Dr. Korošec osedanjem položaju Siovencev. (Govor dr. Korošca na shodu SLS v Brežoea1!)..) Program Slovenske Ljudske Stranke je prikrojen že3jam, zahtevaai in potrebam slovenskega naroda. Nihče, ki je posten in resnicoljuben, se ne bo danes upal trditi, da nas belgrajski parlament in belgraj^ka osrednja vlada ne saneinarja. Petzna nas, kjer je treba dajati, a ne pozna nas, kjer je treba dobivati. Samo en primer iz zadDJih dni naj tu navedem: Vlada noče vedeti aa Slovenijo. Vsi stojktto pod vtisom velike nesreče, katero je zadfije neurje prmeslo nad mnoge kraje naše slovenske domovine. Vsled jieurja uastale povodnji so upostošile cele doline, porušile mostove in ceste, poplavile in razdrle njive in travnike, odnesle hiše in gospodarska poslopja, zahtevale so celo clove&ke žrtve. V takih nesrečah preneha vsak ozir na stranke, tukaj mora govoriti in odlocevati le sočufno človeško srce. Naši poslanei so se vsled tega podali tudi v Beograd in hoteli pred vsern govoriti z minisitrskim predsednikom, da nm orišejo nesrečo ter zaprosijo hitro in izdatno pemoe. In ko se je poslanec Smodej, katerega okraj je posebno hudo prizadet, oglasil pri ministrskem predsedniku, ;mu je ta dal odgovoriti: Ako hočete govoriti o poplavnih nesrečah v Sloveniji, Vas ne sprejmem; ako hočete govoriti o druglh sivareh, pa pridite in bodem .govoril! — Drugi dan se je javil k ministrskemu predsedniku tudi naš poslanec Brodar, a tudi njeimi je dal tako odgovoriti, in šele po odločnem nastopu ga je pustil k sebi. Povejte mi, kaj imamo pričakovati od belgrajske vlade in od parlamenta, ako aam ministrski predsednik celo v časih in slučajih naših najvecjih nesreč tako odklanjalno postopa naspreti zastopnikom slov<enskega ljudstva? Ali ni to zopet dokaz, da je opravičen program Slovenske Ljud^ eke Stranke, da se Slovenija upravlja od Slovencev, ker drugi nimajo razuimevanja in srca zanjo? Izdajstvo HSS. Teda kako smo si zamislili, da se program izpelje? Vam je potek dogodkov znan. Najprej v ustavotvorni skup žčinil Toda tam je bila centralistična ustava, katera nas d&nes tako hudo tlaoi, sprejeta z glasovi nam nasprotnih strank. Ako bi vsi slovenski poslanci glasovali proti, ne bi imeli današnje slabe ustave. Potem smo počeli borbo za revizijo ustave, za spremembo ustave v našem smislu. Iskali smo si prijateljev pri Hrvatih in Srbih. Posebno veliko nado smo polagali na Radičevo Hrvatsko Seljačko Stranko. In ž njo smo delovali skoraj dve leti skupaj. Pri Eadnjih volitvah v Narodno skupšcino bi brezdvonmo dobili vedino, ako bi ne bilo nasilja in goljufije. Večino glaaov smo itak dobile stranke, ki smo več ali manj za revizijo ustave zavzete, a vkljub nasilju in goljufijam smo zaostali samo za deset mandatov v manjšini. Bili smo torej že prav blizu uresničenju svojega programa. Toda, kaj se je nato zgodilo, Vam je dobro znano. Radičeva stranka je zatajila svoj program, se odrekla zahtevi po samostojni seljački Hrvaški in je priznala program cen tralistidne vidovdanske ustave. Kaj sedaj? Za nas je vprašanje, kaj sedaj. Ali nadaljevati borbo aa pravice Slovencev, ali pa tudi položiti orožje in iti pod komando centralističnih strank. Kdor od Vas zasleduje poldtiko, zna, da nam aaši nasprotniki dan za dnevom pravijo: Pojdite v sedasnjo vlado! Nastopajo razlicne politične babice, ki bi nas rade nek^a jutra videle kot novorojeno vladn© straBko. Tudi g. Pucelj je zašel med nje. Tudi iz časopisja samostalne demokratske stranke, ki stoji pod vodstvom Pribičeviča im Žerjava, nam neprenehoana nasvetujejo, da idemo v vlado. In sploh se po vsem pcJitioaein casopisju zadnji čas razglaša, da mislimo v vlado. Prijatelj prijateljii lahko na dobro vero verjame, da mu hoče dobro. Toda ako nam nasprotnik nekaj nasvetuje, potem moramo biti zelo pazljivi, kajti ni zelo verjetno, -da bi nam isamostojni demokratje in Pucljevi Ijudje bili tako dobri in naklonjeni in nam dobro hoteli. Nasprofno je nmogo bolj verjetno. Zato mora slovensko ljudstvo to vprašanje, ali naj gre njegova stranka in zastopBica v vlado, dobro premisliti in pretuhtati. In to hočemo danes na tem shodu tudi storiti. Najprej pa moraimo ugotoviti par splosnih načel o stopanju v vlado. Vsaka politična stranka mora imdti namen in željo, da pride na vlado. A ne za vsako ceno! Ampak samo za ceno, da v vladi lahko koristi po svojem programu svojim volilcem in svojemu narodu. Ako iz drugih razlogov vstopi v vlado, da spravi samo svoje ljudi na ministrske stolce in da za to proda in izda celo svoj program, je to nedovoljeno. Tako je vsaj naziranje vseh poštenih lju di na svetu. t . ¦ Nima smisla vstopiti y vlado, kakoršna je zdaj! ¦ Toda poglejmo, kako stoji sedaj politični položaj za nas in naš vstop v vlado? Na vladi so radikali, radičevci ia nikičevcL Najmočnejši so radikali. Ti nimajo smisla za Slovence in tudi Hrvafi niso nič odušev>ljeni za delo sedaraje vlade. Mi smo teden na teden priča, kako stavi Radič razlifine zahteve, a vlada jih prezira in ne izpolnjuje. S takim delom mi nismo zadovoljni in dokler in ako sedanja vlada ne bi spremenila svojega programa z ozirom na Slovence, potem ne bi mogli vstopiti. Trefoa pa tudi to povedati, da ima sedanja vlada v skupšoini veliko večino, da nas torej za večino niti ne potrebuje, niti nas zove v vlado, ker noče močne slovenske stranke, ker ne mara Slovencev. Da pa se kljub temu, da se sedanja vlada ne ozira na želje slovenskega naroda, ne ns,.Tijegove politične, ne na gospodarske, lahko opaža, da ima tudi Slovence v vladi, zato je lahkomiselno poskrt>el na skodo celega slovenskega naroda g. Pucelj, ker je brez pogojev za slovenske želje vstopil v vlado. Naš neobhodni pogoj. Ako bi se vlada na novo sestavila, kakoržekoli, in ako bi spremenila svojo neprijazno in odkloniljno stališče napram Slovencem, potem bi seveda ne bilo tudi nobenega povoda, da ne vstopimo v vlado, ako bi nam to bilo ponujeno. Lahko pa tudi to rečemo, da bi podpirali vsako vlado, če tudi ne bi dobili v njej ministrskih mest, ako bi videli, da se briga za Slovence, da jim olajšuje njihova bremena, da jim pomaga v njihovih nesrečah in da jim priznava in daje njihove pravice. Glavno ni, da ima kaka stranka svoje zastopnike v vladi, ampak glavno je, da se narodu pomaga, da se narodu izpolnijo njegove upravičene zahteve. Ako g. Pucelj sedaj tako velikodušno odstopa nam mesto, ako hoče kneti nas na mesto sebe v vlado, potem je to najboljši dokaz, da on s svojimi 50 khibskimi tovariši ne more ničesar doseoi za dobrobit naših ljudi. Potem pa je tudi jasno, da je sedanja vlada proti Slovencem in da tudi za g. Pttclja ni mesta v njej. In Lstotako je tudi jasno, da dokler ostane vlada nam Slovencem tako nenaklonjena, ; nebrižna, ni za nobeno slovensko stranko, prav za nobeno, ! mesta v njej. Zakaj pa nas torej silijo naši nasprotniki v vlado? Za- to, ker niso naši prijatelji, ker hočejo, da bi se naša stran! ka uničila s tem, da bi prodala za par ministrskih stolio ; svoj program, svoj slovensM narod, da bi tudi ona bila | služabnica drugih strank proti slovenskemu narodu. Potreba slovenske narodne fronte. VMite, ti nameni naših nasprotnikov niso pošteni. A pač pa bi bilo pošteno, da bi se vse slovenske stranke zdru žile, da bi naredile eno enotno slovensko Ironto, da bi se ne mesarile in sramotile med seboj, ampak da bi napravile eno vrsto za blagor svojega slovenskega ljudstva. Ni danes napaka, biti proti takim vladam, ampak politična napaka je, siliti v take vlade, ali klečeplaziti v njih. Razmere so danes med sJovenskim narodom take, da nihče ne sme v vladi sedeti ter mimo gledati in odobravati, kako se zanemarja, zapostavlja slovenski narod, ampak vsi morajo v borbo proti takim vladam, da se celenra svetu odprejo oci, kako se naš narod tira v propast in nesreča Naša gospodarska beda. Pravim: v propast in ne&rečo! Ali ni nesreča, da naša kmečka posestva gredo na boben, ker se ne morejo vec plačevati davki, da delavoi v bedi in gladu stojijo tukaj, ker ne morejo več najti posla in dela, čeravno bi radi delali, in da obrtniki ne morejo naprej. Ceste se pokvarjajo, tza povzdigo poljedelstva ni denarja, železnice propadajo, davki pa so ogromni, da ljudje padajo pod njimi. Ministri potujejo, govorijo, a do dela, sistematičnega, smernega dela ne pride. Pripovedujejo nam o načinih, kako zboljsati vse naše gospodarstvo, a do dela, do izvajanja ne pride. Govorijo, kako Narodna banka, Hipotekarna banka, Poštna hranilnica pač podpirajo neke srbske firme in osebe, a do preokreta ne pride. Čujemo besede, dejanj pa ne vidimo! Sedaj ni modro izpostavljati se! Potem pa je tudi tre^ba to pomisliti: Nihče se rad ne ženi v družino, kjer so sami prepiri, v hišo, o kateri sploh ne veste, ali ne bo prišla na boben. Pašič streže po življenju sedanji vladi, rad bi prišel s svojimi lju.dmi zopet v ospredje. Radikali, takozvani centrumaši, ki so sedaj na vladi, pa bi se radi držali na svojih mestih. Nihče ne ve, ali ta boj sploh ne bo podrl cele vlade. Na katero stran se naj posfavimo? To je notranji boj, ki se mora dobojevati v njihovih vrstah, brez tuje pomoči, potem bo prišlo iz tega nekaj zdravega. Potem pa razmerje med obeana vladnima strankama! Tudi ni najidealnejše. Borba zaradi Nikiča še ni rešena. In tudi sicer je vse polno nesoglasij med njimi. Nihce ne ve, ali ne bo to šlo narazen, ali ne bo razpadlo. Ni torej tudi modro, sedaj se eksponirati, ko izgleda, da se vladna hiša podira, ko ne vemo, ali sploh ne bo kmalu volitev, in ko ne vemo, kdo bo te volitve vodil. Ni izključeno, da jih ne bodo ne radikali, ne radičevci vodili. Zakaj se torej, preden posfanejo razmere vsaj nekoliko jasnejše, vreči v to meglo, ko ne veste, kam vas vodi po>t? To bi gotovo ne ibilo modro! Kaj misli Pašič? Pašič razglaša, da hoce spremeniti svoj program ter prevzeti nekaj todk iz Marksovega programa v svoj program. Pod tem bi se naj, skrito seveda, razumelo republikanstvo. Na stara leta hoče biti zopet republikanec. Pašič se namreč jezi na kralja, ker misli, da je on kriv, da je gtar in nesposoben in da inu de«a krade. In pravi, da se hoče zvezafi s Pribičevičem, ki je tudi hud na kralja, da ni na vladi. — To bo lepa republika! Paišie predsednik, Pribičevič notranje, Rade Pašie pa finančno ministrstvo! Velesrbstvo, nasilje in korupcija! Mi smo samo za pošteno delo za narod. In četudi nekateri naši ljudje mislijo, da bi bilo dobro, če bi šli v vlado, potem izražajo v tem upanje, da bi se potem vendarle boljše vladalo. Ti ljudje imajo zaupanje v nas, v našo poštenost, v veselje do dela in sposobnost za upravljanje. Mi smo jim hvaležni, toda dokler ne najdemo Stranke s programom, ki bi kakor mi hotela dobro ljudstva, in tudi slovenskega ljmdstva, tako dolgo bi vsak tak poskus poonenil zavlačevanje v ozdravljenju razmer. Dokler je razpoloženje v Belgradu pri vecini tako, da ne moremo ničesar nuditi slovenskemu narodu, je naše mesto v borbi proti takim strankam. Hocemo v vlado, toda samo v pošteno, delovno vlado. Hočemo v vladi delati, toda poštetno in izdatno delati za svoj narod. Vsaka stranka rada gre v vlado, toda poštena samo takrat, ce po svojem programu Jaliko ljudstvu kaj koristi. Vsi Slovenci vkup! Vi znate, da so samostojni demokrati imeli dva poloma na gospodarskem polju: konkurz Hrvatskega gospo.lar skega društva in sedaj kriza Slavenske banke. Jaz nočem tega strankarsko-politiono izrabljati, ali to lahko povem — in mislim, da bodo tudi vsi nasprotniki odobravali moje stališče — da je moje mišljenje to: Ako so posamezniki z osebno nepoštencestjo zakrivili te katastrofe, potem se 3iaj kaznujejo; ako pa so slabe gospodarske razmere krive, potem se take nesrece ne smejo izrabljati, ampak potem moramo gledati, da vsi pomagamo, vsi brez razlike! Tudi mi amo imeli težave v gospodarskih organizacijah radi splošnih gospodarskih razmer, a smo jih srečno preforodili. Pač pa naj nas take nesreče združujejo, naj nas primorajo vse k javnenm priznanju, da v tako neurejeinih gospodarskih razmerah, kakor so danes, ne moremo izhajati, posebno ne mi Slovenci. Nastati mora mogocen klic: Vsi Slovenci vkup! Ne prepirajmo se, kdo je v vladi ali zunaj, ampak tekmujmo, kako bodemo našemu narodu: kmetu, obrtniku, delavcu, najbolj koristili. Borimo se Slovenei za svoje pravice, za svojo svobodo in samostojno&t, kažimo na zevajoče rane, ijki nam jih seka vsem skupaj belgrajski centralizem! Naša stranka kliče vsem: Ne v medsdbojni borbi, ampak v medsebojni slogi se borimo za svoja sveta prava! In 5e bomo tako skupaj držali, našli bomo prijatelje pri Hrvatih in Sribih, ki nam bodo pomagali do naših ciljev. Časi so težki, a ravno v težkih časih ni mesta za obup. Kdor je za delo, •kdor je za pošteno borbo, kdor je za slovenski narod, naj se pridruži nam, Slovenski Ljudski Stramki! Ona ne bode propadla, ker je njen program — program in zahteva celega slovenskega naroda!