimi, vendar je poletno povpreč je višje od primerjalnega, zimsko pa nižje (sliki 14 in 15). Pozimi 2016/17 smo namerili 110 mm padavin, kar je pod primerjalno povpreč no vrednostjo (slika 16). V obravnavanem obdobju 1946/47–2016/17 smo največ zimskih padavin namerili v sezoni 2012/13, 391 mm, najmanj pa v sezoni 1974/75, 57 mm, le en milimeter več je padlo v zimi 1989/90. Slika 16. Zimska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1946/47–2016/17 ter primerjalno povpreč je (1981/82–2010/11 zelena č rta in 1961/62–1990/91 siva č rta ) v Novem mestu Figure 16. Winter precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1946/47–2016/17 and mean reference values (1981/82–2010/11 green line and 1961/62–1990/91 grey line) in Novo mesto Mesec z najvišjim primerjalnim povpreč jem padavin v Novem mestu je junij s 131 mm, avgustovsko in septembrsko povpreč ji sta nižji za tri oz. dva milimetra (sliki 9 in 17). Najnižje povpreč je padavin v obdobju 1981–2010 ima januar, 54 mm, februarsko pa je za pet milimetrov višje. Ob primerjavi meseč nih povpreč ij obdobja 1981–2010 s povpreč ji obdobja 1961–1990, so povpreč ja zadnjega tridesetletja višja januarja, februarja, maja, junij, avgusta, septembra, oktobra in decembra. Slika 17. Meseč na povpreč na višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2017 v Novem mestu Figure 17. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2017 in Novo mesto 0 100 200 300 400 1946/47 1951/52 1956/57 1961/62 1966/67 1971/72 1976/77 1981/82 1986/87 1991/92 1996/97 2001/02 2006/07 2011/12 2016/17 padavine (mm) . 0 30 60 90 120 150 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) 1961–1990 1981–2010 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 57 Po suhem decembru 2016 je sledil tudi podpovpreč no namoč en januar s 43 mm padavin. Februarja 2017 smo v Novem mestu namerili 66 mm padavin, kar je 112 % primerjalnega povpreč ja. V obdobju 1947– 2017 sta bila najbolj suha februarja 1993 in 1998, ko smo namerili le en milimeter padavin, največ februarskih padavin pa smo namerili leta 1947, 217 mm (slika 18). Slika 18. Februarska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1947–2017 ter primerjalno povpreč je (1981–2010 zelena č rta in 1961–1990 siva č rta ) v Novem mestu Figure 18. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1947–2017 and mean reference values (1981–2010 green line and 1961–1990 grey line) in Novo mesto Največ padavin v enem mesecu smo v obravnavanem obdobju v Novem mestu namerili oktobra 1992, 347 mm, prav nič padavin pa ni padlo januarja 1964, marca 2012 in oktobra 1965 (slika 19). Slika 19. Meseč na najvišja in najnižja višina padavin v obdobju 1947–februar 2017 v Novem mestu Figure 19. Maximum and minimum monthly precipitation in 1947–February 2017 in Novo mesto Slika 20. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1947–februar 2017 v Novem mestu Figure 20. Maximum daily precipitation per month in 1947–February 2017 in Novo mesto Dnevna 6 najvišja višina padavin je bila v Novem mestu izmerjena 21. junija 1952, 109 mm (slika 20). V obdobju 1947–februar 2017 smo 100 mm ali več padavin izmerili vsega skupaj le dvakrat, poleg 6 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 0 40 80 120 160 200 240 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 2013 2016 padavine (mm) 217 347 0 100 200 300 400 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) 55 55 48 53 71 109 73 92 82 75 103 59 0 30 60 90 120 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 58 omenjenih 109 mm še 103 mm, 11. novembra 1979. V obravnavanem obdobju je bila najvišja februarska dnevna višina padavin 55 mm, izmerjena 5. februarja 2003. 25. februarja 2017 je bila izmerjena najvišja dnevna višina padavin tega meseca, 22 mm. Slika 21. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in primerjalni povpreč ji (1981–2010 zelena č rta in 1961–1990 siva č rta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1948–2016 v Novem mestu Figure 21. Annual snow cover duration (curve) and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1948–2016 in Novo mesto Snežna odeja v Novem mestu in okolici leži 55 dni v povpreč ju primerjalnega obdobja; povpreč je obdobja 1961–1990 je 65 dni. V obdobju 1948–2016 je snežna odeja najdlje ležala leta 1969, 112 dni; le sedem dni s snežno odejo pa je bilo leta 1989 (preglednica 1 in slika 21). 100 dni ali več na leto je snežna odeja v obravnavanem obdobju ležala vsega skupaj v štirih letih, poleg že omenjenega leta 1969, še 1962, 1965 in 2010. Leta 2016 je bilo s snežno odejo 16 dni; januarja 2017, 29, februarja pa štiri dni. Februarsko primerjalno povpreč je trajanja snežne odeje je 14 dni, povpreč je obdobja 1961–1990 je za en dan višje. V obdobju 1948–2017 je od 70-ih februarjev v devetih mesec minil brez snežne odeje, vse dni meseca pa je sneg ležal v 10-ih letih. Najdebelejšo februarsko snežno odejo smo v Novem mestu izmerili leta 1969, 103 cm, kar je tudi najvišja snežna odeja celotnega obdobja. V Novem mestu smo v obdobju 1948–2016 enkrat samkrat namerili metrsko snežno odejo, to je že omenjenih 103 cm (slika 21). Februarja 2017 je bila snežna odeja najbolj debela 1. dne meseca, 14 cm, najdebelejša snežna odeja zime 2016/17 pa je bila izmerjena 18. januarja, 19 cm. Najzgodnejši datum s snežno odejo je 12. oktober 1952, ko smo izmerili dva cm, sneg se je obdržal en dan. Oktobrsko snežno odejo smo izmerili še v šestih letih, od teh je bila 29. oktobra 2012 debela 18 cm. Najkasnejši zabeleženi datum s snežno odejo, je bil 8. maj 1957, s štirimi cm. Najdebelejšo majsko snežno odejo pa smo izmerili 6. maja 1957, 19 cm. 3. maja 1985 smo izmerili 9 cm debelo snežno odejo, v štirih letih pa smo maja zabeležili le sneženje. Najdebelejšo svežo ali novozapadlo snežno odejo smo v Novem mestu izmerili 15. januarja 1957 zjutraj, ko je v 24-ih urah zapadlo 49 cm snega. Le en centimeter nižjo svežo snežno odejo smo izmerili 5. feb- ruarja 2003. Sonč nega vremena imajo v Novem mestu v primerjalnem popreč ju 1934 ur na leto, v obdobju 1961– 1990 pa je povpreč je 1836 ur. Največ smo ga namerili leta 2000, 2315 ur, najmanj ur s sonč nim obsevanjem pa je bilo leta 1972, 1482 (preglednica 1, slika 22). 0 20 40 60 80 100 120 1948 1952 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 število dni / snežna odeja (cm) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 59 Od letnih č asov je zaradi dolgega dne najbolj osonč eno poletje, primerjalno povpreč je je 771 ur, najmanj sonč nega obsevanja pa je pozimi, 245 ur je primerjalno povpreč je (slika 23). V zadnjem tridesetletju opažamo poveč anje ur s sonč nim obsevanjem v vseh letnih č asih, z izjemo jeseni. Zima 2016/17 je bila z 288 urami nadpovpreč no osonč ena, primerjalno povpreč je je 245, povpreč je obdobja 1961–1990 pa 223 ur. Slika 22. Letno število ur s sonč nim obsevanjem (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) ter primerjalni povpreč ji (1981–2010 zelena č rta, 1961–1990 siva č rta) v obdobju 1961–2016 v Novem mestu Figure 22. Annual bright sunshine duration (coloumns) and five-year moving average (curve) and mean reference values (1981–2010 green line, 1961–1990 grey line) in 1961–2016 in Novo mesto Slika 23. Povpreč no trajanje sonč nega obsevanja po letnih č asih in obdobjih ter izmerjena leta 2016 v Novem mestu; zima 2016/17 Figure 23. Mean seasonal bright sunshine duration per periods and measured in 2016 in Novo mesto; winter 2016/17 Slika 24. Meseč no povpreč no trajanje sonč nega obsevanja po obdobjih in izmerjena leta 2017 v Novem mestu Figure 24. Mean monthly bright sunshine duration per periods and measured in 2017 in Novo mesto Podobno kot pri letnih č asih, je trajanje sonč nega obsevanja tudi pri meseč nih povpreč jih primerjalnega obdobja višje od povpreč ij obdobja 1961–1990 za več ino mesecev, izjema so le oktober, november in december (slika 24). Februarja 2017 je bilo v Novem mestu podpovpreč no število ur s sonč nim vremenom, 89 ur; primerjalno povpreč je za februar je 111, povpreč je obdobja 1961–1990 pa 91 ur. 0 500 1000 1500 2000 2500 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 ure / Hours . 0 100 200 300 400 500 600 700 800 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter ure 1961–1990 1981–2010 2016 0 30 60 90 120 150 180 210 240 270 300 J F M A M J J A S O N D ure 1961-1990 1981-2010 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, meseč ne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Novem mestu v obravnavanem obdobju Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Novo mesto največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month letna povpreč na temperatura zraka (°C) mean annual air temperature (°C) 12,3 2014 8,3 1962 pomladna povpreč na temperatura zraka (°C) mean air temperature in Spring (°C) 12,8 2007 7,5 1955 poletna povpreč na temperatura zraka (°C) mean air temperature in Summer (°C) 23,1 2003 17,3 1978 jesenska povpreč na temperatura zraka (°C) mean air temperature in Autumn (°C) 13,1 1926 7,9 1971 zimska povpreč na temperatura zraka (°C) mean air temperature in Winter (°C) 5,0 2006/07 −5,0 1962/63 dnevna najvišja temperatura zraka (°C) maximum daily air temperature (°C) 39,9 8. avg.2013 30,0 15. avg. 1997 dnevna najnižja temperatura zraka (°C) minimum daily air temperature (°C) −6,4 11. dec. 1951 −25,6 17. feb.1956 letno število hladnih dni annual number of days with min. temperature < 0 °C 135 1962, 1973 33 2014 letno število ledenih dni annual number of days with max. temperature < 0 °C 54 1963 2 1949, 1951 letno število toplih dni annual number of days with max. temperature ≥ 25 °C 112 2003 37 1984 letno število vroč ih dni annual number of days with max. temperature ≥ 30 °C 58 2003 2 1975, 1977, 1978, 1997 letno število toplih noč i annual number of days with min. temperature ≥ 20 °C 5 2015 0 52 let od 68-ih 52 years out of 68 letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 1662 1948 827 2000 pomladna višina padavin (mm) precipitation in Spring (mm) 398 1965 92 1952 poletna višina padavin (mm) precipitation in Summer (mm) 560 1948 139 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in Autumn (mm) 564 1960 130 1947 zimska višina padavin (mm) precipitation in Winter (mm) 391 2012/13 57 1974/75 meseč na višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 347 okt. 1992 0 jan. 1964, mar. 2012, okt. 1965, dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 109 21. jun. 1952 — — letno trajanje sonč nega sevanja (ure) annual bright sunshine duration (hours) 2315 2000 1482 1972 najvišja višina snežne odeje (cm) maximum snow cover depth (cm) 103 17. feb. 1969 4 23. nov. 1989 najvišja snežna obtežba (kg/m2) maximum snow load (kg/m2) 150 feb. 1969 — — najvišja sveža snežna odeja (cm) maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 112 1969 7 1989 SUMMARY In Novo mesto is synoptic weather station. It is located in south eastern Slovenia, on elevation of 220 m. Station was established in January 1858, but digitised data are available from 1948 on. Automatic meteorological station has been operating since January 1993. Andrej Lah and Iztok Mazovec are meteorological observer on the station.