Štev, 19. V Ljubljani, 5. maja 1921. Leto LXI. Glasilo UdmMmm Jugosfov. UiitmlMm. — PoverJenlStvo Ljubljana. i'ie spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. V«e pošiljatve je poSiljati fonko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je. ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Pjsatnezna številka po K 2-—. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se t!3ka enkrat . . 2 K — vin. „ ., „ dvakrat. . 1 „ 50 ,. za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino,, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VIL, Celovška cesta 33/1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama iije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. Telefon nredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torei ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. —k. Učiteljstvo in centralizem. Predvsem je šolstvo odvisno od dobrega učiteljstva. ker dober, učitelj lahko kaj napravi iz najslabšega sistema in nasprotno. najboljši sistem v rokah slabega učitelja nič ne pomaga. Učiteljstvo je središče, okrog katerega se suče vse šolstvo. Ono je duševni j element, ki vpliva oplodujoče na šolo. Če hočemo vzbuditi čut za državno skupnost, za državno misel, čut za skupno državno kulturo, potem ne smerno one, ki so poklicani v mladini vzbujati in ohranjati čut skupnosti in pripadnosti k državi. oddati upravi z avtonomističnimi in separatističnimi tendencami lokalnega pa-trijotizma. Država ne sme pripustiti in ji ne sme biti vseeno, če je učiteljstvo državno. ali če pripada avtonomistični upravi, ki goji tendence lokalnega patriotizma in kateri je lokalni patrijotizem načelo pred državno idejo. Ako država izroči iz rok učiteljstvo, centrifugalni vrtinec, tedaj lahko pričakuje. da bo vzgojena nova generacija tudi v tem duhu in bo mesto k sredini težila za centrifugalnimi tendencami, ki so podlaga vsaki protidržavni ideji. Ako državo izroči iz rok učiteljstvo, tedaj je izročila iz rok šolstvo! V učitelju mora najti mladina prijatelja. ki ie sam prijatelj države. Ako pa učitelj v svojem delu ubira smer. ki več ali manj zaslediuie separatistične in druge tendence, potem se je s tem država odpovedala popolnoma svojemu vplivu na šolo. V državnem interesu se mora torej odločno vztrajati na tem. da ostane v vsakem slučaju učiteljstvo državno. V personalnem oziru se postavlja od avtonomične strani centralizem kot strašilo državnemu uradništvu in učiteljstvu! Kje pa je zapisano, da ni mogoče izvesti v personalnem oziru najširšo decentralizacijo in da ni mogoče dati samoupravnim edinicam najširše pravice glede uradni-štva? Pametna politika bo to tudi storila? Ravno učiteljstvu se ni potreba bati prestavljanja iz enega kota države v drugi del in koruptnega postopanja od strani države; in ravno učiteljstvo ima najbrid-kejše izkušnje, da je korupcija doma tam, kjer je uradništvo materijalno in pravno odvisno od lokalne avtonomne uprave, ker potem je odvisno od milosti in nemilosti politiških strank, je žoga politično-strankarske strasti in korupcije. Ta izkušnja je globoko ukoreninjena v srcih učiteljstva, tie pozna je pa ono uradništvo, ki se hoče prisiliti v materijalno in pravno odvisnost od avtonomne uprave — ali bolje rečeno: v materijalno in pravno odvisnost od politiških strank. Uradništvo mora stremiti za tem, da ¿c oprosti nasilja politiških strank in izigravanja njihovega materijalnega in pravnega vprašanja in mora stremiti za tem. da bodo politiške stranke gledale njega delo za splošni blagor in ne njega politiško-strankarsko pripadnost. Stremiti mora za tem. da bo materijalno in pravno odvisno od onega faktorja in zastopstva. kjer se bo najkritičnejše preso-ialo njega vprašanja, oproščeno vsekakih ;>olitiško-strankarskih predsodkov in cesto osebnih motivov. Učiteljstvo torei iz stanovskih ozirov nima povoda izrekati se proti centralizmu. znalo se bo pa boriti za čim širšo m svobodnejšo decentralizacijo v personalnem oziru. ki je potrebna za dobro in demokratično urejeno upravo. .!. BF.RNOT: Nadzorstvo meščanskih šol. (Odgovor tov. Fr. Šeguli.) V 10. štev. »Učit. Tovariša« sem ob-iavil resolucije glede nadzorstva meščanskih šol, sprejete od celjskega odseka društva učiteljstva meščanskih šol. Reči moram, da so bile od večine učiteljstva sprejete zelo simpatično. Le v Mariboru se je pojavila »opozicija«, ki je dobila na-iisnjen izraz v članku tov. Šegule v 17. štev. »Učit. Tov.« Nisem rad gostobeseden; ne govorim rad na široko inteligentom o rečeh, ki se dajo dopovedati s par stavki; tudi ponavljati ne maraim. Povedal sem tam svoje misli glede nadzorstva- učitelj, ki je tisto prečital brez tuje misli, je stopil brez obotavljanja na mojo stran. Seveda pozneje, ko je začel misliti na izvedbo, pa se je morebiti ustrašil kamna, ki ga je zagledal sredi lepe, ravne ceste. Ne pobere ga in vrže s poti. ampak zavije rajši v stran na stari razdrapani kolovoz. Saj prišel bo ;:idi tod na cilj, par ur preje ali pozneje, upehan ali čil. to mu je vseeno, samo kamna se ne sme dotakniti. In ta svoj strah hoče vcepiti še drugim. Ker pa teh slučajno pred kamnom ni strah, meče na cesto listje in dračje, da bi zabrisal cesto. Pa listje in dračje slabo zapira ceste in četudi je nametano s pravim preudarkom. Vprašanje če so nadzorniki potrebni, ne eksistira več; je že rešeno. Nobena učiteljska organizacija se v najnovejšem času ni izrekla proti nadzornikom. Take izjave se porajajo bi rekel le v Hipnozi revolucije Kdo naj bo nadzornik? Aleksander je nekoč odgovoril: »Najvrednejši!« Cemu toliko besed? Ljudsko šolo nadzoruj ljudskošolski. meščansko meščauskošolski in srednjo srednješolski učitelj. To ni najnovejša deviza. Kolikor se spominjam, je to že prav stara zahteva učiteljstva. Tudi ni nikak separatizem, če zahtevamo za meščansko šolo lastnega nadzornika. 2e zdavnaj imajo v deželah, kjer so meščanske šole bolj gosto posajene, zanje posebne nadzornike. Na avstrijskem jugu tega ni bilo treba, za par šol se ni izplačalo imeti posebnega LISTEK VILKO MAZI: Tiho delo. Na ženski obrtno-nadaljevalni šoli pri sv- Jakobu smo sklenili šolsko leto. Prav-?aorav nisem imel jaz pri tem sklepu nizkega opravka, zakaj vpisal sem bil v katalog rede iz svojega predmeta že te-,jen dni poprej. Zato ne vem. kaj me je ^nalo zdai v šolo. Nedelja je bila in lahko si bil privoščil po dolgih zimskih mescih kak daljši izlet, kar bi gotovo has-Jlo mojemu pohabljenemu želodcu. Ali pa k' šel vsaj na bližnji Rakovnik k deseti '"aši in bi tam ztnolil par očenašev. da sem se rešil »nadlege«. Resnično, hudo je s temi dekleti. Vse drugo jih je bolj z?nirnalo. nego šola. In zato sem jih bil Slt do samega grla. Cemu sem torej prišel bližat? — Vrag znaj.. Na stopnicah me je dobila tovarišica ^hletova: »Ali obiščete našo akademijo?« 0v. »Kdaj?« sem jo vprašal, da nisem ^ja? tnil v zaJreK': »Kakšna akade- n »Takoj. Spodaj v telovadnici.« mi je °tasnila. ~ In obljubil sem, da pridem. Ona je šla dalje, jaz pa sem premišljal svojo prenagljeno obljubo. Vsaka akademija je lepa reč, včasih celo koristna. Čemu bi ne šel? Toda spomnil sem se. da imam še drugo važno pot. Celo prav važno. Iskati sem moral namreč krstno botro svojemu otroku. In kdor je imel s takimi poti opravka, ve. da to ni lahka reč. še manj pa prijetna. Vsakdo se brani z več ali manj nerodnimi izgovori. Tudi jaz bi se ne ponujal nikomur. Pa pojdem popoldne, sem si prigovarjal in ostal sem pri sklepu, da ob-iščem akademijo. Kdo pa jo priredi? V kakšen namen? Mislil sem, da je bila stvar že razbobnana po časopisih, pa sem jo bogvekako prezrl. Potem pa velja to za kulturno zanikarnost. če pravdansko človek kaže nevednost, mesto da bi se mu že vnaprej cedilo navdušenje z obraza. Dekleta so se vsula iz razredov in za njimi je pridrobil vodja; »Prav. da ste prišli. Lahko se udeležite akademije v telovadnici. Gospodične so aranžirale majhno svečanost za sklep.« No. zdai sem bil na jasnem. Akademija za »nadlego«, mesto da bi napravili velik križ od stropa do tal. Ali ni škoda za trud? — Moja sodba pa je bila do kraja napačna. hvala Bogu. da je res bila. Ko sem stopil v.telovadnico, je bila vsa polna. Okoli katedra se je zgrinjala gruča belo oblečenih deklic. Med njimi je stala naša postarna. ali po duhu še vsa mladeniško prožna Vita Zupančičeva. Stala je tam s tistim dobrodušnim pogledom. ki je pristno njen. odkrit, domač materinski. Vprašal sem jo začuden, kaj io je prineslo semkaj? Na obrtno-nadaljevalni šoli ni poučevala, no. kaj? Ona pa mi pokaže na tablo. In tam je bil napisan pester program: nagovor, deklamacije. petje, telovadba. »Toliko?« »Kar se je pač dalo v naglici. Nekaj je bilo potreba.« Videl sem, da ni bila zaman v Novem Sadu na ženskem kongresu. Še oddahnila se ni dobro od dolge poti, pa je že začela delati. V njenem nagovoru so bile mirne, resne besede, brez patosa in fraz in baš zato prepričevalne. Tako se govori samo iz srca v srce. Takrat me je zbodlo nekje pod temenom: »Tudi ti, prijatelj, bi bil moral med letom ubrati take strune, pa bi ne bilo »nadlege«. Sam si kriv. če je bila.« Dekleta so poslušala; kako bi ne poslušala matere! — »Tudi naša obrtnica mora biti izobražena... treba ji je okusa, čuta do lepote... poznati mora zaklade narodne umetnosti... širiti si mora duševno obzorje... iskati plemenitega razvedrila, ki ga dajejo dobre knjige, poštene igre in pesmi ter poučni izleti...« Meni se je zdel ta nagovor od konca do kraja lep in še nadzornika, opravil je to delo nadzornik, ki so mu bile poverjene tudi druge šole. Res je: neka enotnost se mora vleč/ kot rdeča nit skozi vse šolstvo. To enotnost mora ustvarjati predvsem vzgojni moment, ki mu je pouk gotovo le podrejen. Enotnosti pouka je tudi res podlaga dušeslovna veda, ki zahteva nazornost in indukcijo. Vendar to so samo temelji, ki dajejo ogrodje. Izvedba pa zahteva pogo-slo zelo različna pota. Z višjo starostno stopnjo učencev, z višjim učnim ciljem stopajo pred učitelja neprimerno večje zahteve, ne morebiti v potrpežljivosti, ampak v temeljitejšem obvladanju snovi. Ker pa vemo. da je poglabljanje v vs« panoge človeške znanosti in umetnosti enemu človeku nemogoče, ne moremo tega zahtevati od učitelja. Vsled tega so že davno razdelili predmete meščanske šole na strok, skupine. Nastopil ie strokovni oouk. ki je na eni strani učitelju, neverjetno olajšal delo, na drugi strani mu pa naložil tudi veliko dolžnost: posvetiti se svoji stroki z vso ljubeznijo. Ni bil to separatizem, ki je to povzročil, pač pa nujna potreba delitve dela. ki je obetala veliko sadu ter ga tudi prinesla. (Prim. špecijaliziranje v vseh panogah človeške znanosti in umetnosti.) Ta delitev dela ali bolje špecijalizacija pa ustvarja bistveno zunanjo razliko med ljudsko in meščansko šolo. Potreba je poganjala razvoj meščanske šole. (seveda ne mislim tu na razmere med Slovenci), da se ie vedno bolj oddaljevala od ljudske šole in dobila s časoma tudi notranjo razliko. Meščanska šola namreč ni žalibog prava ljudska, narodna šola. t. i. vzgojevališče. ki bi ga moral in mogel vsakdo posečati. Izšla je iz potrebe, da ie za gotove posle neobhodno potrebna večja šolska izobrazba. Njen namen je vzgajati inteligentno strokovno delavstvo, inteligentne poljedelce i t. d., ki postanejo potem v svojem krogu pijonirji napredka. In ker nimamo Slovenci veliko strok, delavcev, razmeroma malo nisem dvomil, da pada tako v srca, kakor mu je bil blag namen. — Tovarišici Umbergerjeva in Svetkova sta postavili potem pred tablo peščico deklic, ki so izvajale ostali del programa. Ne gane me zlepa kaka stvar, ali nastop teh deklic me je ganil malodane do solz. baš zato, ker je bilo vse tako preprosto, toda srčkano in ljubko. Marljive debutantke so morale na željo deklet celo ponoviti par najlepših točk. Skromna, a srečno izbrana prireditev je uspela tako lepo. da ji ni bilo treba lepše. Čast tovarišicatna Umbergerjevi in Svetkovi! Čast Zupančičevi. Mehletovi in drugim, ki so pomagale ustvariti tisto lepo uro' Nepozabna ostane ta ura tudi dekletom, ki jim je bila namenjena. Vsem? Morda ne. Morda pa vendar več ko polovici. In četudi samo toliko — bolje nekaj nego nič! Nihče me ni klical, naj raznesem to tiho kulturno delo v svet. Nikomur, ki sem jih imenoval, nimam namena kaditi. Imenoval pa sem jih. ker je to najmanj, kar so zaslužili. Nisem opisal te prireditve, kakor bi bila bogve kaj posebnega. Tiha je bila. brez iskanja časti in hvale, kulturno delo zaradi samega sebe. In to je njena najplemenitejša poteza. Takrat je bilo lepo nedeljsko dopoldne. .Drugi pravijo, da je treba v nedeljo počivati in premnogo jih je. ki živijo samo počitku. Tudi med nami ne manjka takih. Mislim namreč na tiste večne »dopustar- .»a obilo akademsko izobraženih strokovnih duševnih delavcev, moramo vztrajati pri načelu, da ne sme biti meščanska šola predstopnja za višjo srednjo šolo. ampak k večjemu za višjo srednjo strokovno šolo. Pa to le mimogrede. — Ta njen namen in pa strokovni pouk jo oddaljujeta v ved-ni evoluciji vedno bolj od ljudske šole in to vkljub temu. da imata in morata imeti isti temelj glede vzgoje in principa pouka In če oride kdo danes s trditvijo, da se meščanska šola veliko ne razlikuje od ljudske šole. potem s tem samo dokaze, da vsaj ene izmed obeh ne pozna. Gotovo je res: kdor je dober ljudskošolski učitelj, bo sčasoma postal lahko tudi dober me-ščanskošolski učitelj. Obema je treba kot predpogoj' poznanje delovanja človeške duše. logiškega mišljenja in lep kos ide-jalizma. Mojster pa je postati mogoče Šele po daljši praksi, v eni ali v drugi; če !ma obe, je lahko mojster v obeh, a ker sla istočasno obe praksi nemogoči, evolucija se pa vrši v obeh, zastaja mojster-stvo — hočeš nočeš — v eni. Meščansfco-šolski učitelj, ki je izšel iz vrst ljudSkošol-skega učiteljstva je torej lahko dober nadzornik ljudske šole in sicer tem lažje, čim krajšo dobo je na meščanski šoli, medtem ko ljudskošolski ne more biti nikdar dober nadzornik (duševni voditelj) «meščanske šole. Veliko bolj sorodni vsaj na zunaj sta si meščanska in srednja šola, ¿t tudi tu je seveda razloček. Ožje sorodstvo tudi ne izključuje, da bi srednješolski učitelj ne mogel biti dober nadzornik meščanske šole, seveda pa še manj garantira. Veliki Schreiner še ni dokaz; rečem samo: ogromno je njegovi? delo. a še več bi bil storil v svoji neumorni delavnosti, če bi ga oprostili vsega birokratskega dela. Gosp. tov. sicer zahteva, da akademsko izobraženemu nadzorniku nižje šolstvo ne sme biti španska vas ter pravi, da imamo takih vsaj toliko, kolikor je višješolskih nadzorniških mest. Prizna tcrej sam. da izbira ni velika, in akademik. ki bi dokazal, da se zanima za nižje-šolstvo. bi bil potem takem že predestini-ran za nadzornika. Hm! Umevamo prav dobro, da mora dati filozofsko akademska izobrazba človeku femeljitejše pojmovanje, nekako' velepo-teznost. zato pa ravno zahtevamo pristop na vseučilišče za vse učiteljstvo in absol-virano pedagoško višjo šolo za vse meš-čanskošolsko učiteljstvo. Ce se pa danes ne moremo ogrevati za akademsko izobražene nadzornike, je vzrok predvsem ta. da ti akademiki naše šole, našega dela ne poznajo iz svoje prakse. In Vam se ta naš odipor čuden zdi? meni ne! In še nekaj je. Ce upoštevamo tudi človeške slabosti, moramo priznati, da se mora čutiti ljudsikošolsko učiteljstvo zapostavljeno. če bi ga nadzorovali meščan-skošolski učitelji, ravno ista je med teimi in srednješolskimi. Zato smo že davno sprejeli med svoje zahteve: vsakemu svoje. To sem tudi jaz sprejel v svoj predlog in ker sem tudi jaz mislil na prepo-trebno velepoteznost, sem jo poiskal tam, kjer mora biti. Prosim, prečrtajte tisto, kjer govorim o odgovornosti inštruktorjev. Pr.ed inštruktorji imate strah, ker bi baje postali informatorji nadzorniku. Pozabite pa pri tem. da bi inštruktor in nadzornik sploh ne stala v uradnem stiku, njun delokrog bi bil precej različen ter bi je« in še bolj na »dopustarice«. ki se samo enkrat v mesecu spomnijo, da spadajo pravzaprav k učiteljskemu stanu, takrat pač. kadar pride plačilna pola. sicer pa jiim šola smrdi kakor križ vragu. Kako daleč je od njih tako tiho delo!... Ljudski koncert, ki ga je priredilo mariborsko moško in žensko učiteljišče pod vodstvom prof. H. Druzoviča dne 5. aprila 1921, je napolnil Gotzovo dvorano do zadnjega kotička. Ne glede na dejstvo, da popularizirajo taki koncerti pravo umetnost, jih moramo še posebej pozdraviti radi tega. ker so važen člen v umetniški vzgoji našega učiteljskega naraščaja. Prof. Druzovič, ki je priznan metodik pevskega pouka in ki si mnogo in z uspehom prizadeva dvigniti to panogo umetnosti, je s temi koncerti — letošnj' je že drugi — nadal svojemu prizadevanju krono. Uspelo mu ni le ustvariti močen in dober mešan zbor. temveč navdal je tudi svoje mlade moči s tako ljubeznijo do stvari, da goje s pravim navdušenjem petje. Značilno je, kar sem slišal po koncertu iz ust par kandidatov: škoda, da je že minulo, najraje bi Še enkrat vse peli. Posledice tega intenzivnega negovanja koncertnega petja se bodo kmalu pokazale. Naraščaj, ki bo zapuščal 1 učiteljišče, bo globoko prešinjen z glas- ' zelo nespametno ravnal nadzornik, ki bi hodil po informacije k inštruktorju, kajti ta bi ga moral, če razume svojo nalogo in delo. zavrniti na drugo adreso. Predstavite si delo inštruktorja, kakor smo si ga zamislili: pride na šolo, zanima se samo za svojo stroko, občuje službeno samo z učiteljstvoin svoje skupine. Pri teh razgovorih bo pa navzoč še neikdo. ki ste nanj očividno popolnoma pozabili: ravnatelj. Inštruktorja si mislim samo z znanstveno avtoriteto, a v potrebi ga bo pa podpirala službena avtoriteta ravnatelje-va. Tako bo ravnatelj gotovo vedno imel najpopolnejšo sliko o svojem učiteljstvu, to tudi mora imeti, in nadzornik bo zato dobil le pri njem podatke, ki mu manjkajo. (Opozorim Vas tudi mimogrede na moja izvajanja o dvojni kvalifikaciji in videli bodete. kako se vsi zobje načrta dobro ujemajo!) Prav lepo je tisto, kar ste povedali o hospitacijah, a ne pozabite, da more imeti hospitacija le lokalen pomen. Tudi o skupnih konferencah sva si podobnih misli. a samo podobnih; jaz bi si želel skupnih konferenc učiteljstva posameznih strok, ki bi jih vodil inštruktor, ter konferenc vsega učiteljstva meščanskih šol, ki bi jih vodil nadzornik. Konference imajo lahko velik pomen če se vršijo pogosto; so pa zelo drage in zato se ne moremo povzpeti niti na eno letno ne. Dalje pravite da bi inštruktorji ne bili brezpomembni, jaz dostavljam: brez strokovnih duševnih voditeljev bo pač ostalo samo pri neenotnem, nesistematičnem dviganju meščanske šole. Šlo bo že, seveda, sai navsezadnje mora vse iti. a pot bo počasna in naporna. Končno dovolite še eno. Moji predlogi temeljijo na že splošno priznanih in od celokupnega organiziranega učiteljstva izraženih zahtevah: 1. nadzor je potreben. a ga je omejiti na minimum. 2. poslovanje bodi kolikor možno enostavno, za meščanske šole, dokler jih ni preveč, je okrajni nadzornik in s tem v pedago-škodidaktičnem oziru tudi okrajni šolski svet popolnoma nepotreben, ker lahko vse nadzoruje satrno eden pri višjem šolskem svetu ter občuje z meščanskimi šolami preko okrajnih šolskih svetov. Ze danes okrajni šolski svet za nas vrši največ, da registrira naše akte oziroma akte višjega šolskega sveta; popolnoma nepotrebno delo. ki hitremu poslovanju gotovo ne more koristiti; 3. vsaka kategorija šol imej nadzornika iz vrste lastnega učiteljstva. Te tri točke za našo organizacijo že držijo. Sedaj pa pridete Vi ter jih postavljate zopet na glavo. S tem pač Vi izpodbijate že obstoječe principe, in če si dovolite uporabiti v svojih izvajanjih za moj načrt malo nesalonski izraz »hlastanje in stikanje« na levo in desno po reformi v šolskem vprašanju. Vas moram z obžalovanjem zavrniti, da ste ga uporabili ravno na napačno adreso. Moji predlogi ne gredo od naših priznanih principov niti na desno niti na levo ampak po ::e jasno začrtani cesti brezobzirno narav-nost naprej._ Mizerija učiteljskih pen-zijonistov. »Slovenski Narod« štev. 80. z dne 10. t. m. prinaša sledečo notico: beno umetnostjo in jo nesel v šolo in med narod. Da ne ostane klic: Umetnost med narod! prazna fraza, je treba ne samo umetniško čutečih, temveč tudi petja zmožnih učiteljev. Šele s tega vidika dobi prirejanje teh koncertov pravi pomen, posebno če še upoštevamo lep in pester program. Konšlatirati moramo, da znači letošnji program napredek napram lanskemu. Prva točka sporeda je bil »Madrigal« profesorja Berana, komponiran v slogu 16. stoletja z veleznačilnim spremljanjem 2 klarinet, 2 rogov in 3 fagotov. — »Sever in jug«, Rusa Grečaninova je silno deli-katna skladba, ki pa jo je rešil zbor nad vse častno. Kontrast med prvim delom, ki slika leden sever in ljubkim drugim delom. ki nas vodi na solnčni jug. je prišel do polne veljave. — Najobširnejša točka ie bil Parmov »Povodni mož« — Sopran-solo je pela gospa Druzovičeva. tenor-solo pa operni pevec Kovač. Slednji je bil videti začetkoma indisponiran (prehlad), a je proti kor-cu dobil zelo topel ton. Ne moremo pa se s_?ijazniti z njegovim par-tamentom. — Schwabov koncertni valček »Dobro jutro« so morali ponavljati. — Silno ugajalo je tudi koncertno kolo »Sva-4ovac« od Zajca. Škoda, da nam ga g. pe-vovodja ni hotel ponoviti. Zadnja točka je bil sklepni zbor iz »Prodane neveste«, ki ie istotako kakor lansko leto zbor vašča-nov žel burno priznanje. Učitelji-penzijonisti. Pišejo nam: Znano je, kako uborno pokojnino imajo učitelji-penzijonisti in to v sedanjih dragih časih. Aktivni učitelj-novinec ima za dober tisočak kron na mesec več plače, kakor učiteljski veteran pokojnine! Da je to neupravičeno in nehvaležno, je uvidno vsakemu pametnemu človeku. Z bomo pokoj ■ nino učiteljski penzijonist ne more ne živeti, ne umreti, popolnoma pa je izključeno, da bi se mogel dostojno oblačiti! Ze sredi februarja so učitelji penzijonisti vložili po poslancu Reisnerju prošnjo za zvišanje pokojnine. A doslej ni duha ne sluha o kakem zvišanju. Sedaj namerava društvo učiteljskih vpokojencev prositi po» sebe za nabavni prispevek. Bog daj, da bi ne bilo zaman! Cujemo, da bo v kratkem odborova seja omenjenega društva. Prav! Želimo, da zahtevajo, da se ozira na njih bedno stanje in se njih prošnje upoštevajo, Saj so to naši veterani celih 40 in več let uspešno delali mladini v prid in v narodu v blagor! Žalostno je, da se tem ljudem, kakor čujemo, mečejo celo polena pod noge. Neverjetno, a resnično je, da nekaterim celo stanovanja odpovedujejo. Ali naj ti zaslužni inožje na cesti — umirajo? Upamo, da bode poverjeni-štvo za socijalno skrbstvo vedelo varovati pravice teh ubogih starčkov! Cujemo tudi o nezaslišanem slučaju, da so nekemu učiteljskemu penzijonlstu meseca marca dva tedna zadrževali pokojnino,! Šele na njegovo pritožbo so mu jo naknadno poslali. Ali ni to kaznjivo dejanje? Šolska oblast naj bi dotičnika, ki je to zakrivil. eksemplarično kaznovala! Sploh pa bi bilo želeti, da se učiteljske pokojnine zjednačijo s plačami aktivnih učiteljev. To bi bilo pravično! Dixi! Iz zasebnega pisma upokojenega nad-učitelja, ki je bil voditelj na večrazrednici, in ki si je pridobil na šolskem polju obilo zaslug, posncmljeino te vrstice: »Umestno bi bilo pisati v liste glede naših pokojnin. Zadnje čase upokojeni učitelji dobivajo novo — večjo — zakonito pokojnino, ki odgovarja plačilu zadnjega aktivnega delovanja. Zakaj bi se tudi nam ne dalo, ko smo že doslužili 40 let! Kako pridemo do tega. da ima učitelj-novinec (učiteljica-novinka) večjo plačo nego mi stari učiteljski veterani? Ali mislijo, da živi penzijonist od zraka? Take pokojnine imajo tudi v našem Primorju — pod Italijo. Aktivno učiteljstvo je bolje plačano, nego upokojeno. Tako n. pr. sem imel jaz pod Avstrijo 220 K mesečno. In Italija bi mi dala za 220 K = 220 lir in dravinjsko doklado. A vse to je malo in celo z ozircm na aktivno tamošnje učiteljstvo pod vso kritiko. Gdč. X., ki je z mano uči-teljevala v Y. nad 20 let in je imela nekaj nad 100 K mesečne plače, ima sedaj, ko učiteljuje 25 let — 594 lir mesečno, a jaz, ki sem bil njen voditelj m sem doslužil 40 let, bi dobival, ako bi šel tja, 368 lir na mesec; tedaj ona 226 lir več. četudi sem bil voditelj večrazrednice in sem imel za to funkcijsko doklado. Ali ni to gorosta-sna krivica? Take krivice se pa ne gode le nam v Jugoslaviji, ampak tudi v Italiji.« Potem toži ta upokojenec, da nikakor ne more izhajati s pokojnino, kar dokaže s točnim računom, končavši svoje opravičene lamentacije s stavki: »O obleki nI (v računu) ne duha, ne sluha. Enako za Umljivo je, da proizvajanja učiteljišč-nikov ne smemo kritikovati z istim merilom. kot recimo koncerte »Glasbene Matice«. Posamezni glasi moškega zbora, posebno v srednjih legah, zvene pač ne-oglajeno, nekoliko otroško, kar pa se seveda ne da odpraviti. Da je zbor nekako težko prešel v PP je pač pripisovati dejstvu, da so bili kandidati nevajeni spremljanja orkestra in so radi tega nehote peli glasneje ko mogoče brez njega. Nastop zbora je bil vrlo discipliniran; zelo dober splošen utis sta mi žal v prvem delu motili dve kandidatinji na desni strani, ki sta se menda spravili v ospredje le zato, da sta se lahko smejali in — koketirali. Je to bagatela. a ker lahko uniči ves efekt, je vredna navedbe. Če presodimo koncert kot celoto, pridemo do zaključka, da je dosegel g. prof. Druzovič s svojim velikim, nad 150 članov broječim zborom, ki je razventega še sestavljen iz kvalitativno tako različnih moči (1.—4. letnik) zelo velik uspeh. Ogromen trud, ki ga je porabil pri naštu-diranju tega lepega in težkega sporeda pa bo nesel stoteren sad. Le vztrajno naprej po tej jasno začrtani poti in mogoče ne bo minilo preveč časa, ko bomo govorili v pevskem oziru ne samo o češko-morav-skih učiteljih, temveč tudi o slovenskih učiteljih. R. Rakuša. čevlje! Ako potrgam še to. kar imain, bo. dem hodil nag in bos! Zakaj nam ne dado nobenega zneska, kakor so dali drugim?<, Da. da! žalostna je usoda učiteljev-penzijonistov in nikakor se ne čudimo njihovemu tovarišu-pesniku, ki je dal duška lem razmeram v nastopnem epigramu: »Umirati in ne umreti« — to položaj je pač strašan. ki ga deležen si na sveti, učiteljski ti veteran! — Za žrtev, trudov preobilo je beda starčkov ti plačilo!... Resnicoljub. ¡Iren: Razpisana mesta v Mariboru in okolici« Po polnih dveh letih provizorija so se vendarle razpisala mesta v Mariboru in okolici v stalno nameščenje. V interesu šolstva in učiteljstva je le pozdravljati ta korak naučne uprave, dasi prihaja precej pozno. Mariborsko učiteljstvo je vedno zahtevalo, da se to izvede. Pa so bili poteg tehničnih težkoč anerodajni menda rudi zunanje politični oziri, da se je ta za-vleva zavlekla do danes. Ze začasna nameščenja v tem času so povzročila zlasti med učiteljstvom po deželi precej besedičenja in več ali manj upravičene kritike. Naravno: zakaj prezrl se je marsikak dober delavec na šolskem in izvenšolskem polju, ne morda namenoma, aimpak vsled naglice, s katero je bilo treba izvesti preosnovo. In tako je prišlo na ta začasna mesta dokaj mladih moči. katerim je bilo že itak težko delo še bolj rrežkočeno vsled nepoznanja krajevnih razmer in premalih izkušenj na šolskem in izvenšolskem delovanju v obmejnih krajih. Tako se je ustvarilo nezdravo razmerje. da število učiteljic na deških šolah prekaša zdaleka število učiteljev. N. pr. na deški šoli s 7. razredi sta z voditeljem vred dva moška. Na zunaj je napravilo to utis zapostavljanja in rodilo še^tanje o protekcijah. Sedaj bode pa prilika, da se krivice popravijo in se oddajo mesta tistim. ki jih zaslužijo in so po svojem Šolskem in izvenšolskem delu za nje tudi sposobni. Menda je razipisanih vseh skupaj okrog 60 mest. Pričakovati je precejšnje število prosilcev in prosilk. To je umevno iz dveh razlogov. Prvič niso bila ta mesta dosegljiva pod prejšnjim režimom slovenskemu učiteljstvu. Drugič se pa je tudi v našem stanu razpasla sedanjo dobo tako karakterizujoča želja po udobnosti — m zabavi. Glede te točke bode pozneje pa marsikdo razočaran. Zakaj delo v šoli je povsem drugačno, kakor zunaj v narodnostno enotnih krajih, dasi so glavne tež-koče že premagane. K temu pa pride .";e stanovanjska mizerija. Da se razmere v Mariboru in okolici popolnoma konsolidirajo že v doglednem času, je pred vsem potrebno dobro, izkušeno in delavno učiteljstvo ne samo v šoli, ampak tudi zunaj nje. Podčrtava^ delo zunaj šole. To lepo in za celo državo tako važno mesto sicer imamo že v svoji posesti. S tem pa še ni rečeno, da je naše. Naše. popolnoma zanesljivo naše bode postalo še le takrat, ko ga bomo docela pre-kvasili in pridobili z delom. Zato ie poleg glavnega dela v šoli, ki je gotovo prvo in najvažnejše, prav tako važno za sedaj delo zunaj nje. To delo je še nu.inejše in neodložljivo in bode rodilo tudi preje svoj sad. To velja še bolj za okolico, kakor za mesto. Učitelj, ki ne živi med in z ljudstvom ter hodi samo k uradnim uram. kjer je nameščen, kakor kak drugi uradnik, ta je le na pol učitelj. Isto velja seveda o učiteljicah, ki imajo dovolj hvaležnega polja za svoje delo tudi izven šole sam"' če ga hočejo videti. Pridobiti je treba ne samo srca mladine, ampak tudi srca staršev. če hočemo da bode imelo naše delo v šoli uspeh. Sedaj pa mi zidamo, starš' doma pa podirajo. Pri oddaji teh mest pride po mojen' seveda docela nemerodajnem mnenju v poštev razun kvalifikacije, službene dobe in. družinskih razmer, pred vsem sposobnost in volja za izvenšolsko. ne morda politično agitatorično, ampak kulturno i11 karitativno delovanje. Nikakor se Pa.J?f bode smelo prezreti tistih, čeprav mlajš1" naših tovarišev in tovarišic, ki so od vsS' ga početka orali trdo ledino v teh kraji» in vztrajali celo v oni težki dobi. ko si smo bili svesti ne življenja ne imetja ' nismo imeli nikjer zaslombe. Kako je to delo. ve le oni. kateri je sam izkuS'ij Ako so bili dobri takrat in so se obnes tudi pozneje, je stvar samo pravičnosti. , ostanejo tu še dalje H koncu bi rad pripomnil v interesu ugleda našega stanu samo eno. Pravijo, !a vedno živi med nami gnusoba, ki je našemu stanu užgala sramotni pečat hlap--.evstva in klečeplastva. Ime ji je protek-cija Naj bi ne prišla do besede, vsaj pri teh tako važnih mestih ne! Izostala pa bode gotovo, ako bode učiteljstvo toliko stanovsko zavedno in ponosno, da je sa-^ ne bode klicalo. Najboljši zagovorniki rrj oddaji mest morajo biti vedno naše ;astne sposobnosti, ki so se pokazale v j0Sedanjem službovanju in pa zastopniki aašega stanu pri šol. upravi. Vse drugo -•e in mora biti ničevo. Ce hočeš da boš jlHei ugled pred drugimi, rešpektiraj pred ^sem samega sebe. Klečeplazec ni imel pravega ugleda še nikoli in ga ne bode. Iz devete dežele. K — ni daleč od našega središča, a vendar je ta okraj tako srečen, da vlada v njem preteklost žalostnega spomina Hlapcev in Martinov Kačurjev v jugoslovanski obleki nemoteno dalje. Okrajni šolski svet razrešuje s 1. majem nadaljnjega službovanja v R..... pomožnega učitelja F.....Seveda ni ta odpust nič posebnega, če zremo nanj brez ozira na okolščine. v katerih se je izvršil. Toda javnosti v premislek: Imenovanega okr. šolski svet odpušča, a radoveden sem, kedaj odslovi Nemko. z v Jugoslaviji neveljavno leta 1919. v Celovcu položeno maturo, ki poučuje slovenske otroke na slovenski šoli v D. v — Doma dobre pol ure od imenovanega kraja ni čutila potrebe, da bi se naučila jezika sosedov. Zdaj se uči in se čuti celo užaljena, ker ni smela voliti učiteljskih zastopnikov v višji šolski svet. Dozdeva pa se mi. da je še ena taka učna moč v okraju, ki tudi nima pri nas veljavne mature — a je vsaj Slovenka. Kaj pa prazna mesta? Ali ie res še ;nog oče s strankarsko servilnostjo doseči ugodna in lepa mesta? Ali bomo vedno žoga strank? Jaz mislim, da je učitelj vreden toliko obzira, da se ž njim po-rtopa strogo po zakonu brez vsake simpatije oziroma antipatije radi strankarske pripadnosti ali pa tiudi svetovnega nazora. O potrebi odpusta, o utemeljenosti :ikta. ki je bil pisan 30. aprila, došel 2. maja z veljavo s L majem, naj sodi učiteljstvo in kdor je tu v brambo ugleda stanu, s katerim bi še vedno radi eksperimentirali razni strankarji. O otroških vrtcih in vrtnaricah. Veliko se piše in dela za učiteljsko izobrazbo ter za izobrazbo mladine. Piše se o vseh mogočih šolah, a nikoli in nikjer ni omenjen otroški vrtec — dečja stanica, mnogi so jim celo nasprotni. Že v 16. stoletju so spoznali veliko potrebo otroških vrtcev. Pedagogi Pe-sosveti vrtnaricam vso pozornost, ker so nujno potrebne zaslombe in pomoči. Vrtnarica. Snujmo stanovske organizacije za kmetsko mladino. Kmetska mladina, ki odraste ljudski šoli, potrebuje še dalje našega skrbstva. Treba je, da skrbimo še dalje za njeno izobrazbo in da jo vzgajamo za njen kmetijski poklic. Važen korak v njeni poklicni vzgoji bomo napravili z upeljavo kmetijsko- in gospodinjsko-nadaljevalnih tečajev. Veliko bomo dosegli v naših razmetali pa tudi z mladinskimi organizacijami, fcakoršna so deški kmetijski klubi, ki so jih s tako lepim uspehom vpeljali v Ameriki in ki so se začeli v zadnjem času širiti tudi že v Srbiji. Te mladinske stanovske organizacije so pripravne, da se mladina z večjim zanimanjem poprijema svojega poklica in da se nanj pripravlja potom društvenega življenja. V teh organizacijah se mladina izobražuje in za društveno delovanje vežba. Kar je pa poglavitno, je to, da se s samostojnim in tekmovalnim praktičnim domačim delom vežba za bodoči svoj poklic. Po deželi poznamo dosedaj le mladinske organizacije za telovadbo, ki ne pospešujejo stanovske vzgoje in ne goje potrebnega zmisla za kmetijski poklic. S takimi društvi se mladina že v kali navaja tudi na strankarsko delo in hočeš nočeš tudi na razne nove življenske potrebe, ki se prav malo prilegajo kmetskemu življu. Veliko bolje bo za kmetsko mladino, ako se bo v stanovskih organizacijah zbirala in tam krepila potrebno zavest za kmetski stan. Taka mladina se bo raje držala domače hiše in bo zr večjim uspehom prijela za kmetsko delo. To potrebo čutimo danes vsi. Naša mladina se češče bolj odtujuje domači hiši kakor ne. Pri starših ne najde povsod tiste vzgoje in tiste moralne podpore in zaslombe, kakor bi bilo želeti. Češče obratno. Zato se ni čuditi, če se izneverja svojemu poklicu in hodi po neznanem kruhu v tuji svet. Žalostno sliko o tem nam daje n. pr. naša Belokrajina, ki jo mladina čudno lahkim srcem zapušča. Nič čudnega potem, da ostaja domača zemlja neobdelana. če nedostaje delavnih rok in če je ondotno delo tako drago. To čezmerno in kvarno odhajanje najboljših sil z domače grude je treba zajeziti, sicer mora kmetija propadati. Naša zemlja ima dosti bogate zaklade in vse pogoje za dosti ugodno kmetsko življenje. Treba le, da jih uinemo poiskati in dvigati! Posrečilo se nam bo to s splošnim kmetijskim napredkom, za katerega treba našo kmetsko mladino vzgojiti tako kakor delajo v Ameriki. V Ameriki so začeli že leta 1898. snovati mladinske stanovske organizacije na kmetih. Leta 1917 je bilo v Južni Ameriki na ta način organiziranih že nad 115.000 dečkov in 73.000 deklic, v Severni Ameriki pa 160.000 dečkov in deklic in leta 1918 je bilo skupaj že do 2 milijona kmetske mladine stanovsko organizirane! To so vspehi, ki morajo tudi nas vnemati! V Ameriki se hvalijo, da se tako organizirana mladina z veliko večjim zanimanjem poprijema kmečkega poklica in da ga veliko bolje umeva kakor prej. Nič čudnega, da so se poprijeli take organizacije tudi naši Srbi, ki štejejo danes že 31 takih klubov. Tudi mi ne smemo zaostajati! Najbolj važno vprašanje pri organizaciji kmetske mladine je to, kako naj se mladina s to organizacijo pri nas udej-stvuje, kakšne naloge naj opravlja in kako, da ne ostane vse skupaj na papirju. Kakor rečeno, je glavna naloga včlanjenih dečkov in deklic, da se jim prepusti doma nekaj samostojnega praktičnega dela. ki naj ga izvršujejo tekmujoč med seboj, kdo bo dosegel boljše vspehe, t. j. Poljše pridelke ali prirejke. Prav v tem samostojnem delu in tekmovanju je zazreti glavno vez, ki naj druži in spaja mladino v takem društvu. To samostojno delo obstoji v tem, da prepuste . starši sinu kos zemljišča, ki ga mora sam in na svoj račun obdelavati in s pridelovanjem posameznih najvažnejših rastlin privesti do večje rodovitosti in rentabiletete. Tudi se prepušča v ta namen reja malih živalij n. pr. kuncev, perutnine, koz. ovac. Deklice se pa kosajo v pridelovanju vrtnih rastlin in v reji perutnine. Tako poslujejo društva v Ameriki in v Srbiji. Ali bi se ne dalo tako delo tudi pri nas organizirati? Prav gotovo! Treba je le nekoliko zanimanja za dobro stvar in nekoliko dobre volje! Starši se gotovo ne bodo branili ugoditi takim željam in takim namenom, ki merijo na praktično in poklicno vzgojo svojih otrok. Manjka sedaj pa še glavni pogoj za snovanje takih organizacij. To je vprašanje, kdo naj organizuje in vodi take organizacije po deželi. Po mojem mnenju je v to poklican edino-le ljudskošolski učitelj, ki pozna de-co in starše in ki ima tudi sicer vse potrebne lastnosti za vodstvo takih stanovskih organizacij. Njemu se je treba žrtvovati. da pridemo tudi pri nas do teh klubov. Pri tem si je lahko svest pomoči ne le od strani kmetijske družbe, ampak ¡udi od strani poklicanih strokovnjakov in, državnih oblasti. Začnimo torej tudi pri nas poMeželi z mladinskimi stanovskimi organizacijami in snujmo deške kmetijske klube povsod, kjer so razmere količkaj ugodne za uspešno delovanje teh novih društev. Potrebna pravila za snovanje takih organizacij preskrbuje Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, kamor naj se interesentje obračajo tudi za vsa druga potrebna navodila. Rohrinann. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. Po sklepu ožjega sosveta poverjeni-štva Ljubljana z dne 21. aprila 1921 se vrši 17. maja t. 1. v mestni magistratni dvorani v Ljubljani seja širjega sosveta z začetkom ob 8. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Poverjenik otvori zborovanje. 2. Poverjenikovo poročilo o dosedanjem delovanju poverjeništva in seji glavnega odbora UJU v Beogradu. 3. Tajnikovo poročilo. 4. Blagajnikovo poročilo. 5. Poslovni red UJU poverjeništva Ljubljana. 6. Določitev kraja in časa letošnje pokrajinske skupščine (§ 18. pr. UJU). 7. Sprejem »Društva meščanskega učiteljstva v Sloveniji« v UJU. 8. Samostojni predlogi in nasveti. 9. Slučajnosti. 10. Tajna seja. V smislu § 15. pravil UJU so člani šir-iega sosveta: a) vsi člani ožjega sosveta. b) vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev. Zaradi važnosti razprav, posebno zaradi zadeve, ki se bo obravnavala v tajni seji. se prosi polne udelpžbe. UJU poverjeništvo Ljubljana, dne 2. maja 1921. Strokovni tajnik: Poverjenik: Rud. Dostal. L. Jelene. Po pregledu izkazov je še veliko članov, ki se za i. 1921. niso priglasili domačemu društvu, dasiravno so bili člani J. 1920., -ali pa so menjali bivališče, me da bi to tu sem sporočili. Listi se jim pošiljajo še vedno na stari naslov. Da bo 'izključena vsaka pomota oz. rekriminacija. jih tu objavljamo: Arnšek Rudolf, Fon Danilo, Juvanc Terezija, Kastelic Ivanka, Kante Matko, Kobal Josip An Katarina, Tunder Franja, Medič Minka, Mlakar Marija, Pfeifer Mara, Pire Janko, Pogorele Angela, Premelč Mirko, Račič Stana, Švigelj Jožica, Traven Albina, Vilhar Slavica, Vreček Alojzija — vsi v Ljtftljani. Pak Roza — Vransko, zdaj baje v Ljubljani, Dolja'k Valentin — Brezovica, Sever LOjzika — llrušica, Močnik Pavla — D. M. v Polju, Ivästelic Marija — Sp. Slivnica, Adamič Arnoišt —: Škocijan, Einspieler Niko in Mara — Sv. Jur p. Grosuplje, Jekl Josip — Poljčane, Križ Tilka in Ruipret Vinko — Zalog, Lokar Zora — Črnomelj, Aiehholzer Marija — Dol. va)s, Kobal Katair.ina — Grahovo, Zagorc Franc — Bela-cerkev, Eikert Frančiška — Loški potok, Mesojedec Bogomir — Kočevje, Ravnik Angela — Kastel, Jelačin Amalija — Radeče, Mavrin Alojzija — Dobrniče. Hafnar Kristina — Žužemberk, Mayr Marica — Jesenice, Ivančič Pepina in Uršič Zora — preje Strnišče, zdaj baje Litija, Siter Josipina — Breg pri Ptuju, Grossman Ida — Št. Peter. Zacherl Minka — Vučja vas, Vutkovič Josip — Artiče, Košar Robert — Sv. Boillenk, Cerne Frančiška — Frankolovo, Cuijnik Gabrijela — Sv. Jakob, Ferk Bogomir — Sv. Miklavž, Borgant Marija — Slivnica, Jurg Antonija — Z?. Polskava, Tavčar Evlalija — Rajihenburg, Ver-stovšek Vilma --- Sevnica, Miklavčič Pavla — Celje, Kračman Antonija — Trbovlje, Martine Marija — Sv. Duh, Valenčak Marija — Studenec, Kamenšek Ana — Slovenjgradec, Zotter Pavla — Gomilsko, Weber Zinka — Šoštanj. Od društva prijavljeni, a »Popotnik« prišel nazaj z opomnjo »ni več tu«: Lavrenčiič Alojzij — Bevke, Jastrebnik Milada — Cadran, Šlajpaih Josipina — Zg. Kungota, Slavec Ivan — Maribor. UJU poverjeništvo Ljubljana^ VII. seja ožjega sosveta UJU, povedeništva Uub-ljana dne 21. aprila 1921. 1. Poverjenik, otvarjajoč se5o, povdarjiai z ozi-rom na izvršene, volitve zastopnikov učiteljstva v viš. šol, svet staro preizkušeno disciplino in zvestobo članstva, organiziranega v UJU, ki je dosledno in kompaktno volilo od organizacije predlagano in od okraj, društev potrjeno kandidatno listo, kar dela čast naši stanovski organizaciji hi zavednosti. — Sprejme se predlog, da se zahvala objavi v »Učit. Tovarišu«. 2. Slomškova Zveza. — Glavni Odbor UJU v Beogradu pošilja prepis vloge, ki jo je dobil od Slomškove Zveze v Ljubljani. V tej vlogi stavi Slom. Zv. sledeča vprašanja: 1. Je-li glavni odbor UJU pripravljen za prehodno dobo odstopiti Slom. Zvezi po eno odborniško mesto? — 2. Je-li glavni odbor pripravljen posredovati pri poverjeništvu Ljubljana, da se pritegneta v to poverjeništvo kot odbornika dva člana Slom. Zveze? — 3. Je-li glavni odbor UJU voljan delati na izpremembo pravil in to le v toliko, da bi se glasil § 3. točka 2.: »Stanovsko politiški in strokovno znanstveni tisk.«? — 4. Se-Ii strinja glavni odbor UJU, da ostane Slom. Zv. samo kulturna organizacija s svojim posebnim glasilom? — Glavni odbor UJU v Beogradu se je obrnil na ljubljansko poverjeništvo, da izrazi v tej zadevi svoje mišljenje. Ožji sosvet konstatira sledeče: V oktobru 1920 se ie vršil na željo minist, tajnika g. J. Jovanoviča, ki se je nahajal takrat v Ljubljani, sestanek odbornikov obeh organizacij. Na tem sestanku se je z naše strani ugotovilo, da morejo člani Slom. Zv. na podlagi obstoječih pravil vstopiti v UJU, ako vstopijo v okrajna društva UJU. poverjeništva Ljubljana in tako likvidiralo svojo obstoječo organizacijo. Pravila UJU je sprejel kongres v Beogradu in jih L preminjati. Velika večina navzočih odbornikov Slom. Zv. ie bila za vstop v okrajna društva UJU. Toda ko bi se moral sestarviti zapisnik, je izjavil predsednik SI. Zv. Ivan Štrukelj, da zapisnika ne bi mogel podpisati, ker v to nima mandata svojega članstva in da hoče Odgovor sporočiti pismeno. Odgovor je dospel dne 4. marca t. 1. na ta način, aa je Slom. Zv. poslala ljubljanskemu po^ verjeništvu "¿1 JU prepis svoje vloge v Beograa z zgoraj navedenimi vprašanji, zajedno pa opozorila na lojalnost pri predstoječih volitvah v viš. šol. svet. Ožji sosvet sklene, da se sporoči glavnemu odboru UJU v Beograd, da stoji glede Slom. Zv. na stališču, izraženem na sestanku v oktobru 1920, ki se ga je udeležil minist. tajnik g. J. Jova-novič in smatra zadevo s svoje strani s tem za končano. 3. Društvo mešč.-šol. učiteljstva. — Glede tega društva, zlasti glede upravičenosti vzprejema v UJU se je razvila obširna debata, ki so se je udeležili vsi navzoči odborniki. — Ker nI došlo do nikakega zaključka, se sklene spraviti to vprašanje v širši sosvet. 4. Poverjenik, poroča o vlogi vadniškega učiteljstva, ki ni bilo deležno regulacije učiteljstva v ljudsko-šol. staležu. Glede vloge je osebno interveniral pri poverjeništvu za uk, isto hoče storiti tudi v Beogradu. 5. Poročene učiteljice so podvzele akcijo v dosego polnih dnevnic in so razposlale na okrajna društva tozadevne resolucije, ki naj bi jih društva odposlala na poverjeništvo. Originale teh resolucij hrani poverjenik. Dosedaj je resolucije poslalo 7 društev. Čim dospo resolucije od vseh društev, jih pošlje poverjeništvo s spremno vlogo na pristojna ministrstva. 6. Poverjenik poroča o diopisu ljubi j. učit. društva o delovanju odbora za učit. naraščaj. — Poročilo se vzame na znanje. 7. Osrednja Zveza javnih nameščencev In vpokojencev, — Poverjenik poroča o napadih na naš stan, ki se množijo od številke do številke v »Našem Glasu«, glaisilu organizacije, ki ji pripada iudi ljublj. poverjeništvo UJU. Na te skrajno neokusne napade je bil ponovno opozorjen bivši predsednik »Osrednje Zveze javnih nameščencev« ter urednik »Našega Glasa«. Stvar se pa nikakor ni zboljšala, ampak se je z napadi 'V skupnem stanovskem glasilu še nadaljevalo. Z ozirom na to se soglasno sklene, da UJU poverienilšltvo Ljubljana izstopi iz Osrednje Zveze javnih nameščencev in vpokojencev in se imenovani 'Organizaciji ta sklep pismeno sporoči. — Blagajniku se naroči, da poravna vse dosedanje blagajniške članske obveznosti. 8. Stanovski listi. — Vsled poviška poštnih pristojbin se zviša od 1. maja t. 1. za neorganizirane Učit. Tovariš na 100 K letno, za inozemstvo na 140 K, posamezna številka stane 2 K, za inse-rate petit-vrsta 2 K. — Uredništvo Popotnika se pritožuje glede nedostajanja prispevkov (člankov) za list in nasvetuje času primerno faonoriranje so-trudnikov, dalje, naj izhaja list mesečno in ne četrtletno. — Sklene se, naj stavi urednik konkretne predloge. 9. Predlog Savmskega učit. društva 'glede članarine se odkaže širšemu sosvetu v razpravo in sklepanje. 10. Poverjenik poroča, da se vrši seja glavnega odbora UJU dne 24. t. m. v Beogradu. — Te saje se udeleži imenom UJU poverjeništva Ljubljana poverjenik tov. Jelene in poveri, namestnik tov. Gnus. 11. Seja širšega sosveta. — Določi se, da se vrši seja širšega sosveta na binkoštni torek dne 17. maja 1.1. v Ljubljani ob 8. zjutraj v magistrat-ni dvorani. Sestavi se dnevni red. 12. Gospa Barbara Trstenjak v Zagrebu, vdova pokojnega tov. Davorina Trstenjaka, se v Izbranih besedah zahvaljuje za izkazano sožalje in za udeležbo slovenske deputacije UJU o priliki smrti ,in pogreba umrlega moža. 13. Določi se, da vodi blagajniške posle tov. Luznar tako dolgo, dokler ne dobi na lanskem delegacijskem zborovanju novo izvoljeni blagajnik tov. Mirko Fegic primernega stanovanja. Dotlej se pa vabi na seje tudi tov. Fegiic. Društvene yesti. + Radovljiško okrajno učiteljsko društvo je zborovalo dne 18. t. m. v Lescah. Zborovanja se je udeležilo 7C članov, kar dokazuje, da se učiteljstvo zaveda važnosti svojega dela in svoje organizacije. Zborovanje otvori predsednik tov. Janko Baraga, ki pozdravi navzoče posebno pa navzočega okraj. šol. nadzornika g. Josipa Turka, ld se je ob tej priliki spoznal z učiteljstvom celega okraja. Nato je nadaljeval ciklus svojih predavanj tov. Franc Zupančič o »koloidih«. Njegov referat nam nudi vsakokrat pravi užitek, zato ga pa učiteljstvo verno in rado posluša, čeprav se raztegne v precejšnjo dolžino. Predavanje dokazuje, d? je predavatelj v temi izvrstno podkovan in da ima široko znanstveno Obzorje na vseh poljih. Vsi zato željno pričakujemo ofoelodamjenja njegovega dela, da se v interesantnem predmetu lahko poljubno poglobimo v posamezne zanimive točke. Svoj referat je končal predavatelj z velikim aplavzom in zahvalo poslušalcev. Predsednik se mu zahvali za trud ter ga prosi, da nadaljuje temo na prihodnjem zborovanju, Tajnik poroča, da se zborovanje meseca vršilo vsled tega, ker je odbor čakal potrditev novih pravil, ki pa še danes niso vrnjena. Od zadnjega občnega zbora (24. I. t. 1.) -je pristopilo S, a danes zopet 4 člani, tedaj^novih skupno 12, tako da šteje danes društvo 93 članov. Ker je v okraju z meščansko-šolskimj vsega 112 učiteljskih moči, jih tedaj 19 ni v našem društvu, od katerih pa mnogo ni nikjer organiziranih. — Upamo, da se bodo tudi ti tnlačneži v kratkem zavedli velike organične sile in veljave UJU tr bodo pristopili v naše kolo. Ker se je pretečeno leto udeleževala zborovanja povprečno le polovica članov, bo tajnik z dovoljenjem navzočih na vsakem 'Zborovanju kontroliral udeležence. Samo bolezen ali kak drug nepremagljiv zadržek bo mogel opravičiti nena-vzočnost. Ker nova pravila še niso potrjena, se je sklenilo, da se izvoli novi odbor na podlagi starih pravil. Izvoljeni so bili: predsednik tov. Janko Baraga, ■ podpredsednica tov. Katarina Drolova, blaigajničarka tov. Amalija Jegličeva, tajnik Drago Hude in odbornika tov. Leopold Baebler (pero-vodja) ter tov. Ivan Šega. Članarina se določi letno na 260 K, da ostane domači blagajni od vsakega člana po 20 K. Pogovorili smo se nato še o mnogih točkah kakor o poslovniku, o pravici delovanja učiteljstva med narodom brez posebnega dovoljenja okraj. šol. sveta; o nameravanem referatu: Razmerje med nadučiteljem tin podrejenim učiteljstvom; o šaKskih mašah itd. Tov. Flere poda račun o nabiranju denarja za deputacijo v Beograd in Maribor. Sklene se določiti polovico prebitka za pok. Golmajerja spomenik in polovico za nakup delnic »Učiteljske Tiskarne. Končno ej povzel besedo navzoči g. nadzornik Josip Turk, ki je v izbranih besedah pozmravil učiteljstvo ne kot podrejene šolske delavce ampak kot tovariše. Dalje sporoči, da se tudi letos ne bo mogla vršiti okrajna učiteljska konferenca, vendar pa, ker je treba izivoliti nove zastopnike v okr. šol. svet, hoče g. nadzornik pozivati obe organizaciji, da priredimo prostovoljno okr. učit. konferenco. — V -odsek za določitev podrobnega učnega načrta iz zemljepisja in zgodovine se izvoli sledeče člane: Tov. Zupančič Franc, Stupica, Flere, Josip Peter, Gradnik tovca. Drol in Drago Hude. Nadzornik paziva, da se javi kdo za reierat na prih. okr. učiteljski konferenci: Vzgojni moment pri pouku z ozirom na sedanje razmere. Za reierat se oglasi tov. Korošec. Nadalje priporoča g. nadzornik v naročbo »Naš list«, katerega bi rabili pri pouku lahko tudi mesto čitank. Zato naj se vse stori, da se na »Naš list« naroči vsaj vsak drugi otrok Opusti naj se nadalje beseda: Berilo in brati pa naj se uvede Čitanka in čitanje. Pri slučajnostih se oglasi tov. Baebler: Skru-tinij volitev v višji šol. svet je obelodanil, da ,'e nekaj šolskih vodstev prekasno doposlalo glasovnice. Ker je bil rok dovolj na dolgo odmerjen, predlaga, naj društvo stavi na kompetentno mesto zahtevo, da se dotični voditelji kaznujejo, ker so mogli, da dosežejo neveljavnost pri njih oddanih glasov, le namenoma doposlatl prekasno. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi tov. predsednik izborno uspelo zborovanje. Prihodnje zborovanje se vrši na Bledu dne 9. maja (ponedeljek) Ob 10. uri dopoldne. Kosilo naj se prijavi tov. Leop. Baeblerju. Tajnik. + Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico ima v četrtek, dne 12. maja preopoldne ob 9. uri v ri-salnici deške meščanske šole .izredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Nadomestne volitve. 4. Poročila pedagoškega, učiteljskega in knjižničnega odseka. • 5. Slučajnosti. + Novomeško učiteljsko društvo zboruje v soboto 14. maja t. 1. ob pol 11. uri dop. v deški šoli v Novem mestu. Na dnevnem redu je: Podrobni učni načrt za zemljepis in zgodovino za eno—peitrazrcdnice. Poročevalci so bili zadnjič določeni. Pridite vsi! Predsednik. + Novomeško učiteljsko društvo je imelo v soboto 2. aprila v Novem mestu svoj redni občni zbor. Predsednik Matko otvori občni zbor, pozera-Vi vse navzoče pred vsemi pa poverjenika za uk in bogočastfje g. dvornega svetnika dr. Skaiberneta in okr. šol. nadzornika g. Janko Grada. Nato nam je g. poverjenik, za uk in bogo-častje dvorni wetnik dr. Skaberne podal mmiogo lepih misli in načrtov za prosvetni program. Kot prijatelj učiteljstva si je stavil za nalogo, da bo potoval od učiteljskega društva do učiteljskega društva ter na ta način bodril učiteljstvo k smo-trenemu delu, ker beseda bolj vleče kakor pa vse še tako lepe in važne naredbe. Učiteljstvo ima najvažnejšo in najtežjo nalogo v sedanjih časih. Ono pa se mora v polni meri zavedati, da vzgaja može, da vzgoji Jugoslovane. Poslužuje naj se vedno in povsod pravilne govorice; naj se ne uda raznim narečjem. Da pa bo učitelj kos vsemu svojemu delu, moramo skrbeti za to, da dobi visokošolsko izobrazbo. Predvsem pa se mora učitelj izobraževati sam s pomočjo raznih knjižnic. Učiteljstvo naj je vedno v stiku z domačo hišo. Po možnosti naj se poučuje na višji stopnji gospodinjstvo in kmetijstvo. Nikdar pa ne sme učiteljstvo pozabiti, da smo Jugoslovani. Ono je poklicano, da poglobi državno idejo in tako praktično izvrši ujedinjenje. Državna ideja se mora zasidrati najglobokeje. 'Ljudstvo je treba poučevati na taktičen način. Ne lopniti po nasprotniku, temveč dokazati na primeren način ravno nasprotno, kar trde razni hujskači. Učiteljstvo naj ustanavlja razna društva in potom raznih predavanj izobrazuje narod. Pevska društva, primerne gledališke predstave, to so važna sredstva za dosego vzgojnega nameni. Posebno pa se bodo pospeševale šolske prireditve. Ne obupati kljub raznim zaprekam, ki jih delajo gotovi ljudje. Učitelj živi med narodom, on je metodično izobražen za poučevanje. Tega se mora v edino zavedati. Pri nato sledeči razpravi pa smo čuli, da so na neki šoli priredili otroško predstavo s petjem, a župniik je raz prižnico opozarjal starše, da na; ne puste otrok, da bi sodelovali in tudi udeležbo naj jim zabranijo. To se Vidi, kakšni prijatelji šole in izobrazbe so gotovi krogi! Tovariš predsednik se je zahvalil g. poverjeniku za njegova navodila ter obljubil v intenu vsega učiteljstva, da se bo z največjo vnemo zavzelo in nadaljevalo že započeto prosvetno delo. Podrobni učni načrt za zemljepis in zgodovino se 'preloži radi pičlega časa na prihodnje zborovanje. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je imelo društvo v minulem letu 6 zborovanj in 4 odlborove seje. Udeležba pri zborovanjih je bila vedno po v oljna; lahko pa bi bila mnogokrat boljša! Za vzor nan nam bodo tovarišice in tovariši iz »Suhe Krajne«. Društvo je (imelo konem leta 70 članov, danes pa jih ima že 86, torej štiri petine vsega učiteljstva v okraju. Blagajnik pa poroča, da so nekateri člani slabi plačniki in je društvo trpelo vsled tega znatno škodo. Na koncu njegovega pomočila je bil sprejet sledeči predlog: Današnji občni zbor pooblasti društveni odbor, da le-ta ¡vsakega člani, ki ne plača članarine tekom četrtletja, koncem četrtletja brez vsakega opomina izbriše in ga odjavi pri UJU poverjeništvo Ljubljana. Pri volitvah je bil -izvoljen sledeči odbor: predsednik: M. Matko — Novo mesto, podpredsednica: M. Clarici — Novo mesto, tajnik in blagajnik: Fr. Hočevar — Birčna vas, odborniki: D. Gregorc — Toplice, M. Kosec — Trebnje in J. Zupančič — Prečna; za namestnike: M. Arhova — Novo mesto, R. Ravbekarjeva — Valta vas in J. Vertwč — Dol. Karteljevo. Članarina se določi 250 K letno. Obenem pa se glasom novih društvenih pravil uvede obvezni organizačni davek in sicer 20 K letno. Polovica tega davka ostane v društveni blagajni, polovica pa se ga odpošlje UJU poverjeništvo Ljubljana. Ko se rešijo še nekatere društvene zadeve, zaključi predsednik občni -zbor, zahvaljujoč se za tako častno udeležbo ter poživlja učiteljstvo, da se tudi v bodoče odzove v tako velikem številu. Poročati pa moram tudi, da je tovariš Joža že na zadnjem zborovanju obljubil, da podari, če ga pustimo pri miru radi orglanjai, 1 mernik pšenice za rezèrvni sklad. --r. + Okrajno učiteljsko društvo za cerknlško-ložki sodni okraj zboruje na binkoštno soboto, to je dne 14. maja t. 1. ob 10. dopoldne v šoli na Rakeku s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvoritveni pozdrav. 2.) Nadzorniško poročilo, poda tov. okr. šol. nadzornik. 3.) Izvolitev dveh zastopnikov učiteljstva v okrajni šolski svet. 4.) Društvena pravila. 5.) O smernicah in organizacij našega foven-šolskega delovanja. Poročevalec tov. R. Znidar-šič. — 6.) Prosti predlogi. V slučaju prav slabega vremena se vrši zborovanje z istim vzporedom teden dni pozneje. Radi skupnega obeda naj se obrnejo vsi člani na tov. Šulerja na Rakeku, ka bo nanočil obed pri g. Domicelju. Prijave je poslati najkasneje do 12. maija. Poleg članstva va-bfan najiskrenejše vse učiteljstvo odrešenega logaškega okraja, da se prav gotovo udeleži našega zborovanja polnoštevilno, da postavimo skupno temelj novemu stanovskemu društvu, ki bo obsegalo vse učiteljstvo logaškega okraja. — Predsednik. + Učiteljsko društvo za okraj Slovenjgradec je zborovalo dne 21. aprila 1921 v Slovenjgradcu ob skoraj polnoštevilni udeležbi. Kakor navadno, se je teiga zborovanja udeležil tudi gospod nadzornik Miloš Germovšek, kar spričuje, da nam hoče biti res svetovalec in tovariš. V pozdr. govoru se tovariš predsednik zahvali za dober obisk in omeni, da se nekateri društveni člani ostentativno odtegujejo zborovanj, iz česar se sklepa, da nimajo pravega pojma o skupnem delovanju in tovarištvu. Vesel »Dober došel« za-kllče novima članoma 'gospodični Ivi Klinčevi in gospodu A. Belina. Nato preide k dnevnemu redu. Zapisnik zadnjetga zborovanja se prečita in neizipremenjen odobri. Temu sledijo referati o podrobnih učnih načrtih iz izeimljepisja in sicer: Tov. Kaffou podava istega za 3 razrednice, tovarišica Arnuševa za 4 razrednice in tov. Serbec za 5 razrednJce. V svrho defiitivnega predelanja teh načrtov se sklene, da se snlde odbor dne 5. majnika 1921. Poveri enik za »Šolsko Matico« tov. Vrečko omeni, da so došle knjige ter se Iste dobe pri rtjem. Prosi dosedanje člane, da bi ostali zvesti naročniki. — Nadalje še opozarja na Ciril-Meto^ ovo družbo, katero posebno učiteljskemu stan polaga na srce. Povdarja važnost te družbe, ^ tere prva naloga je, omogočiti slovenski mladi4' v ¡zasedenem ozemlju pouk v materinščini. naj napenja vse svoje moči, da pomaga msi; „ tovarišem, tovarišicam tamkaj v zasedene"1 ozemlju. Ob koncu zborovanja se skleneta sled, resoluciji: lej| 1. Poročilo učiteljskega društva za Kranj v »Učiteljskem Tovarišu« o govoru gospoda povet jenika za uk in bogočastje — o tovenšolsk^ delovanju glaseč se: Pri kvalifikaciji učiteljstva se bode odslej najbolj upoštevalo izvenšolslc delovanje — je izzval burno nezadovoljnost nie-tukajšnjim učiteljstvom, (češ, dja slo se s tetjj odprla na široko vrata protekciji, ker bo v prV! vrsti odslej najbolj odločevalo iizvenšolsko delo! ■vanje Zahtevamo, da UJU stori potrebne korake da bodi samo šolsko delovanje merilo pri kvalj. fikaciji. <2. a) UJU poživljamo, da se zavzame n naše tovariše enorazrednike in da se za nje uve. ljavi vsled njihovega napornega dela štetje službenih let na enorazredniti dve leti za tri leta (Utemeljevanje tega predloga bi bila pač potrata papirja.) ■b) UJU naj povzame korake, da se uveljavi tudi za deljene enorazredmice isto merilo za raz. širjenje šole kot na večrazrednicah. (Tu na biv. šem Štajerskem se zahteva 100 šoloobiskujočili.j Slednijč se še določi članarina na letnih K 260, in sicer K 240,— za UJU., K 20.— za potrebe društva. Dne 12. majnika se vrši ob lepem VTemeuj skupni izlet v Št. Ilj pod Turjakom in ob tej prl-lliki bo tovariš Purkhart predaval o izvenšolskem delovanju učiteljstva. Prihodnje zborovanje se določi na 2. junija 1921 v Slovetnjgradcu. + Učiteljsko društvo za šoštanjskj 0kra| je zborovalo dne 21. aprila 1921 v Šoštanju. K dru-štvu sta na novo pristopili učiteljica ročnih del gdč. Trobejeva in otroška vrtnarica gdč. Veber-jeva S tem je pri UJU organizirano vse učiteljstvo vseh kategorij šoštanjskega okraja. Tovariš Skala je poročal o metodiškem postopanju pri pouku cirilice in o prosvetnem delu učiteljstva. Za svoja temeljita predavanja je žel Občo priznanje in zahvalo. Vsled pozne ure se je monala debata o drugem predavanju preložiti na prihodnje zborovanje. Poročilo: »In beseda naj meso postane«, ki se nanaša na članek Engelberta Oangla: »Prave besede v pravem času« v 14. št. »Učiteljskega Tovariša« se soglasno v celoti sprejme in se prosi predavatelja, da ga priobči v »Učiteljskem Tovarišu«. Sklene se povabiti vransko, gOrnjegrajsko, celjsko in slovenjgraško učiteljsko društvo na skupen sestanek, ki bi se ■naj vršil meseca junija v Šmartnem na Paki. Agitacija za pristop k »Samopomoči« in k zadrugi. »Učiteljski zdraviliški dom« nadalje u podpisovanje brezobrestnega iposojila »Učiteljskemu kon-viktu« se poveri društvenemu blagajniku tov. Mazlu. Prihodnje zborovanje bode dne 2. junija 1921 v Velenju. + Učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo dne 14. aprila t. I. ob zelo dobri udeležbi vkljub temu, da nas je bilo dne 9. aprila 60% na zborovanju učiteljskega društva v Ptuju. Na novo je pristopila tovarišica Jožica Sitar v Ormožu, preselili pa so se vrli društveniki: Ignac in Frančiška Čoki, ter Marija Šalamun, prva dva k Sv. Marjeti, druga v Ptuj, kjer jim želimo obilo sreče. Društveni predsednik tovariš Josip Ra]Sp se najprej spominja v vznešenih besedah našega domačina in našega častnega 'člana Davorina Trstenjaka, ki je bil rojen na Krčevinah pri Ormožu, umrl 10. februarja 1921 v Zagrebu star <3 let. Pokojnik je bil kr. županijski šolski nadzornik, pravi in častni član Hrv. pedag. književnega zbora in predsednik Saveza hrv. učiteljskih društev; sicer slovenskega rodu, ga je usoda privedla med brate Hrvate, kjer se je posvetil učiteljskemu stanu, kateremu je žrtvoval vse svoje bogate zmožnosti. Na kulturnem in gospodarskem polju je med učiteljstvom igral vodilno in odločilno ulogo. Bil je poštenjak skoz in skoz. V njegov spomin daruje društvo 100 K Ciril in Metodovi družbi, tovariš Anton Porekar pa obljubi P<>' dalvati pri prihodnjem zborovanju o njegove"1 življenju in delovanju. — 18. februarja t. 1. pa le umrl pri Lenartu v pokoj eni nadučitelj Ivan Kosi. star 77 let. Bil je zvest tovariš, kot službujoč zaveden in marljiv društvenik, v družbi M" vesel. Tudi negovemu spominu \je volilo na?« društvo 100 K Ciril in Metodovi družbi. — pogrebu matere gospoda šolskega nadzorni gospe Marije Flere v Ptuju je bilo naše drušW° zastopano po deputaciji. Na vprašanje okr. šol. sveta, bi M bilo učite''" stvo za uradno konferenco v letu 1921, ne da N dobilo odškodnino za potne troške, predlaga društvo uradno konferenco v Ormožu v začetku a ' gustat — Na predlog tovariša Janka Košari1' vpokojenega nadučitelja, sklene društvo prožni0 na UJU, da noj stori vse potrebne korake n merodajnih mestih, da se pokojnina starejših VJ*>" kojenih učiteljev in učiteljic tako poviša', da ljubljansko poverijeništvo samolastno ne more iz-6nalka pokojnini in vsem dokladam sedaj v pokoj st0pivšim učiteljem. Isto resolucijo naj sklenejo „stala učiteljska društva, ter jo odpošljejo na jjjU. Naše društvo pa prosi za obvestilo o tem ^vršenem predlogu. — Brez ugovora se je vzel J fl3 znanje poročilo tovariša predsednika o sestanku društvenih predsednikov dne 3.—marca 1921 v Mariboru, kjer so se sestavljala terna za imenovanje okr. šol. nadzornikov. O učnih načrtih za zemljepis in zgodovino je podaival tov. ravnatelj Anton 'Kosi. Razprava, ju zelo ugajala, ter se je v tej zadevi sklenilo na predios tov. Draga Pinteriča, da izvodi društvo •^Itffl odsek, v katerem bodi zastopana vsaka ¿ola v okraju; ta odsek naj potem pod predsedstvom predavatelja tov. Kosija in na podlagi njegovega podavanja sestavi do uradne konference načrt za zemljepis in zgodovino, ki se naj potem predloži kot celokupno delo učiteljstva v okraju. Referati posameznih šol pa naj potem odpadejo. V omenjeni odsek so bili izvoljeni tovariši: Bez-jak Simon, Fridl Adolf, Kosi Anton, Musek Lju-devit, Megla Fran, Porekar Anton, Preindl Jakob, Rosina Adolf, Šalamun Martin in Vertot Ivan, ki se meseca junija ob priliki društvenega zborovanja sesltanejo, ter skupni referat sestavijo. 0 Turičevi knjigi »Preobraževanje naroda školom« je temeljito in obširno podaval tovariš Avgust Schonwetter. Vseskozi demokratska na-ziranija 'za ureditev novodobne šole so zelo zanimala. Oba poročevalca "Sta žela odobravanje m hvalo za svoj trud. Novi odbor se je konstituiral sledeče: Josip Rajšp, predsednik, Anton Porekar, podpredsednik, Adolf Rosina, tajnik, 'Martin Šalamun, blagajnik, Jakob Preindl in Drago Pinterič, odbornika. Prihodnje zborovanje se vrši v Središču v začetku junija t. 1. Vestnik meščanskih šol. DRUŠTVENA PRAVILA. I. Ime >n sedež. Š 1. Društveno ime je: Društvo učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji. Društveni sedež: predsednikovo bivališče. II. Namen društva. § 2. Društvo je stanovsko, strokovno, nepolitično. Njega namen je: a) delovati za povzdigo meščanske šole, b) pospeševati učiteljsko strokovno izobrazbo, c) skrbeti za materialne in pravne koristi strokovnega učiteljstva. III. Sredstva. § 3. a) zborovanja društva in odsekov, b) stanovsko politiški in izobraževalno znanstveni tisk ter predavanja, c) nasveti in poticije na oblasti, a) zveze s strokovnim učiteljstvom drugih iuioslovanskih pokrajin, e) gospodarski ukrepi, f) založba literarnih del, g) redni in izredni prispevki članstva, darila, podpore. IV. Članstvo. § 4. Člani društva so učitelji(ice), ki službujejo ali so do svoje upokojitve službovali na mešč. šolah ter plačujejo redno članarino. V članarini je všteta tudi naročnina na od društva določenih strokovnih glasil. V. Pristop in Izstop članov. § 5. Vsak član priglasi svoj pristop pri odboru s tem, da plača članarino. Članarino je plačevati najmanj četrtletno naprej. § f>. Clan preneha biti: a) kdor javi pismeno svoj i/Stop, b) kdor ne plačuje redno članarine. VI. Pravice članov. Š 7. Vsak društvenik ima: a) aktivno in pasivno volilno pravico, o) prosto besedo pri zborovanjih, c) vso pravico do pravnih in materijelnih k,-risti, ki jih društvo pridobi učiteljstvu. VII. Dolžnosti članov. § 8. a) redno plačevanje društvenih prispevkov, b^ skrib za ugled in blagor učiteljstva in šole, c) zastc panje izven organizacije v vseh p>1i-'¡•-nih, izobraževalnih in dragih društvih ter organizacijah učiteljskih in šolskih koristi, kakor jih narekuje stanovsko strokovna organizacija in ■ceiokurna maiterijelna in pravna korist članstva- VIII. Društvena uprava. § 9. Za društveno upravo skrbi: a) občni zbor, b,' društveni odbor, c) odiseki. IX. Občni zbor. § 10. Redni občni zbor, ki ga skliče društve-111 color, se mora vršiti vsaj do i. marca vsake-'eta. Izredni občni zbor se skliče, ako ga "a- hteva društveni odbor, ali ako ga pismeno zahte Va vsaj desetina članov, ali ako ga zahteva sklep ^'eh odiekov. Kadar se zahteva izredni občni 2bor, se mora navesti vzrok, zakaj naj se skliče. § It V področje rednega občnega zbora spadajo: a) poročilo društvenih funkcijonarjev, b) poročila društvenih preglednikov, c) Poročila odsekov. d) volitve: 1. odbora, 2. dveh računskih preglednikov, e) predlogi in nasveti centralne organizacije, f) predlogi in nasveti društvenikov, ki naj se odboru prijavijo vsajj tri dni poprej, g) prememba pravil, h) volitev delegatov in njih namestnikov. X. Društveni odbor. § 12. Redni občni zbor izvoli za dobo eneia lata predsednika(ico), tri odbornike in namestnike. Poleg predsednika in treh odbornikov stopijo v odbor še vsi načelniki 'odsekov. V prvi odbo-rovi seji se odbor konstituira ter Izvoli podpredsednika (ko), tajnika(ico), blaigajnlka(ico). Stari odbor vodi društvo, dokler ga ne prevzame novi cdbo; § 13. Predsednik vodi društvene posle, podpisuje s ta j: ¡kom vsa društvena opravilna pisma ter zastopa društvo na zunaj po smernicah, ki mu jih dajejo seijni sklepi društvenega odbora. Kadar je zadržan predsednik, vodi njegove posle z vsemi pravdam1 in dolžnostmi podpredsednik. § 14. 7'pjitiik vrši vse pisarniške .posle, piše zapisnike, poroča na odborovih sejah in občnih zborih o društvenem delovanju, vodi članski imenik i', brani društveni žig. § 15. B'agajnik oskrbuje blagajniške posle, za kar je društvu osebno odgovoren. Društveno imovino mota plodo,nosno nalagati. Za društveno imet;e jamči s svojim imetjem. Na občnem zboru položi letni račun za preteklo društveno leto v pregled. Denarne izplačilne nakaznice podpisuje skupno s predsednikom. Poleg blagajnika jamči za društveno imetje ves odbor. § i6. Ostali odborniki vrše opravila, ki jim jih poveri odbcic.vi sejni sklep. § 17. Odborove seje so javne za vsakega droštvenika, aktfvno sodelovati pa smejo na njih samo odborniki. Odborove seje so sklepčne, če je navzoča n a d polo vična večina članov odbora. § 18. Redne seje odbora se vrše po možnosti vsak mesec, izredne pa, ako jih zahtevajo vsaj trije odborniki pismeno z napovedjo dnevnega reda. XI. Odseki. § 19. Namen odsekov je olajšati društveno delovanje s pogostejšimi sestanki. Odsek tvorijo vsi društveni či?u.. ki gravitirajo v skupno pr.o-mstn> središče. Število odsekoiv določi občni zbor. V dvomljr. i'i slučajih odločijo društvenlki sam', v kateri odsek spada zavod, ki na njem službujejo. Člani odseka si 'izvolijo odsekovega načelnika, tajnika ter enega ¡namestnika(ico). Načelnik odsek .i je član društvenega odbora, (prkn. § 12.) § 20. Delovanje odseka vodi njegov načelnk, Ikfi je v stalni zvezi z društvenim odborom. Sklepi odsekov dajejo smernice društvenemu odboru. Oasekovo delovanje je samostojno, vendar ;e vsak odsek odf.ovoren za svoje delovanje društvenemu odboru, katerega mora obvestiti o vsem svojem delovanju. § 21. IVs.vvnik odsekov se bistveno vedno ravna po poslovniku društva. Sklepi, ki so bili sprejeti od vseh odsekoiv v enaki obliki, imajo veljavo društvenih sklepov. § 22. Odsek: so — dokler občni zbor ne določi crugače: 1. c e!,skl, 2. ljubljanski, 3. mariborski. XII. Sklepčnost. / § 23. Občni zbor je sklepčen ob vsakem številu navzočih č'ar:ov. Pri glasovanju odloča nad-polovična A'ečina oddanih glasov. § 24. Za a) prfmembo pravil in za b) razpust društva je potrebno, da je navzoča' vsaj poloivica društvenikov. Sklep je veljaven takrat, kadar glasuje vsaj tričetrtine Oddanih glasov za predlog. Glasovanje pri sklepih točke 24. b) se vrši poimensko. XIII. Volitve. g 25. Za volitve imenuje predsednik — v odsekih načelnik — tri skrutinaitorje; skrutinij je javen. Volitve se vrše pO listkih. Na predlog in soglasno pritrdilo je pa dopustna tudi volitev z vsklikom. Voli se laihko tudi s pooblastilom, vendar morata službovati pooblastitelj in pooblaščenec na istem zavodu. Ta zalhteva ne velja za vpoko-jene člane. § 26. Izvoljeni so orni, ki dobe največ glasov. Pri enakem številu glasov odloči žreb. § 2/. Vsi mandati veljajo do prihodnjih voiii-tev. Na izpraznjeno odborniško mesto pokliče društveni odbor onega namestnika, ki je dobil na občnem zboru — ali pri volitvah načelnika — največ glasov. § 28. Izvoljeni odborniki podajo izjavo, če sprejmejo izvolitev. XIV. Upravni stroški. § 29. Društveni funkcijonarji opravljajo društvene p-"'Sle brez nagrade. § 30. Če morajo zastopati društvo to ven sedeža svojega bivališča, jim določi draštveni odbor višino zneskov za po t n in.o in dijete, kar iz-piača društvena blagajna. XV. Nadzorništvo. § 31. Pregledniki računov morajo večkrat pregledati gospodarstvo društva. O izredni škon-traci;i napravijo zapisnik in ga predlože odboru. Na občnem zboru poročajo o izvedenih revizijah in predlagajo absolutorij odboru. XVI. Društveno glasilo. § 32. Društveno glasilo se določi na občnem zboru. XVII. Razsodišče. § 33. Spore v društvenih zadevali razsoja razsodišče. Prizadeti stranki naznanita društvenemu predsedniku po dva svoja zastopnika. Zastopniki obeh strank določijo sporazumno petega člana, ki je predsednik razsodišča. § 34. Razsodišče obvesti prizadeti stranki pismeno o svoji razsodbi, zapisnike pa odda v društveni arhiv. XVIII. Razdruženje. § 35. Društvo se razdruži: a) če to sklene občni zbor v smislu § 24, b) če ga razpusti politična oblast. § 36. Če sklene občni zbor naj se društvo razpusti, ima tudi določiti, kako naj se razdeli društveno premoženje. Ako pa razpusti društvo državna oblalsit, pripade društvena imovina brez pridržka: Društvu za zgradbo učiteljskega kon-v.ikta v Ljubljani. XIX. Posebna določila. § 37. Društvo učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji je član centralne učiteljske organizacije ter ima stik s centralo po pokrajinskem pover-ijeništvu. XX. Prehodna določila. § 39. Na osnovnem občnem zboru izvoljeni odbor izvaja svoje funkcije do prihodnjega občnega zbora. Iz Jugoslavije. — Člani višjega šolskega sveta za Slovenijo. Predsednik: dr. Stanislav Bevk, ravnateli drž. realne gimnazije v Ljubljani; podpredsednik: Jakob Dimnik, šolski ravnateli v Ljubljani. Višji šolski nadzorniki: dr. Leopold Poljanec za srednje in meščanske šole; dr. Ivan Grafen-auer za srednje šole; Engelbert GangI za osnovne šole; Franc Gabršek za osnovne šole. Upravno - gospodarska poročevalca: dr. Ivan Karlin. deželnovladni tajnik v I jubljani: dr. Stanko Majcen, deželnovladni tajnik v I jubljani. Zastopnika veroučiteljev: Ignacij Nadrah. kanonik v EjUbljani; Maksimilijan Vraber. kanonik v Mariboru; namestnika: dr. Gregor Pečjak, profesor v Ljubljani; dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Zastopnika srednješolskih učiteljev: dr. Josip Pipen-bacher. profesor, vodja drž. realne gimnazije v Ljubljani; Franc Voglar, profesor v Mariboru; namestnika: Franc Je-ran, profesor v Ljubljani, Franc Mravljak, profesor v Celju. Zastopniki ljudsko- in meščanskošolskega učiteljstva: Luka Jelene. ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; Janja Miklavčičeva, šolska voditeljica v Kranju; Anton Gnus. šolski ravnatelj v Dolu pri Hrastniku; namestniki: Dragotin Humek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru: Martin Matko, nadučitelj v Novem mestu: Anton Hren. nadučitelj v Studencih pri Mariboru. Zastopnik zdravstvenega odseka: dr. Ernest Mayer, zdravstveni svetnik v Ljubljani; namestnik: dr. Ernest Dereani. zdravnik v Ljubljani. Zastopnik staršev: Engelbert Franchetti. brivski mojster v Ljubljani; namestnik: Franc Kavčič, posestnik v Ljubljani. Zastopnik poverjeništva za kmetijstvo: Ludovik Plavšak, posestnik v Št. Jurju ob Taboru; namestnik: Ferdo Toniazin, posestnik v Šmartnam pri Litiji. Zastopnik poverjeništva za socijalno skrbstvo: Adolf Ribnikar. poverjenik za socijalno skrbstvo v Ljubljani; namestnik: Božidar Betriani. uradnik oblastne zaščite dece in mladine v Ljubljani. — Prva seja novega višjega šolskega sveta se vrši v petek in soboto, dne 6. in 7. t. m. Velik del dnevnega reda obsega oddaja učiteljskih služb v stalno name-šeenje. — Ureditev uradniških plač. Kakor so poročali časopisi preteklega tedna, je ministrski svet dokončal svoje delo v izenačenju uradniških osnovnih plač. Narea-' ba naj bi stopila v veljavo dne 1. maja. Po njej se dele državni uradniki v 11 či-novnih razredov in nižji razredi zopet v tri do štiri stopnje. Po tej novi ureditvi odgovarjajo naše plače približno plačam od X. do VII. plačilnega razreda. Upajmo, da nam bo to izenačenje plač prineslo mir od iz vestne strani! — Povišanje nokojnin državnih uslužbencev, Iz Beograda poročajo, da je finančni minister dr. Kuinanudi pristal na predlog demokratskih poslancev, da se dvignejo penzije dosedanjih državnih upokojencev s "kron na dinarje. Sklenjena regulacija se bo izvedla z novim finančnim zakonom ki stopi v veljavo s 1. julijem tega leta — Na občnem zboru Kmetijske družbe, ki se je vršil v četrtek, dne 28. aprila v Ljubljani, je bil izvoljen v odbor tov. Fran Črnagoj. nadučitelj na Barju pri Ljubljani. — Tečaj za telovadne igre za sokol-ske vaditelje in učitelje priredi Mariborska Sokolska Župa od 12. —15. maja t. i. v Mariboru. Tečaj ima namen . praktično seznaniti vaditeljeUce) in učitelje(ice) s preprostimi in težavnejšimi telovadnimi in športnimi igrami, podučiti jih o njih fiziološki vrednosti, o metodičnem postopanju :n aranžiranju iger. o nabavi najpotrebnejšega igralnega orodja in o ureditvi igrišč. Vsi oni. ki se žele udeležiti tega lečaja, naj naznanijo to, z eventuelnimi željami radi stanovanja: Predsedstvu So-kolske Zupe v Mariboru. Udeleženci morajo biti v četrtek 12. maja t. 1. o(b 8. uri v Mali dvorani Narodnega doma. — Bivši državni vadniški učitelji Iz Primoria se vabijo na sestanek v soboto, J.ne 7. t. m. glede znane zadeve v pisarno strokovnega tajništva ob 7. zvečer. Šem£. — Uporabljanje šolskih zgradb. Deželna vlada za Slovenijo je izdala naredbo o uporabljanju zgradb za javne šole, ki so podrejene poverjeništvu. za Uk in bogo-častje in višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. Šolske zgradbe in šolski prostori se smejo načeloma uporabljati samo za namene šole in za šolske prireditve (t. j. za šolske slavnosti, koncertne, telovadne, dramatične in slične predstave, ki jih prirejajo učitelji z učenci). Tudi se smejo uporabljati za poučna predavanja na polju umstvene ali gospodarske prosvete. ako vodi ta predavanja učitelj. Učitelj pa je odgovoren za to. da se predavanja ne zlorabljajo za ščuvanje zoper državo, zakone, državna oblastva in njih odredbe. Shodi in zborovanja politične naravi se v šolskih zgradbah ali prostorih ne smejo prirejati. Šolske telovadnice služijo šolski telovadbi in šolskim prireditvam. Razen tega jih smejo uporabljati telovadna društva za telovadbo. — Pevske vaie »Ljubljanskega učiteljskega pevskega zbora« prično redno zopet v sredo, dne 11. maja 1921 .ob 20. (8.) uri na državnem učiteljišču. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Pevovodja. — Odobrena pesmarica. Ministrstvo nrosvete je odobrilo »Narodne hiimne in demorodne pesmi za mladino«, ki jih je priredil tov. Fran Marolt, kot šolsko knjigo za pouk petja na ljudskih, meščanskih in srednjih šolah in na učiteljiščih v Sloveniji. Pesmarica je izšla pred meseci v ' Učiteljski Tiskarni v Ljubljani. Šolska vodstva naj pridno sežejo po nji. — Ptujsko učiteljsko društvo priredi majnišk; izlet na binkoštno soboto (14. t. m.) v Falo (elektrarna). Ruše (tovarna za dušik) in na Pohorje (to za tiste, ki se jim ne bo mudilo domov). Prenočevanje v Ruški koči. To je siklenil odbor in upa, da ga ne puste tovariši samega na tako lepo pot. Odhod s prvim vlakom; iz Ptuja od 5.30. O tem se obvesti tudi ravnat, falske elektrarne, ruške tovarne. Ruške koče in gostilničar v Rušah. Kdor misli, da bi bilo cenejše, naj vzaime živila s seboj! Tajnik. — Iz mestnega šolskega sveta ljubljanskega redne seje z dne 28. aprila 1921. Predsednik proglasi sklepčnost in otvo-ri sejo. Zapisnikar oglasi bistveno tekoče gradivo izza zadnje seje in pove, kako je bilo rešeno, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 17. marca 1921 se odobri brez ugovora. Stalni sup-lent Ivan Kocijančič in stalna suplentka Albina Kocijančičeva. prej v Bušeči vasi, sta nastopila svoji tukajšnji službi:. prvi na I. mestni deški, druga na I. mestni dekliški ljudski šoli v Ljubljani. Ljudmila Ce-lestinova. zadnji čas učiteljica na Viču, je sprejeta za suplentko na zasebni meščanski šoli v Lidit. sirotišču. Vsled obolelosti ravnateljice se poveri začasno vodstvo iII. mestne dekliške šole stalni učiteljici Klotildi Golfovi. ki jo v razredu nadomešča izprašana učiteljica Marija Smoliče-va. bivša suplentika na Barju, zadnji čas na drž. deški vadnici. Ker je Janez Jalen, pomožni katehet na mestni pomožni šoli, postal stalni katehet v Mostah, stopi na njegovo mesto na pomožni šoli o. Metod Valjavec. stalni katehet na I. imestni dekliški ljudski šoli, zato pa pusti pomožno Poučevanje verouka na šolah: »Marijani-šču« in III. mestni deški ljudski šoli, kjer prevzame po njem začasno mesto verou-čitelja o. Valentin Tome, Marija Jegličeva, na mestnem dnevnem zavetišču, je zopet nastopila službo, izstopila pa je njena namestnica Brigita Balohova. V razbremenitev o. Antona Berleca. kateheta na zasebnih šolah v Lioht. sirotišču. je vstopil ondi za pomožnega kateheta o. Jakob Po-nikvar. — Več prošenj za dovolitev daljah dopustov, ali pa za podaljšanje že dovoljenih dopustov sklene se višjemu šolskemu svetu na podlagi izjave in priporočila mestnega fizikata predložiti v ugod- no rešitev. — Na znanje se vzame »Letno glavno poročilo« o stanju ljubljanskih ljudskih in meščanskih šolah za 1. 1920 z dostavkom, da je bilo višjemu šolskemu svetu predloženo v odobrenje. Za razpisano učno mesto strokovnega učitelja L skupine na I. mestni deški meščanski šoli se predloži višjemu šolskemu svetu temo ¡ redlog. - Na znanje se vzameta okrajnega šolskega nadzornika poročili o nadzorovanju III. mestne dekliške ljudske šole in pa šišenske deške ljudske šole za šolsko leto 1920/21, ki se predložita višjemu šolskemu svetu v odobrenje. — Iz Središča. Kako živo zanimanje za prosvetno delo vlada na ljudski šoli v Središču kaže dejstvo, da se. kakor že nekdaj v predvojni dobi. zopet kaj'marljivo goji otroška igra na odru. Kakor posnemamo iz Ptujskega lista, je nudila zadnja prireditev obsežnega programa z izrednim uspehom tudi kratko naroano i pero »Kovačev študent.« Da pa se združi »dulce et utile«, je poskrbel g. ravnatelj >\. Kosi dan poprej tudi z javno izkušnjo iz kmetijstva, zlasti iz sadjarstva, kar je za našo agrarno državo posebno važno. Pokazal nam je z njo. kako je mcgoče dečke v zimskih urah bogato odškodovati ža poletno telovadbo, če nima šola telovadnice — Na štirirazrednici v Boštanju ob Savi — pol ure od žel. postaje Sevnica — ie prosto začasno učiteljsko mesto za moške event. tudi za ženske prosilce. Neraz-leljen dopoldanski pouk. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Nastop čimpreje. Prijave je poslati takoj šolskemu vodstvu ali še boljše se osebno predstaviti g. okr. šolskemu nadzorniku v Krškem. — Organizacija mariborskih učite-Ijiščnikov bo imela odslej redna praktična predavanja s sodelovanjem mariborskega učiteljstva. Prvo predavanje je -bilo 17. aprila ob polni udeležbi članov, članic in tiidi učiteljstva. O. učitelj Grčar je v lepih potezah orisal življenje, delovanje, dolžnosti in težkoče učitelja-izačetnika. za Kar so mu učiteljiščniki zelo hvaležni. Nasled-nle predavanje je bilo 24. aprila ob istem času. — Sv. Trojica v Slov. goricah. Na binkoštni pondeljek se vrši ob 3. uri popoldne v šoli tretja šolska predstava na novem odru: »Deklica s tamburico«, 'grokaz s petjem v treh dejanjih. »Prijatelj mladine^, prizor iz Prešernovega življenja v enem dejanju. Med odmori zabava » Klepetavi Miško«. Cisti dobiček ]e namenjen tokrat še za oder. Ciril Vobič, šolski voditelj. — V Trebnjem ie učiteljstvo s šolsko mladino 3. iri 10. aprila t. 1. na lastnem odru v šolskem poslopju priredilo predstave: »I.ažnjiva Milena«, »Teta iz Amerike« in spevoigra »Potovanje po domovini« z deklamacijami. Moralen in gmoten uspeh je bil prav zadovoljiv: za šolarsko knjižnico in za nakup knjig ubožnim učencem je izkazanih blizo tisoč kron čistega prabitka. — Članarina in darila za učiteljski konvikt. Kocijančič Ivan in njegova soproga. oba iz Ljubljane. 40 K. — Ravnatelj Josip Bezlaj iz Ljubljane 20 K. — Prošnja. O. tovariše prosim, da bi mi naznanili, če kdo ve za kako zdravo in suho stanovanje, obstoječe vsaj tz ? sob in kuhinje s pritiklinami vred, bo-lisi kjerkoli v Sloveniji. Tu mi je namreč stanovanje odpovedano, a za drugega ne morem 'zvedeti. — Bukovica nad Škofjo J.Oko na Gorenjskem. 30. aprila 1921. — Janko Leban. Književnost in umetnost. »Popotnika«, 4.—6. štev. prinaša sledečo vsebino: Razprave: 1. Fr. Suher: K vzgoji v upodabljajoči umetnosti. 2. Fr. Vajda: SpecijaJizem alii metodiizem. 3. los. Wester: Prosvetni glalsnik. 4. Dr. J os. Pipenbaoher: Pouk latinščine na prvi stopniji. h šolskega dela: 1. Fr. Drnovšek: Samostojnost učenčeva pri računstvu. 2. A. Turk: Donesek podrobnemu učnemu načrtu iz zemlljefpisja. Razgled: A. Slovstvo. D,r .K. Ozvald: Logika. (Dr. 5. Dolar). — Dr. K. Ozvald: Novo življenje — nove naloge. (Fr. Vajda). — Dr. J. Bezjak: Občna zgodovina, vzgoje in pouka. (Pav. Flere). — Dr. A. Breznik: Slovenski pravopis. (J. K.) — Fran Novak: Slovenska stenografija. — Državen mladinski list. 3. Časopisni vpogled. C. To in ono. t Davorin Trstenjak. — Ustavni predlog glede šolstva. Pripombe k ustavnemu predlogu glede šolstva (F. Krarrjc). — Sokolski v ličnj ofpiremi in krasni avtografilji proi. Osaaie v Jugoslovanski knjigarni in se prodata ¡po K 32.—. Cena je za današnjo draginjo z oziram na krasen papir in prvovrstno tehnično-litografsko izdelavo prav nizka. Stenografična čitanka je bila že dolgo živa potreba vseh, ki so se učili stenogralije. Njena vseblina je vsestranska, ¡poleg liričnih in epskih pesmi ima tudi leposlovne pisatelje prenesene v stenogram. Zastopani so: Cankar, Finžgar, Župančič, Sardenko, Aškerc, Gregorčič, Prešeren, Jenko itd. Potemtakem je čitanka prava am-toiOgija slov. pesništva. Pa tudi znanstvene razprave in narodopisne črtice so našle prostora v čitanki. Knjiga se ozira tudi na našo novo domovino in na srbsko zgodovino in prinaša na prvih desetih straneh stenograima samo domorodne in doinoznanistvene sestavke. Prav dober in informativen je ta članek v razvoju in zgodovini slov. stenografije, ki bo služil vsem, ki se zanimajo za tesnopisje. Trgovske šole imajo zadnjo pol o knjige na razpolago kot strokovno čtivo: Kreditna pisma, kupno pogodbo, pobotnico, odstopno pismo itd. Prof. Robida se drži -v stenogramu strogo četnte (nove) izdaje Noivakove stenografije, ki mu je tudi knjigo kot dovršitelju slovenske stenografije 'posvetil. Knjiga je sestavljena tako, da jo lahko rabijo srednje, trgovske in meščanske šole. Ob koncu korespondenčnega pisma bo knjiga izborno služila za poglobitev in dovršitev učne snovi, ob pričetku debate pa kot ponovilo. Kniga in misel Sten. čitanke je pri Slovencih prvi tozadevni poizkus in se bo gotovo prav dobro obnesla tudi v praktični uporabi. ZA REZERVNI SKLAD UJU. — POVERJE-NIŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organizačni davek — 1921. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 7. izkaz. Po 80 K: Šolsko vodstvo Bizeljsko. Danovala sta po 40 K: Potočnik Ljud. in Terezija Cvarova. Po 80 K: Šolsko vodstvo Št. Janž. Prispevali so: Berce 20 K, po 10 K pa: Sdhweige,r, Omerza, Roje, Debeljak, Mazil in Uršič. Po 40 K: Završnik Stanislav, Kranj. Po 20 K: Vobič Ciril in Ema Vobičeva, Sv. Trojica v Slov. goricah; Jadviga Malovrhova, Ježica pri Ljubljani. — Današnji izkaz 2-10 K. Prej izkazanih 19.319 K. — Skupaj 19.559 K. Ivan Petrič, \ Ljubljana. VII., Gasilska cesta 172. LISTNICA UREDNIŠTVA. I. K.: Dopis simo deli za enkrat na stran. Tov. L. J. hoče zadevo razčistiti nstmenim potom z dotičnim gospodom. Upamo, da se bo na ta način več doseglo. H. D.: Predmetne odredbe nismo prejeli. Bilo bi nam zelo ustreženo, če nam io pošljete, da jo objavimo. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Štev. 264. PODALJŠANJE RAZPISA. Raizpis -roditeljskega mesta na štirirazrednici z eno vzporednico v Dravogradu se podaljša do dne 1. jnnija 1921. Šolski odbor v Prevaljah, dne 30. aprila 1921. ; i Kontrolne knjižice g Učimo se srbohrvaščine! za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. V ta namen nam bo najbolje služila dr. Josipa Menceja RISANKE iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4"—. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust! ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron. Naši himni: 1. Lepa naša domovina. 2. Bože pravde. Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna. Večletno jamstvo! us°dni p'ačilni p»goi" Tvrdka JOSIP PETELINC — LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7 — o £ 'S > es Z se priporoča kot edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna =—=—== strojna popravila. =—== Z so 3 M Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".) Večletno jamstvo! |f Ugodni plačilni pogoji! ČEVLJI ČEVLJI najlepše oblike in najboljše kakovosti Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157. Cenik franko zavoj in poštnina: veljaven od 1. marca 1921 naprej do preklica. moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . . . boks z robom, polov, za štrapaeo: moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „ kravi na z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . . črni rujavi črni rujavi 570 — — moški, kravina s kapicami in 580-— 620— podkvami.....„ 500 —' 515"— — 600'— , gojzerski hribovci ... — 680"— ženski, boks z lak - kapico in robom....... 615'— — , teletina z robom (stra- 535 — pacni)....... 470"— 510 — 535 — _ belo platno: visoki K 410 —, polovičarji — K 370 — , izrezani z zapono K 340'—. 495'— — 495- — 530-— Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več. Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju. — Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v brezplačno popravilo. T Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice. Za našo mladino! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po ... . Andrej Rape I., II., III., V., VI. zvezek po..... Mišjakov Julče: , . I., II., III., IV., V., VI. zvezek po ... Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po....... Pav. Flerč; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po...... „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po .......... Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ............... . Nadalje: Rab. Tagore: Povestice..................... Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi................... Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica.................. , „ Beb za mladi zob (pesmice)............. Dr. Ivan Lah: Dore...................... Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)............... Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26 — vez, Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — — „ Ewald Bolka: Dvonožec..............K 50 — Fran Levstik: Martin Krpan........ .. — — „ Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)............... Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......... » Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.)....... .K 11'— — France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........12— , Moj zverinjak...................... „ Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5—, 6'—, 8'40. 9—, 25'—, 30—. K 12-- 12- n 12- m 12-- 12-- i» 12- Ji 15- 9 12- 9 30,- * 12 — » 12 — * 10- y> 3-— K 32 — » 20- m 56-— 9 20-- 9 40 — 9 40-— 9 16-— » 20- 2 Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flerfe. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - Q^l-i* lici- štev. O* in UI. stop., ter I. stop. 2. štev. so OOISKI I IS t» pošle. Na razpolago so pa še: II. stop. 2. štev. 8 K, in. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena: 14 K. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. 0)6