SD dar brtnišk m naro lehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90kr poáiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 17. januarija 1866 Klic do prebivavcev kranjske dežele v pomoć reveženi nekterih kantonov na Do lenskem. najhujši stiski, ter se je sam preprical zares taka, kakor je tukaj popisana, in > da je revščina treba na živinske soli in da je silno silno pomočí s tem, da siromaki dobivajo živeža 9 s ktero bodo slabo klajo zboljšali, in če Dobrodelnost prebivavcev Kranjskega, ktera je bo treba tudi seme za spomladansko setev, in sicer do lansko leto dodelila izdatno podporo revežem na No-tranjskem, kliče se danes z istim gorkim usmiljenjem « • • ^ 1 v 1 • tistihmal, da nastopi bolj cas. Akor se ne bo letni pustilo, to nenavadno stisko ktero obuja v srcu ptuja nadloga, na pomoč prebi- naznaniti deželnemu zboru, da bi tudi on dovolil iz- vavcem nekterih kantonov Dolenskega, kteri bivajo v datne pomoči iz deželneg najhujši stiski. * zalog 9 se vendar deželnemu predsedstvu potrebno zdi, obrniti se do usmiljenja ki UJOA j j^/ivuuvuvv? w j[^vviuvuv «Ul ^ VWIU4H OU UV UOliilij UJJJ a j XI Leta 1865 bila je sploh slaba letina in brez ma- so ga že tolikokrat skazali prebivavci kranjske dežele lega razločka v vseh krajih dežele bo trpelo ljudstvo do s to prošnjo, naj po ma gaj prihodnje žetve hudo pomanjkanje. Nikjer pa ni imela bratom z milodari v denarj 9 jim ubogim so- z i v e z u. neugodnost slabega vremena, kteri so se tudi pridru- ^^ ^^H^^P IH BH žile druge nesreče, kakor toča in nasledkov, kakor v kantonu trebenskem, zatiškem Milodari se po biraj o v Ljublj pri ogenj, tako nesrečnih predsedstvu, pri mestni gosposki, pri vredništvih deželnem Lai- bacher Zeitung 99 H in 99 Novic 9 po deželi pa pri c. kr in žužemberškem. Tudi so nekteri kraji kantona kantonskih gosposkah in pri farni duhovšcini novomeškega, krškega in ko s tanj e vškega v enaki stiski. Da se vestno razdelijo milodari 9 se bodo v Ozimno setev, kteri je že škodovala pre- šanje te reve na mestu postavile komisij 9 polaj ktere se zgodnja zmrzlina, je bil zadušil sneg, kterega je bilo bodo posvetovale z možmi, ki so v tej reči zvedeni, lansko leto na kupe blizo do spomladi; morali so za- namreč s famo duhovščino, z župani in zaupljivimi moknjeno ozimino podorati in polje z jarino obsejati; jarino je pa vzela strašna suša lanskega leta, kakoršne še nismo imeli, tako, da kmetovavci še toliko žita niso přidělali, kolikor so ga usejali. Ta suša je vzela tudi vse seno in otavo, in ker je klaje pomanjkovalo, se je moralo mnogo živine prodati, toda žalibog, po nizki ceni mozmi. Razglasilo se je nabralo in kako se je razdelilo. bo v svojem času očitno, koliko se nuarja ; zakaj živina je bila strašno shujšala. vavcem še živine ostalo, je je le toliko njo polje obdelati, ktero so večidel 9 Kar da Je so kmeto- mogli Od c. k. deželnega predsedstva v Ljubljani 5. ja- 1866. Njegovega c. k. apostoljskega Veličanstva pravi skrivni svetovavec in deželni poglavar na Kranjskem : v Z Edvard baron Bach r. z ízposojenim semenom obsejaii, in tudi ta živina skoraj nikjer nima izdatne piče, in začeli so že trgati streho na hišah in kozolcih, da živini pokladajo strešnico. Tu in tam se Gospodarske novice. # Tišti skrivnostni prah ki pod imenom „Kor »vaviv/iu , vit» dl v lui puiviauajv Oil uouivu. x u iu mui ov aiou oauvuvoiut r 9 pvu iuívuvlu „jlvvji. klaja s tem zboljšuje, da jo solijo z živinsko soljo; ker neuburger Viehheil- und Nàhrpulver" se že več let pro pa tudi ljudjé že druzega živeža nimajo, kakor repo in daja za živino, ceš 9 da jo zdravi in redi zega, kakor mešanica iz Glauberjeve soli (23 lotov) p i e n e g t a (2 lota) krompir, in še to borno hrano morajo brez soli vživati jim tudi denarja manjka za živinsko sol. Veliko goveje živine vtegne tedaj poginiti in kmetovavec zgubi naj-trdnejšo podporo pri poljedelstvu. Ravno tako se je v nice v Pomricu na Saksonskem tt1 a r^tin m i n rw o yt a 1 i %% a 1 a x a « in «t a 1 /\ nit ani á r^ i n r\ n a 1\ C C r\ %i a i n îr a tt a 1 i in r§ %r% a i /i k 9 ni nic dru ; ij anovih k (4 lote). Dr. Juli Lehmann, predstojnik kmetijske učil Korneuburški vinogradih zavolj paleža in toče prav malo ali celó nič přidělalo. Ako bi se ne bili jesenski sadeži saj neko- ? prah preiskaval in to je ta 99 landw. Ver jdbo naznanil v „Amtsbl liko bolj obnesli, že zdaj bi imeli stradež , ko je zima bi po navadni apotekarski Konigr. Sacbsen." Funt tega prahů se ljal 3 s re berne groše nastopila. Tako se pa ljudstvo še siromašno živi kot skrivnostni prah pa se prodaja po 16 grošev t s krompirjem, repo in zeljem; vendar je pa že mnogo ljudi , ki žalostno pregledujejo svoje majhne zaloge, zakaj ___v* . i i «1 i _ 1 »i t • ^ n -i i s 300 da d stotki ali percent tedaj se povžite bodo v enih tednih 9 kaj še? v enih dneh. zdravilih peharij taki Pa saj je prav, 9 kteri hrepené po skrivnostnih slabo hrano Ker pa ljudem živeža pomanjkuje in yživajo, je gotovo, da se bodo med njimi začele in raz-širile bolezni. * Prof. dr. Artuš v Jeni priporoča za naj boljo Podpisani deželni poglavar je nedavno na oglednem jma malta rabiti malto (mortelj) to-le: 1 del ugašenega apna se skrbno deli peská; tej mešanci pa se, ravno ko se zmesa s potovanju po Dolenskem obiskal tište kraje, ki so v > pridene 3 četrtinke v moko zmletega neugašenega apna in vse skupaj se dobro podela. Ta Po naznanilih okrajnih gospósk je okoli 34,670 gold, treba, malta postane trda kot kamen. da se nadloge polajaajo imenovanim krajem. Pomagajmo tedaj ! _ Vred. 18 A • • i t I Kako? tega pa sam ne vé; le čuti, želi in upa asne * t Narodne stvari. Kmet in národnost. , Spisal dr. J. Mencinger. (Dalje.) II. Pričakovati smemo, da bosta kmečki in omikani Slovenec enkrat národna vkljub vsemu očitnemu ali skritemu nasprotju; vendar zavoljo utrjene kmečke po- značaji konservativen in nikakor demokratičen ali že- V_______J • 1 _ v 1*1 n____ _ifl 1 « 1 » t m 1 « • i i •! rT • okoliščine zadnjih let so ga nekoliko pretresle in izbe-gale v starem, pokojném redu. K viško se mora ozreti nad krog svojega navadnega delanja in mišljenja, tù pa vidi marsikaj poprej neznanega, in na ušesa mu bi-jejo ideje, ki so vès svet previhrale: prostost, enakost narodnost. i Prostost! Ta beseda v pomenu, kterega ima sploh, kmetu ni vsec. On je miren, pocasen, po vsem časnosti bo še veliko Save poteklo Slovenec ne samo s telesom in > predno bo kmet jezikom, temuč tudi ljen da mahoma se vse prenaredilo. svojem sta- z novskem čutji on prostost obrača tudi samo na kmečki dušo in srcem. Ideja je mlada, kmetu popolnoma nova ; stan. On bolj ljubi predpravice kakor občno prostost — ~ vvuu« ^^vjv^ J W ^«Vi^v«^ AAUJVVU J^v/4UUU4W «v f m j OtaUt V/U w AJ 1J UMI 4 vi A. Cm Y Ivv aauvi V KJKjLavJ JilUOtVOtj čeravno je le oblika nova, jedro pa staro kakor na- in je v tem podoben plemenitažu. Kmetu najbolja pro- y^a ri 1 a XT ama/1 r^ ao^U 1 a r\ arv a n U ^ ^ /% J rv • m ^ /\ /% — j___ i. * . Á__J ^ __________ _ _ ^ ~ ^ _ __ ^ 1 I ^ 2 L _____! *__ rodje. „Narodnost" je neznana beseda -w^«« jw^o^v*«, njen pomen stost je: trdno varovana posest z malimi břemeni m kmetu nejasen. Tù se ne dá nič prijeti, nic vpodobiti; majhnimi davki; ter priložnost po svoje gospodariti ~~ brez ovér od kodar koli. Prostost mu je: rešitev od prevelicih potov v pisarnice in od mnozih pisem iz pi- tu se dá le misliti, čutiti in hoteti. Tudi uk in izobra- ževanje , naj si bode narodno ali nenarodno , za velik del kmetov nima dosti vabilnega. Veliko je kmetov, „učenec" izrazil vse njihove po- ki jim Prešernov trebe, rekoč: sarme; svobodno srenjsko življenje, kjer se bolj govori, kakor piše, in ravná po domaćih soseskinih navadah Pro- Bom pel, gosence kaj na repo varje Kak prideluje se krompir najbolje, Kako odpravljajo se ovcam garje Preganjajo usivim glavam gnjide, Loviti mis' učil bom gospodarje. t > bolj kakor po obče veljavnih pisanih postavah. stost mu je sploh kmečka svoboda. Ker on želi ravno kmečko prostost, je večkrat taka prostost, kakor si jo on misli, nasprotna načelom modrijanske prostosti. Slovenski kmet, postavimo, je zvest katolik. Drugoverca xju vi ti jxiiD u uii. u um ^ospuuarje. » ^ ^ , p v«««* » v , j ^ ^.v»» » So pa dvojni vzroki, iz kterih dokaj kmetov za ne bo rad gledal v svojem selu. Naselitve iz druge so- VI« •! ... -r^ . J ... 1 • I •» m • I j 1 i 1 ř 1 ) uk, šolo in omiko ne mara veliko. Revni škov, ki jih prizadeva naprava šole, plača učnine se bojé stro- seske v svojo bo zaviral. Tujcu takrat dá domo- ln šolskega orodja. Oni, ki v revščini f knjig zive. prebijejo z --------0-----J--^ —* , * majhnimi potřebami; sla jih ne žene do omike. vinsko pravico, ako dokaj premoženja prinese v srenjo Da bi se smel ženiti vsakdo, naj ima zemljišče ali ne Bolj mu tudi ne gré v glavo. Ženitev „na roke" vedno od premožni, celó nekteri, ki stojé nad kmeti in imajo velik upljiv do njih, pa pravijo : „Kmet je tako dosti prebrisan." Izšolan člověk pa se dostikrat izvrže iz bi se še dalo izgledov povedati. svojega stanů, izpridi se in ne prime več tako rad za se mu zdi čudno zmešano leto, v kterem se je kmet strani pogleduje. Tatvino , posebno poljskih pridelkov, bi huje kaznoval, smrtni kazni ne bi dal odpraviti. Več ' ~ 1848. „frajhajt" Leto ko ^ UV JI u li V^ 1 ili U \ \JKJ ta EV \J 1 Ci VA UCM ^ v ^ v/^ * se je na šolskih klopéh lenobo pasti učil ; bal za svojo vero, rodbino in zemljo. plug vedno bo kaj želei in počenjal, kar ga bode odvajalo Enakost! Da bi vsi ljudje enaki bili, tega kmet * ^^ — ^J ^VWUJMI ^ UMA. O W^Wv VJ v4 V MJ Ml V —— — — v ^ v w ^ "--J J —------'--O — — od njegovega trdnoredivnega kmetovanja." Taki, ki niso kar misliti ne more. „Pred Bogom smo vsi enaki* •11* vi 1 1 • 1 • • • i « w % ^ « i« 1 • lp 1 « j • • i I I V 1 i nikoli v šolo hodili, imajo tudi čuden predsodek menijo , da gré učenje hitrejše spod rok, kakor y ter resnici da se člověk tako naglo nauči brati Je v IOOU1W, uo oo viuvoa, taau liag'LU UčiUUI UlčUl , piSdtl, , pv irs.aj ac*ij c», uoouuia, louiouai j »v/ "tuj^iu računiti, pravilno govoriti in misliti, kakor hruške veljave in časti. Mnogim ni prav, da ima po srenjskih V • r 11 1 • 1 v f • « i • « j I i 1 i • 1 I I • 1 TT i I • drugje pa ne. Celó med kmeti je ostal razloček vsaj ondi, kjer je premoženje manj enako: kmet, pol kmeta, kajžar, polkajžarja, osebnik, laniščar, težák so stopinje peci Tukaj se rada šopiri tudi kmečka neotesanost. postavah vsak odbornik enakoveljaven glas. Kmet bi Moj oče in jaz sva dobro gospodarila; več kakor pisar v gradu premoreva moral imeti dva glasa, ako ima pol-kraet en glas ? kaj in bolj sva češčena kakor on žar bi pa že komaj glasovati smel. Kmet in kajžar sta vendar nisva hodila v šolo. Najina šola je bila na polji mi razkladala neko srenjsko reč. Kajžar je bil zgovo- ren in nikakor ni prenehal v besedi. Kmet dolgo ne- ín v hlevu; tam sva se učila najboljih naukov tistih s kterimi se kaj prigospodari. « ktere sad se je dozdaj še malo pokazal. To kmeta ljivca"; celó kacega barona „nemaniča" bolj miluje, Potem je „narodnost" (slovenstvo) tudi taka ideja voljno posluša, zadnjič zavpije: „Tiho bodi kajžar." Kmet nekoliko spoštuje plemenitaža ki si ovira. rečne On i^uv, djanske. On mora kaj gotovega videti, u u tem owu puocucu oiau. navuu taau » u«uuvoum se prepriča. To kar enkrat bo, ako je Božja volja, ga poseben stan in časti duhovna ne samo zavoljo njego ne mara za modroslovske dokaze, temuč za potem kakor zaničuje, da nima nič. — On čuti v plemenita-štvu poseben stan. Ravno tako opazuje v duhovščini ne briga veliko; on se prime tega, je m ueaar jo v^a uuui ouruju uuoi, že navajen. Zato ravno protinarodni govornik tolikrát kterim kmet nima rad veliko opraviti. kar je in cesar je vega pokliča. Kdor suknjo nosi spada v drug stan, s kmeta lahko oslepari in prevari; opira se na to mestnjanom r 9 kar ki suknjo nosi, se nikoli ne bo tako pobratil, kakor z je bilo in je še zdaj; med tem ko narodnjak nima dru- drugim kmetom, naj bo tudi od daljnih krajev. Beseda sedanjost in morebiti „gospoda", ki se v drugem jeziku ne dá posneti, kmečka beseda, ktera od kmeta dobro loči vse, kar ni Vendar proti vsemu temu ima ideja narodnosti kmet in je nad kmetom. Kmet in gospoda sta dva j u u i zega pokazati kakor nedobro srečno prihodnjost. nekaj v sebi ) kar jo kmetom priljubiti mora; samo da različna. rekel bi, nasprotna stanova, in kmet bi želei, se prav razloži, in od netelesne ideje stopi v djansko da imata tudi različne postave in posebna zastopništva življenje in kmečko zgodovino. pri vladah. Kmet se gospode boji, tedaj želi za-se po- Narodnost ima veliko moč do nas, ako nismo slepi m gluhi na duši. V i • • cutijo J da so Slovenci. sebno postavno varstvo proti njej, ker pripoznava višo Zavedajo se omikani, neomikani pa duhovno moč in gibčnost pri gospodi. Vendar gospodi gospoda mora biti." On sam se naših nepokvarjenih kmetih dá prednost, češ da po- pa tiči veliko čutnih močí. Potem je vès narod, sebno pa kmet, přišel do tega, da je malo zadovoljen tretji stan. Ta stan so kmetu: — s tem, kar je zadnja leta doživel ; da je trdno prepri- mali obrtniki in mali barantači sploh tisti, ki nosijo postavi na drugo niže mesto; pod kmetom pa je ~ uradniki, pisarji, niži - • ' can, da mora zdaj nekaj biti drugače. Tudi kmet trdno želi ; suknjice in imajo svoj bolj uboren zaslužek ob gospodi poboljšati si svoj stan, zlajšati svoja bremena, in kmetu. Ta stan nima posebnega imena. Kmet ga 19 lo časti, in če koga vidi šopiriti se bolj po gosposki, učiliščini konzistoři pa ima stipendijo enemu iz nasve- IH*** . •____1! ^ r\ r» lr hi n (i rP/> U ^^ /I /* v\Mnrrn Iatto ni k r% r\ si r% 1 t f f precej gospoda vp pripravljena beseda „škric." Te besede „prava tovanih podelitk*) « od kmeta ne sliši. Na Gorenskem sem kmeta Pri tem pa gosp. dr. Zupančie ni ostal, ampak je oafll kako imenujejo take male gospode? Rekel mi hotel reč še bolj zboljšati. Hiša je bila iz dveh delov fiiOCllj • . v «1 •/, j • • i v- i • « • • , IM 1 i • • t • • •• tO BO j) ličnik > ker nimajo druzeg ? nego (Dalje prihodnjic.) žlico, ki ništa bila med seboj v nikaki zvezi in razun tega je bilo še veliko druzih napačnosti, ki jih je bilo treba ođpraviti. Maja meseca leta 1858 je dal skoro vès no- Sedanji stan Knafelnove stipendije za kranjske dijake na Dunaji. Luka Knafel, nekdanji fajmošter v Velikem tranji del podreti ? da se hiša prezidala in predelala času in potřebám primerneje in da bi se potem najemnine in tako štipendijski dohodki mogli zvišati. Ali to pre-zidovanje se še ni začelo, ko je ministerstvo zapove-dalo, naj se jenja razkopavati in delati. Vzrok temu ftusbah-u i\U(tlCl, UCiVUčtUJl IÍ4J LUUOLCI V V CU&CUI U<»ll/ , U«J oc J ^ 1 jj c. 1 ťlZiiVU pa V Ck n IU uciau. v je v svoji oporoki 16. junija 1671 usta- je bilo tedaj namenjeno razširjevanje mestno. [i U S O^il" u j J J ^ v « v v/j t v/ai a v« juuijm xv/ i x u o jw wa*v umajlivuj vuv t ^ujv uivovuv/l TûTâJ ill ovil stipendijo za štiri kranjske mládenče. Sčasoma druzega ostalo, kakor na zemljišču, kolikor se ga ni ni jjOVli » ti p ^« *J v Otill ttlflUJOÛO UiiaUOUVC. U^aouuia "I uuvmu , «»uvi M-M dl uvujijiovit J oa ga JJI pa se je naraščala tako, da je v poslednjih dve sto moralo mestu odstopiti, drugo hišo zidati. V ta namen letih veliko pripomogla, da je marsikteri mož, v poznejem pa je bilo potreba denarja. Izposodila si je hiša od času v državi in vednosti imeniten çggU V Ul^CIVA iU VCUUUOU lUi^Ull^U ^ Zlajsai Cl £J Lljyj OX- V»* uuwf m j/vuttijv »uv/T XXI OilVV WWV Ui romaško življenje, in da namesti štirih vživa današnji Ta denar se bode po plaćanih letnih odstotkih (ki zna- dan že po tri in dvajset Kranjcev lepo pomoč, nam- šajo po 7% le*o 5600 gold.) povrnil — v 32 letih. " ' 1 Vse zidanje je stalo 136.123 gold., toraj je imela hiša si njo 81- „juridičnega društva za penzijo vdov in sirot" 80000 fl. reč po 159 gold, na leto. Da si pa je ta dobrodelna in blaga naprava vzlasti na posamne obrtnike in rokodelce še poseben dolg, poslednja leta tako opomogla, in da je še veliko zdat- kteri je pa menda do današnjega dne že precej izplačan. i w • . • • rr» • * « r/ i j n/»rv • \ i i i vit rvrr ^ /i ^ i i nejega pomnoženja upati, to se ima Kranjska zahva liti zdanjemu oskrbniku ali nadzorniku (superintendentu) e leta 1862 je vès dolg skup znašal le 97.561 gold. Ta novo zidana hiša daje od sv. Mihela 1862 sem gospodu dr. F. Zupančič-u, odvetniku dunajskému, vsako leto 15.565 gold, najemnine brez stranskih Poglavitno premoženje ustanoviteljevo je bilo "x ' ' ™ 1---- j last- stroškov. Razun hiše ima Knafelnova ustanova še obli- + • v Grincingu, ki nija tolarjev ; Za kup prodane lastnije so naj brž se je prodala za 4000 gold, in 50 gacij po raznih odstotkih za 38.030 gold. Do leta 1875 mestna hiša v Beču (v mestu) št. 807. **) je hiša davkov oproščena v ze tačas nakupili Pri tacih, rekel bi, gledé na res siromaško kranj- dohodkih, smemo upati da bode ta del današnjih obligacij. Prvotna stara ustanovna hiša sko deželo velikih je stala do leta 1859, zdaj stoji od leta 1860 novozi- ustanova v malo letih zares obširen blagoslov razširjala dana hiša, in to je poglavitni zaslužek gosp. dr. Z u- in da učečim se sinovom stare Krajne ne bode sila za- p an čiča. piraia pota do više omike, niti gonila jih za kruhom Ko je namreč leta 1855 vseučiliščini konzistoři iz- > ^«mui oi ^ t^*«. «.«cwj. ^ ixua- bral tega imenitnega rojaka našega za nadzornika Kna- felnova štipendija že nekteremu, zdaj slovecemu Kranjcu felnove ustanove, spoznal je brž, da bi se dala marsi- pripomogla na prvem potu do viših državnih in drugih reč pri gospodarstvu prenarediti in popraviti, imenitnih sedežev, tako nam je upati, da v prihodnje tjekaj kamor jim srce ne veleva. In kakor je Kna- ktera zlasti kar se tiče oskrbovanja ustanovne hiše pogla- še več kranjskim sinovom pomaga do tega, da bodo vitnega premoženja. Kakor nadzornik se je moral rav- delali za pravo korist državi in domovini, nati po nekakih zapovedih, ktere so pa vsako prosto --- r in na gibanje in ravnanje v gospodarstvu jako tesnile prvi pogled se mu je zdelo, da jih bojé ni v zákonitém ustanovavnem listu. Dá si ga prepisati. Iz besedi omenjenega pisma je res videl, da ni tukaj ne tirú ne sledů Sporočilo o drugi seji Maticinega odbora 11. januarja 1860. kakih tesno obmejenih pravil za gospodarstvo, temvec superintendent tudi pravico stipendije deliti. Vodil je drugo sejo Maticinega odbora gosp. pred- da ima Tako podučen je precej odpravil poglavitne napake pri davanji stanovališč v najem, pri hišnih popravah in druzih gospodarskih rečeh. Sad tega prizadevanja je bil, da je hiša od tedaj dajala skoro tisoč goldinarjev več obresti, da so se štipendije po tem takem narastle od 19 na 23, in da je poskočila vsaka od 120 do 159 fl. sednik dr. Lovro Toman s 14 tukajšnjimi in vna- njimi (g. Svetec, g. B. Raie in Gorup) odborniki Vse te naredbe Zupančičeve je c. k. namestništvo odo- 1 J brilo. Ker pa po besedah ustanovnega pisma tacega odobrávanja treba ni bilo, porabil je gosp. superintendent priliko in je s svojo pritožbo reč dognal do tega, da je oskrbovanje zdaj popolnoma uravnano (po mini- sterialnem odpisu 12. sept. 1856). Po tem odpisu ima prvic nadzornik, ki naj bo po narodu „Kranjec", to je, vpričo ces. poroenika g. deželnega svetovavca J. Rotha. Najpred izreče g. dr. Toman srčno hvalo za volitev in obljubi, svest si zaupanja in prijaznosti gosp. odbornikov, da hoče delati Matici na korist in čast. Prebere in potrdi se zapisnik prve seje in na to poroča g. tajnik Lesar: a) o važnejših dopisih ; b) o plačevanji ustanovnine in letnine, zastran ktere se po razgovoru sklene, najjo poverjeniki pobirajo in poši-ljajo, '**) kakor se pobira tudi pri ljubljanskih družnikih, in da bode Matica za 1865. leto odmenjene knjige poslala le tištim, kteri so obljubljene doneske za 1865. leto ali v ze plačali ali je pla- Slovenec ***) in pravdni dohtar „ex facultate juridica' kakor ustanovno pismo govori, pravico po svoji misli kakor bi bilo na večo korist tej dobrotni napravi, s to hišo gospodariti. Drugič ima nadzornik pravico nasve-tovati tište dijake, kterim naj se štipendija poděli, vse- Prvi je vžival to stipendijo po zadnji volji Knafelnovi njegov stričnik Andrej Matevzek do smrti svoje; za druzega je pa izbral (imenoval) Knafel sam — petoaolca (poesiae studio- sum) Jurja A. I. Boh dr. Jurja Bohinca (Woh ki je bil prvega nadzornika odvetnika dunajskega itd A ** Gross-Russbach (V. U. M. B.) Po novem št. 10 (Jakobergasse) „So viel moglich einen tion" Doetoren der krainerischen Na- li. L. Philosophiae ac V. J. Doctor Hof- und Gerichtsadvokat Codicis Professor ordinarius, wienerischen Bisthums Consisto-rialrath und anno 1676 einer lobi. uralten wienerischen Uni-versitats Rector Magnificus), ki je bil bojé tudi Kranjec. Pis. **) V ta namen se bode po izgledu Mohorj družbe poverjeni (sic) ; po tem takem, kakor pravimo zdaj der slovenischen Nation." kom in precast, gg. dekanom vseh slovenskih okrájev v krat kem raznoslala nosebna vpisna listina. Vred m čajo do tistihmal, da se pričnorazpošiljati knj ige. Po tem poroča g. blagajnik dr. J. Županec o stroških za poprejšnjega tajnika, nekaj za knjige , za potrebno orodje, za Werthajmovo blagajno, da je varno Matičino premoženje, kterega je sedaj v 5% obligacijah 20.308 gold., v gotovini pa 447 goíd. 5 kr., s sobno opravo in z blagajno vred pa 20.991 gold. 35 kr. a. v. — Naposled poroča, da se sme za drugo leto za knjige potrošiti 791 gold. 91 kr. Za njim pové pregledovavec društvenih računov g. dr. A. Vojska o dveh računih, ktera je o malih stroških , ostalih koledarjih in o Kozlerjevih zemljevidih dal bivši tajnik gosp. Levstik, in da so se imeniki k omenjenemu zemljevidu poslali na zadnje le ustanovni-kom, ker jih je zmanjkalo za vse družnike. Gosp. L. Svetec naznanja razsodbo svojo in isto, ktero so storili o slovenski prestavi Erbenovega zemljopisa Koroške in Kranjske dežele v to voljeni gg. : Cigale, Kozler in Trstenjak, in ker je delo, dasi nedovršeno v prestavi, res znanstvene vrednosti in namenom Matice prikladno, nasvetuje, da ga Matica po določbi občnega zbora brez prememb dá v natis, in sklenilo se je, da se v odborovém imenu poprosi o terminologii zemljepisni, štatisticini itd. izvrstno izvedeni g. Cigale, da izgotovi imenstvo in sicer popravi prestavo, da tako popravljeno dobijo Matičini družniki za leto 1865. Gosp. dr. Vojska razkaže, kar je z gosp. Ivan Vilharjem pozvedel zastran tiskarja Matičinih knjig. Dasiravno sta se obrnila do ljubljanskih tiskarjev in v Gradec, se vendar ta reč ni dala dognati, in določilo se je, da se odsek (gg. dr. Vojska, Iv. Vilhar, A. Lésar, Jož. Mam in Iv. Vávrů) pooblasti, pogodbo skleniti z najcenejšim tiskarjem. Na vrsti je bilo za tem poročilo, ktero je dal g. J. Mam o „Letopisu Matičinem." Dasiravno se je razglasilo vabilo v ta namen po „Novicah" in pisarilo tudi posebej do slovenskih pisateljev, so poslani spisi vendar prepičli, da bi se mogel spodoben letnik dati na svetio. Ker se pisatelji niso poprijeli te reči tako, kakor bi se bilo smelo misliti po glasovih, ki so bili slišati poprej, in da prvi zvezek ne bode morebiti tudi poslednji, kakor pri nekdanjem društvu slovenskem, nasvetuje omenjeni odbornik, da Matica razpisani „Letnik" za zdaj pusti, in dá le po pravilih svojih „Letno sporočilo", v kterem se družnikom razkaže, koliko pre-more in kako se ravná slovenska Matica, kar se je tudi potrdilo. Med temi spisi je bila „Zgodo vin a Slovencev", ktero je po naročilu slovenskega društva bil sestavil g. J. Terdina leta 1849, pa takrat ni natis-njena bila, in jo Matici izročil gosp. dr. Bleiweis. Ker se ne vé, ali bode prišla v kratkem kaka bolja in ob-širniša slovenska zgodovina na dan, sproži misel, ali je ne bi dala Matica s kakošno premembo na svitlo, kar odbor potrdi in v to izvoli gg. : dr. Vončina, dr. E. H. Košta in L. Sveteca, da spis v kratkem pregledajo in v natis izrocijo, tako, da družniki Matičini dobijo za leto 1865: a) Erbenov spis o Kranjski in Koro- ški zemlji; b) zgodovino Slovencev in c)letno sporočilo. Na to pové gosp. dr. Vončina o „Fabioli", ktero so hotli svetli knezoškof nakloniti Matici, da je ta reč po neprijetni naključbi v slovenski prestavi zapadla. Dr. Srnčevemu vprašanju: „so li dediči umrlih ustanovnikov dolžni zagotovljeno ustanovnino plaćati?" se je odgovorilo s tem, da nje zadeva 5. matičinih pravil; dr. Vošnjakov nasvèt, naj se odbor razdelí v odseke tako, da vsak odbornik dobi kaj opravka pri Matici, ni našel podpore, ker kolikor je različnih opra- vil v Matici, toliko je že odsekov. — Naposled je řešil odbor nektera vprašanja gg. odbornikov, nekterih pisateljev s tem, da Matica nobene knjige poprej sprejemati in za nobeno plačila poprej obe-tati ne more, dokler rokopisa nima v rokah svojih, da naj se vsi spisi za Matico kar naravnost pošiljajo „taj ništ vu Matičine mu" , ne pa vredni-štvu „Novic", in da Matica sprejame knjige, gospod dr. Vojska od družbe sv. Mohorja brez povračila po-prejšnjih stroškov. Za razodeto željo, naj bode pred občnim zborom še eno odborovo sejo, poslovi gospod prvosednik zbraně ob 9. uri zvečer s tem, da svojo hvalo izreče vsem, zlasti vnanjim gg. odbornikom, ki so blagovolili priti v sejo. Konec tega sporočila se nam vredno zdi še opomniti, da so vsi sklepje po obširnih in živih razgovorih bili enoglasni. Kratkočasno bořilo. Boj za puro. Resnice in iaží za predpust. Spisal Sak. (Dalje.) „Ni ga hujšega podjeda Od slabega soseda." Nar. prig. Prav prerokoval je Vrbovčan Ropotač: znamenja na nebu in na zemlji pomenila so boj , boj med Lu-kovci in Bobovci. Kajti čas se spreminja in ljudje ž njim, — čedalje slabši postajali so sinovi vrlih očetov. Al ob enem šio je prijateljstvo, šio je blagostanje rakovo pot, po besedah prigovora: „sloga jaci, nesloga tlaci." Ko se je pričel enkrat kavs in ravs med so-sedi, ni ga bilo ne konca ne kraja, še veči prihajal je od leta do leta. Posebno fantje so bili v vedni svaji, drugi so druge dražili in napadali, — največkrat pri ponočevanji. Edini Matija Počasen, lukovski kovač, slutil je po-gubo, ktera je pretila domovini. Ali glas vpijočega v puščavi bilo je njegovo svarjenje: „Videant consules, ne detrimentum capiat respublica !" *) Poprej bi bob steno predrl, kakor besede „študiranega" kovača ušesa županov, ktera sta imela iz prepira svoj dobiček. Groza sicer zgrabi bobovskega župana in celo vas, ko zagleda krvava solnea, repate zvezde in čudne gobe na strehi ; — strahu ščetinijo se lasje Lukovcem, ko priskačejo velikanske žabe iz mlak. Pa vse to bila je voda v rešeto, — miru in edinosti ni bilo več nazaj ! Slednjič napoči krvavi dan, in navali veliko ne-vihto nad trme Bobo- in Lukovcev. Kakošen pomen ! bil je ravno dan, kterega se začnejo pasji dnevi. Martinek, sin bobovskega župana, pasel je v „trebeži" pure. Pa gotovo bolje vedele bi pure lenega fantiča pasti, kakor on nje. Martinek zaspi v senci stare vrbe, pure pa grejo in ciakajo v setev Lukovca Jaka Smodiša ; se vé da taka množina setev jako pomeži in poškoduje. Kar prikoraka po naključbi gospodar Jaka Smodiš, iz vinograda gredé, do svoje njive. Pa ni bil sam, — naloži! si je v svoji polni kleti še enega, kteri se pri Sloven-cih, — to jim rečem na čast! — pogostoma nahaja. „0 ti turška patalja, pet stomedvedov! kje si pastir?" zakliČe Jaka, zagledavši celi šok pur v svoji setvi ; najbrž jih je videl še dvakrat več, kakor jih je bilo. In ob enem požene se s svojo gorjačo, ki mu je sicer pomagala naloženega tovarša nositi, po njivi za purami. *) To je: „Pazite župani, da se domovini ne zgodi nesreča." — Ali po prestavi nekega «kolnika, ki mu niso hoteli solske hiše popraviti: „Skrbite cerkveni starašine, da se ne podere enkrat sola na mene in na vaao deco.u Pis. 21 Nesreća je hotela, da pri tem največo puro bobovskega župana bi z debelo gorjačo. Gotovo bila bi ta tudi deželnih zborov. lesala po adnj strani Martinekovi, če se ne bi bil o pravém času izbudil ter šila in kopita pobral i _ ^ Alt/V. 1 • I + # i a • m Pa dosta! Mrt x. a . — * - • - P v» * v. J ~-----J ~ ' "O ne strehe, ampak kri slednjega Bobovca. Pa to se bila iskra, ki Je gala Goriški deželni zbor. Gorici 6. jan. 0 (Konec.) Predloži! bil z kakor večidel vse hudo na svetu godilo, Bes jih plentaj | bliskovih krilih, poči gla da bi jih ne bilo » po ženskah Winkler svoj nasvèt in načrt prenaredbe v seji 13. ga bili že poprej zavohali decembra m brž 1. Lahom, ki so do veča pura je mrtva, ubil jo je Lukovec? je ubil jo je Lukovec Kakor na panovih: „Vaša naj pazili, kam da men, se je nejevolja na obra 99 zakriči županova Marinka Kaj? 9 ki aih brala in so že pri voljenji odseka za naprejšnji pretres z nekako pasivnostjo nagajali, zlasti ker je tudi eden naših omahavai. Izvoljeni so bili v odsek k (Lah, pa naš petati ubil? 9 « da drva v kuhinjo nesla, ter začne srdú tako tre- podpornik) , dr. Dep celo breme pade z rok. „Ali Lukovec jo je : dr. zvesti prijatel in mogočni navadno eden zmer- (Lah zakřičí gl za nj deset se dinj 9 m kakor bi trenil, bila je cela kopa žensk skupaj. Vstane prVa odsekova * • % • « a t * « a » mm i & « v • « jsih Vilh. Ritter (Nemec), Wínkí 9 protnikov), Gor i up, dr. Rismond 9 g reget in klepet, ûa se siisi po ceil vasi, in fcmaii pri- poročevavec Doliak) je bila viharna; vsi odsekovci i leti iz vseh kotov še vec Adamovih hcer, potem cela pa vendar pritrdili, da „vknjiženega vélikega posestva klepet seja da se sliši po celi vasi, in kmali pri- poročevavec D o li a k) je w w Al • I I w t _ _ / J 1 (načelnik Ritt 9 perovodj (Lah), koj a in e bila viharna: vsi odsekovci « vojska dece uouc, — in slednjic mož. Bil je hrup in vriš, na kakoršno je postavodajavec gotovo misni, > voda gnala sto praznih mlinskih kamnov, ko bi grofii ni. Na laško stran se je vstopil zraven Dep 9 ko vzdignila cela Atilova armada boj gotovo mislil, v naši krik mota se Bobovcem še ni zgodila, kar stoj 99 vas Taka sra- in Rismondo-a tudi načelnik Ritter ) ščevanje, masčevanj njo vse, kar je bilo ženskega divjala je Marinka 9 main za Misel, ki je služila pol Možj bili so sicer Gorjupovemu popravnému nasvetu za podlago menda že v prvi tej seji memogredé sprožena 9 bila J® Med tem so se od naše strani tisti izmed neslo bolj hladnokrvni » žalibog! pri Bobovcih nosile so venskih zbornikov obdelavali, o kterih se je mislilo, da žene hlače. Kaj čuda tedaj , da niso mogli možje še bi vtegnili za Winklerjev predlog glasovati počasno sklepati in premišljati oni, kakor so godle oné. , — ampak plesali so vi stari Grki, ki ste 9 pa tudi Lahi niso rok križem držali, in v kratkem se je poka zalo um, annul ou gyuio uut;. v-r, vi o i«i i y i rwi, 010 zaio, da ne bo moc W. predlogu dveh tretjin gla čenčali o junaških Amaconkah, da bi videli vi boje- pridobiti (kolikor jih vsak na prenaredbo ust vavne bobovske hčere o tej uri! Priznali bi meni v Slovenkah celó drug ognjen duh 9 da pla 9 in ne samo Med tem prinese županov hlapec krvavo mrtvo toraj lil ni ka mereč predlog potřebuje.) Ni bilo drugače, kot oblik puro na dolgi rajci, in ta pogled bii je odločen aU___ ki 1 i a o lr I An rřOún»n rrk Attn 99 Boj pustiti, da Winklerjevega predlog po se masčevanj nekdaj na rimskem kapitolu žive goske, podkuril zdaj Jooj mrtva pura odsekovih sej Gorjup svoj bistvo rešilo. Ko je v eni naslednjih popravek prebral, sta začela bil je sklep vsega zbora. Kakor Deperis in Rismondo trditi, da to ni „popravek" (amendement), temuč celó nov predlog, da gaje Je Se v mraku razišlo se je Ijudst 9 vsak treba toraj v gl zborni seji po opravilnem redu na- dom, orožja si za boj pripravljat. Preobrnil se je mirni na svoj znaniti in predložiti, odsek da nima oblasti pretresati ga Bobovec naglo v velik tabor. Tu so brusili sekire, tam „popravek" spoznala in sprejela, sta Ker je pa večina odsekovcev Gorjupov nasvet za >ravek" snoznala in snreiela. sta D. in R. prote- f w w ------------------------------------)) L 1 U £J UUiU JLU ojk/l VJ V/A C* y O WU JLS • IU XII« |Ji klepali kosé, tam tesali planjke; ženske so si iskale stovaje iz seje izbežala ter ništa se tudi naslednjih sej ajvečih burkelj, otroci batov in kamenja. Enakega gi- več vdeležila banj in ropota še ni bilo v vasi, kakor ta večer (Dalje prihodnjič.) Te 8krivnosti odsekove so se bile že pred glavno sejo t. m. med zvedenci po mestu razglasile. Dasi- Slovensko slovstvo. * Obrazi krasnih ugledov po Kranjskem ravno pa je bil konec razprave že naprej doložen in , govorilo se je vendar povsod: Jutre bo tista vi- znan 9 ktere je harna seja 9 jutre bo bitva med Lahi in Slovenci. res je bila taka. po sami naravi fotografiral J. Diwišovsky, a razlaga- na vsak0 stran Izid njen sem popisal 9 In nam casten joče besede jim je ta mesec; vsak mesec pride po 1 sešitek na svitlo přiložil P. pl. Radič, izhajati začnó 12 naj povem še, kako da se je vršila «a ixi voův , v oui\ xuv/o^v piuo uu x ocoibgxv ju a oviuu j jlíj sesitkov bode za 1 zvezek, ter vsak sešitek prinese po tri jako lepe fotografije poleg razlagajočih besed v slo- venskem in nemškem jeziku. Na teh podobah debata, med ktero je mnogokrat hudo zagrmelo. Že pred 5. uro je bila v dvorani gnječa. Seja se začne ; poročevavec Doliak prebere izvrstno svoje kjer o pravičnosti in bratinstvu 9 ktero Je bodo: Mesta in imenitni trgi, lepi kraji, národně nose in zgodovinsko važna poslopja (cerkve, gradovi podr- pa tudi vse naravne krasotě itd. itd. Podobě so po Ï5 palcev dolge, po 12 palcev široke ter zarad iz- sporočilo med Lahi in Slovenci govori „bene"-klice ukresalo, prve bravo" in tine) vrsfcnega delà in oblike posebno pripravne, da se komu pokioné v album na spomin prelepe, še zmirom premalo znane kranjske zemlje, tudi so kaj primerne, da bi okusno krasotile sobe. Besede je znani kranjski zgodovinar gosp. pl. Radie spisal tako, daob kratkem vsako podobo prav dobro in dovoljno razlagajo. Na-ročnine je po 24 gld. na leto, po 12 gold, na pol leta, po 6 gold. av. v. na četrt leta brez poštarine; novci naj se pošiljajo v frankiranih pisraih z naslovom: J. Diwišovsky, fotograf, izdajatelj in založnik v Ljubljani. prvem sešitku bode samo ljubljansko mesto na podobah, ktere so po 44" dolge in po 16" široke T f, . i . V , ť . r 6 ,. ť ' sklep o v da bi kranjsko glavno mesto imelo tudi spodobno obliko. bi se bilo toda sičanje iz nekega znanega kota je bilo znamenje, da je treba molčati. Winkler povzame za poročevavcem prvi besedo ter se mojster-sko opravičujo, zakaj da je odstopil od svojega izvir-nega in prestopil k Gorjupovemu, oziroma, odsekovemu nasvetu. Klasično je bilo, ko je naslednjemu govorniku Rismondo-u, kot nekdanjemu poročevavcu o občinski postavi, z lastnimi njegovimi besedami, iz teda-njega sporočila posnetimi, očital protislovje in odpad od liberalizma, s kterim se baha. Laški govornik, ki ga je bila vsa stranka pooblastila in kako naj govori, natanko podučila, bil je imenovani dr. Rismondo nekdaj (1. 1848) vodja tukajšnjih laških liberalcev, čegar zvezda pa je, kar sedí v zboru, nekoliko obledela. Šio je — vsled bojnega načrta — za to, da bi se bil sklep o Winkler-Gorjupovem predlogu odložil, ali da » dnevnemu redu prestopilo. Prva polo- vica debate se je sukala toraj bolj okrog formal- 22 nosti. Okopi iz-za kterih je iaški topniear Rismondi rizmu sikavcev od nasprotne strani so se predrznili iiV/OU« vtvv^l ^ JI iÂ-âA" klicati Na to na svèt in — nekompetentnost odseka. Koliko prazne tatnih vzrokov, se »«ujo ^jUiavv/ jiij. AI« i(V/ u« prestop na dnevni red iz oportuni ve, da le za* spodobnosti volj Ker slame je tù zmlátil! Celó Lahi med poslušavci so bili ni nihče več besede prosil, povzame jo potem poroč neje voljni Ker je mnogo redbe potrebnih Dr. Visini (mestni župan) je nasvetoval: vavec dr. Doliak in l O I JLL 1 WU1 CiU^/MU y JU UUUTVVVVUAi ¥ %M w \j \j ui • JL^ KJ k JL dl IV y iu v ustavi in volil niku přena- na razlogih nasprotnikov 7 j naj A AU. TVÍAXXJLlXtVlA ^ i U U M- UM i UUlUglU UCDOJJX UlUiaU V , JO O OIVJW ^VlOtUU ^ se Winklerjev predlog za tarno zgovornostjo na drobné* kosce sesekal zdaj pustil, in narocilo naj bi se deželnemu odboru, lasca jim ni zdravega pustil. Vse smetí kar je bilo še celega ostalo s svojo izvrstno parlamen- ; enega da naj vse, kar je poprave potrebno, pretehta in svoje nasvete prihodnjič zboru na sklepanje předloží. ______ml. «a .m «r* m m m « m skeg pred sloven zastran praga do čistega pometed. Na Rismondov ugovor ___; - : „ i._____„u A ,, x, «i: i : .. J Í Rismondove in Visini-eve razloge Je vrli naš zastopanj t m ne ali ij u d Gorjúp (Čegar bistroumnosti in neizprosljive logike teresi st rekel, ali so ljudje mar ovese, da niso „interesi in 9 Kj so pravi posestniki, vpraša se Lahi najbolj bojijo) v kratkem govoru kakor prah na dalje, ali ne na Slovenskeim, kjer je sploh vsakteri in smeti razpihnil. ■ Prišlo se je do debate o bi stvu predloga; govor- kmetovavec sam svoj (lastnik),, med tem , ko so laški kmetj nik Rismondo. Advokatje so sicer vajeni, tudi zgub- Nimaj ljeno v>oaui ovuj ^ioioLIJI cvj ,, > sužnji gruče (koloni)"? In teligencija"? reč včasih zagovarjati. Al tù je bil stan njegov 44JJJJ. glUViO * „lUtOH^Cli^Ija Slovenci laški enal&orodne inteligencije? Veste, od kedaj sèm so začeli Slovenci ago tov ljenje " Friuli prav pomilovanja vreden. Kamor koli je mahnil, nikjer svojih pravic misliti? Odkar sJO neke bukve („ ni nič zadel. Ni mu ostalo druzega, kot frazo na frazo orientale") seme suma in nezaupnosti med nami zase- kopičiti in ljubljenčke svoje med poslušavci mamiti. Eden glavnih argumentov so mu bili „interesi" jale poda Jez sem Lah po rodu in vzreji, pravi XJUCU glČIVillU aigULUUUWU V Kf\J UiH KJ A A JL y y à. U l U i O 1 j I y P&UT1VU1 UiViaUlU UH terese da je treba zastopati; na interese da se za slovensko reč, tu gré za mora postava ozirati in ne na večo število duš in kakošen zbor dobimo prihodnj moramo bi tit ; al, go- ln pa tu ne gré samo leto trij s k Kdo ve > če danes odseko > če je veči del velikega posestva v vega nasveta ne potrdimo. Prihodnji goriški zbor vtegne rrnfA. Kanfî v, ^ o cA « f „ o i i J ^ ii. * ^ Onflotro^Mdlr « irr^n^^Wr A TaI,^--M oralov svetá Lahih, kdo more kaj zato; „beati possidentes JLJČt il 1 LI J i\UU illUID JCkaj LJCh\j\J y y y PJ UM ti ^fUOOiUUIi ttíO X IU« y IQ wiví jjWUViM ? OH JJOtt UllV wviljvy • • • • JL Ul\\J Y 1 11 dasiravno se je bil Winklerjev nasvèt Gorjupovemu po- Doliak. Med njegovim govoroim ni bilo moč zdržati se biti „antiavstrijsk (zopernik Avstrije) Tako vrli pravku v ze umaknil, tolkel je Rismondi vendar vedno ploskanj ktero še W. sedlo, ker ni mogel G. konja udariti. Da J0 1 u o l\ a u j c* , rv tel globoko pomenlj bilo občinstvo Rismondovemu govoru tu pa tam „cum studio" nov zabavlj gla zlasti pn besedah „sužnji gruče Da ;so se tudi izmed Laho slišali ploskalo, tu jv. civj v strašen hrup izbudil to je že obligatno. naravno. Poslednj * fjc* tarn yyVjiiLU otuuiu ▼ ^wwmtijivi giaoi aiioaii y UMIUTUVI I UOIC eno puhlo frazo pa je Doliakove besede zastran „amtiavstrijskega zbora' ( SO demonstrativno ploskanje in dr. V kr sodnijskega svetovavca) v živo kričanje na laški in impozantno sičanje na nasprotni zadele. Oglasil se je brž za osebno opazbo rekoč strani med občinstvom. ^ Pa tudi 3 poslanci skočijo sr- ) on da dober Avstrijan in zveist uradnik in da vendar dito pokoncu, Doliak, Crne in Winkler ter z roko žu- ne bo za odsekov nasvèt glazoval gaje govornika resno zavračajo. Predsednik grof Pace zvoni in vès razkačen poslušavcem veleva (kakor že na glasovanj dvakrat poprej), naj molcijo. Bil je to trenutek, da nismo še tacega doživeli. In kaj je neki bilo? Govo-reč o tukajšnjih narodnostih in razmerah med Lahi in Slovenci je Rismondi med drugim tudi, po občnem debata končana; predsednik tem je bila deval vse razne nasvete ne".) izid znan (gl se ustmeno z da je predlog da in navadnem laškem predsodku, višo laško omiko (civilizacijo) memo slovenske slimo imeli ) omenil, rekoč „da" in „ Komaj je glavar potrdil, že se oglasi zopet Rismondo, - , __ je za sprejetje 2 tretjin glasov treba, ne le v volitni red, teiiauc tudi v ust ces, da ni přejet sprejet ker kajti nasvèt, da da bodo Lahi tudi v ce bodo v zboru naj ne mi- večino , tako bodo tudi v duševnem za nas skrbeli; inteligencija sebični ; kakor v materijalnem oziru ? da da sega To je bil zadnj njega samo okop in zadnji nenevarni střel izza je zdaj res na njihovi strani »si, abbiamo" 7 »si, abbiamo"! to je med poslušavci za njim); al monopola ďa Italijani ne- enkrat pretrgana; morali so jpopravljati svetilnice 3krat povdaril in njegova stranka Našim ni skoraj več mar bilo odgovarjati mu Med poslednjim tem pričkanjesm zapustijo nekteri laški poslanci dvorano in za njimi tudi Rismondo. Tako se je tudi ta epizoda brez vspehai končala. Da popis dopolnim, naj (omenim, da je bila seja ki ^ww , v,* } MV ------- r----O------7 ~ r ~ ~ ' "J " oTv/tiiui^c , čejo; iz srca radi da nam (svojo laško) omiko privo- niso hotle več goreti; tako z^sopeno in vroče je bilo ščijo, in da, ako bi bila njihova civilizacija do v dvorani. — Parkrat je bilo tudi vmesno pričkanje da ako bi bila njihova civilizacija do v dvorani vrha naših planin že dospěla, —..»^ijiviu ucumu ustavi slanci svojega današnjega nasveta še predložili ne bili! Predsednik je 4krat poslušavce opomnil; lkrat slovenski po- ljo dozdevno Parkrat je bilo tudi vmesno pričkanje aljivih besedi debato ustavilo Ko se je hrup ulegel, je Rismondi še nekaj govoril in žugal, da ukaže dvorano izpra.zniti 16 ejinih dôbah potlej besedo Gorjupu přepustil. Občudovali smo in ob- je bilo to tako žuganje drugo; leta 1863 o priliki čudujejo tudi Lahi zmernost Gorjupovo in mirnost. Naj Rismondove interpelacije zasltran omenim samo par glavnih misli in razlogov njegovih, škandala v gled nekega lahonskega Slovenci, je rekel, hoćemo imeti poroštvo (garancijo) Lahi daj našo zmago visoko cenijo; vsi pošteni enakopravnosti za vprihodnje; hrepenenja po suprema- jo imajo za zmago pravičnosti in vestnosti; pravi La C1J1 od naše straní se Lahom ni bati, ker bomo pri vsej honí pa se sramujejo in togotiijo karakteristiko se ; da y ko popravi volilnika z virilnim glasom (nadškofovim) ko- danjega stanu naših razmer naj povem še to maj polovico glasov imeli; pa tudi od laške strani je nekdo tišti večer po seji nekega Lahona z „buona nočemo majorizovanja. Kar se tiče „veče civilizacije" sera" pozdravil, ga je ta zawnil rekoč: „Posihmal si pri Lahih, to abotno mnenje je zlasti s tem zgodovin-skim razlogom podrl, da ošabne stare Rimljane so ravno večer. m O V r\ nun ť í a I i • n w I a i a a %% a v« /\ /I /m m a a c\ n ^ n 1 o ne smemo u več reči „buona. sera u Tudi barbarji" potríi ; sploh je o narodnosti z visocega stala govoril. Nasvèt odsekov zastran znižanja davkov Nam bode prav î ) ampak 17 dober Se nekaj naj pristavim naša zmaga oljko mirú obrodila ? kar se druD gvT V...« AtMuir VI) vugunt/T "»«» c*ci nuiůauj a « w t » w » ^v ««""j ""J ^HOiaViUi j OO JO U1 Ugl dâQ pO kot merila pri slovenskih posestnikih da ne tirja nič seji zvědělo. Poslanců Gorjupu je bilo došlo že pred novega; v Dalmaciji (kotarskem okrogu), da imajo že sejo g tak razloček med okrajem in okrajem. Vkljub tero- po seji izročili. Tudi dr. Doliaka je bilo ustno po m po aključbi pa so mu je še 23 seji sporočeno , da bo tepen. (Enkrat so mu bili že debel kamen skoz oknovrgli.) „Je li to laska inteligenta in civilizacija?" Po zmagi 3. dne t. m. pa smo zopet imeli in še 8ijajnišo zmago in moralno v isti zadevi. Drugikrat izvejo bravci, kaj^in kako je bilo. Deželni zbor kranjski. 13. in 15. dne t. m. Po prebranem zapisniku naznanja predsednik dr. pl« Wurzbach, da so zboru došle sledeče prošnje : Doljanci in Jeličani prosijo, naj se ne dovoli zidanje ceste iz Žira čez Zavrac v Godovič, — vasi iz studen-ske fare prosijo, da bi se vzele pod postojnsko okrajno glavarstvo, — soseske velika Loka, Gorenja Slivnica in Logatec pa pod ljubljansko. Izročile so se te prošnje dotičnim odborom. — V isti seji je dr. Costa zboru izročil predlog, po kterem naj bi 2. vrsta §. 38. deželnega reda za 1. in 2. šestletno zborovo dobo moč izgubila, deželnemu odboru pa bi se naročiio , da prihodnjemu deželnemu zboru nasvetuje, kako bi se dala deželni red in deželni volilni red premeniti v prid krepkejše deželne autonomije in na duševni in materijalni blagor deželni. Dr. Bleiweis je izročil predlog, naj bi zbor sklenil deželno postavo, po kteri se ustanovi učni jezik v ljudskih šolah, realkah in gimnazijah na Kranjskem in sicer po sledečih pravilih: V nižih ljudskih šolah , pa tudi v tako imenovanih glavnih in normalka h, izvzemši šole v nemških srenjah kočevskih, je slovenski jezik učni jezik; v 3. in 4. razredu glavnih ljudskih šol se uči nemški jezik kot predpisan nauk; — v realkah je slovenski jezik učni jezik za: vérski nauk, za prirodopisje, kemijo, stavstvo, slovenski jezik in zemljopisje v 1. razredu, nemški jezik pa za: zemljepisje v vseh sledečih razredih, povestnico, aritmetiko z znanstvom col-stva in menic, geometrijo, matematiko, fiziko, risanje in nemški jezik; — v gimnazijah je slovenski jezik učni jezik za: vérski nauk, prirodopisje, povestnico avstrijsko in domače dežele, latinski jezik, slovenski jezik , zemljepisje v 1. razredu, — nemški jezik pa za: zemljepisje in zgodovino v vseh sledečih razredih, matematiko, fiziko, grški in nemški jezik. Pred-loga dr. Costa in dr. Bleiweisa prideta v eni prihodnjih sej v razpravo. Luka Svetec je poprašal Njih eksc. deželnega poglavarjaza dve reči: ena interpelacija želi izvediti, kako se je to godilo, da je službo učitelja na ljubljanski realki dobil neki g. Wastler rojen v Salc-burgu in brez znanstva kakoršnega koli slovanskega jezika, čeravno je razpis omenjene službe zahteval znanje slovenskega jezika, in je te službe prosil roják naš Tušek, učitelj v Zagrebu in pisatelj prirodopisnih knjig? Druga interpelacija obsega pritožbe, da slovenski jezik nima za domače naše ljudi enacih pravíc kakor za ptujce ptuji jezik, in želi izvediti, ali ne bo visoka vlada odvrnila vse take napake? Njih eksc. deželni poglavar obljubi odgovora v eni prihodnjih sej. Za tem poroča dr. Bleiweis v imenu deželnega odbora o ponudbah g. Jož. Gregoriča in Jož. Zalerja, po kterih želita v bolnišnici 1 j ubij anski prevzeti hrano (živež) bolnikov. Deželni odbor — je rekel poročevalec — ne more za zdaj še nič gotovega reči, kakor to, da je na vsaki način treba premeniti pogodbo z usmiljenimi sestrami; da pa, ako se skušnje tudi v 2. polovici 1865. leta tako kakor v 1. polovici ugodne skažejo v graški bolnišnici, kjer tudi usmiljene sestre strežejo bolnikom, bi utegnilo najbolje biti, da se po izgledu graškem tudi pri nas predrugači pogodba s sestrami. Deželni odbor bo pozvedel tedaj skušnje celega lanskega leta v Gradcu, in na tej podlagi s povzetima ponudbama g. Zalarja in Gregoriča prihodnjemu deželnemu zboru předložil gotove nasvete. — Za poslance deželnega zbora, ki grejo na Dunaj do ministra, da mu na serce položijo pravično zahtevanje, da se deželi kranjski po vrne premoženje njeno, so bili po većini glasov izvoljeni deželni glavar baron Codelli, dr. Toman in baron Apfaltrern, ki je zeló nasprotovale zaupnici novému ministerstvu ! ! — Zdaj se je začela obravnava, kako naj se po novi cestni postavi od 1864. leta vprihodnje razvrstijo ceste na Kranjskem. Poročal je v imenu odborovém Dežman. Odbor je nasvetovol prvič: da se celó nobena cesta za zdaj ne okliče za deželno cesto; ali nasvetoval je, da se, ako se potreba kaže, sem ter tje kaki skupni (poprej tako imenovani kantonski) cesti iz deželnega denarja kaka pripomoć poděli. Skupnih glavnih cest po vsem Kranjskem je odbor naštel in po imenu imenoval 86, v ktere pa ni všteto veliko manjših stranskih. Dalje je nasvetoval, naj se sledeče ceste, kot sila potrebne, kmali naredé : novomeško-krška od Mršečnje Vasi skozi Krakovski gozd v Veliko Vas, — žužemberška cesta podaljšana proti Logatcu, Žalni v Groslupje, — nova cesta v Vipavi čez Manče po Braniški dolini do primorske meje. Tudi se priporoča preložba litijsko-pluskine ceste. V podporo tem cestam naj se iz deželnega denarja za letošnje leto dovoli 10.000 gold., pa s tem pristavkom, da se od teh 10.000 gld. 1000 gld. dá Senožečanom v pripomoć za stroške reske ceste, ostalih 9000 gld. pa se naj bolj obrne za gori imenovane ceste. Začelo se je zdaj živo besodovanje, ki je trajalo skozi dve seji o tej cestni zadevi. Prvi je dr. Costa poprijel besedo in opiraje se na cestno postavo je dokazal, da vse to delo, ki ga odbor nasvetuje, jeprezgodno; dokler ni novih občin (sosesk), kterih se tičejo ceste, kj e je podlaga za to razvrstenje in pa za to, ktera soseska bo dělala in vzdrževala to ali uno cesto? Sose-skam gré beseda o tem! Zato predlaga: naj deželni zbor samo to izreče, da za zdaj ni nobene deželne ceste, vse drugo pa naj se izroči deželnemu odboru, da po ustanovljenih novih občinah poizveda njih mnenje o skupnih cestah in potem prihodnjemu zboru poroča. — Koren podpira Costatov predlog in povdarja posebno cestnino na skupnih cestah, po kteri si morejo pomagati soseske. Poslanec Mulej in Apfaltrern govorita zoper. Zagorec dokazuje, da nova cesta iz Novomesta, Mršičnjo vas in Krško ni potrebna; naj se cesarska cesta nekoliko preloži, pa bo vse prav. Tudi dr. Toman podpira Costatov predlog, rekši, da te soseske, ki so zdaj bile vprašane, niso tište, ki bojo vprihodnje morale ceste vzdržavati. Posebno pa je zoper to, da bi se okrajnim gosposkam, kakor je baron Apfaltrern rekel, izročilo tistih 10.000 gold, za cestne potrebe. Zoper to se uprè tudi dr. Costa, ne zato, da ne bi zaupal ces. gosposkam, al za to, ker cestna postava vse drugač ukazuje. Temu pritrdi tudi Zagorec. Njih esksc. deželni poglavar želi, da bi se brž ko brž vzelo ces. gosposkam cestno breme in ž njim tudi odgovornost za ta delà. S tem je bila občna razprava gotova. — V drugi seji poročevalec Dežman skuša podreti ugovore zoper odborov nasvet; on pravi, da so bile soseske, ne posamne, ampak soseske po celih okra-jih zaslišane; možje iz vseh krajev naše domovine so sodili njih mnenje; brez strahú se more 10.000 gold, zaupati deželnemu odboru za omenjene potrebe. V specijalni obravnavi so govorili še dr. Toman, ki noče, da bi se novim soseskam vzelo, kar le njim gré, — Zagorec ponavlja nepotrebo ceste skozi Krakovski gozd, — pl. Langer govori za-njo, — Kapele želi podaljšek iz Radovice čez Bušinjo Vas do karlovške cesarske ceste. Dr. Toman govori zoper to, da je v odborovih predlogib premalo skrbljeno za to, kako se bo cestni denar rabil, ki ga bo dajala dežela iz svojega zaklada. Svetec pravi, da to nikakor ne gre, da bi se tako veliki zneski na voljo prepuščali deželnemu odboru ; deželni zbor naj vsako leto odloči, da za to ali uno cesto se dá toliko in toliko, in poslednjič nasvetuje, naj se doticnemu odboru nazaj dajo njegovi premalo do-ločni nasveti, da nanovo poroca o njih. Dr. Costa nasvetuje k predlogu III. dodatek, kakor baron Schloss-nig premembo k predlogu IV., da se Senožečanom dovoli 1000 gld., ostalih 9000 gld. za ceste namenjenih pa se more zdaj bolje kam drugam obrniti, kakor je Svetec obomnil, rekši, da od vseh strani trka rev-ščina na naša vrata. Konec razprave je bil, da predlog dr. Costatov (za odlog te stvari) ni obveljal, ker je 16 glasov bilo zoper njega in le 9 za-nj. In tako so ob-veljali tudi vsi drugi predlogi odborovi. V današnji seji je Njih eksc. deželni poglavar odgovoril na interpelacijo Svetčevo, da tisti mladi kmetic, ki je bil v Zatični za 24 ur zaprt, je bil zaprt zavoljo nespodobnega obnašanja pred sodnijo, pa ne zato, da je zahteval pismo v slovenskem jeziku. Sicer pa je res, da („po pomoti," kakor je c. k. uradnija zatiška rekla) vabilno pismo na omenjenega kmetiča kot pričo ni bilo na slovenski strani, ampak na nemški napisano. Kaj tacega — je rekel gosp. deželni poglavar — se vprihodnje ne bo več zgodilo. — Radi bi bili še izvedili: se je li omenj ena p omota enkrat ali stokrát zgodila? Iz Gradca, w (Pritožba; nezaupnica ; deželni zbor). Kolikorkrat se je v poprej šnj ih časih poslanec Herman potegoval za ravnopravnost na Stajerskem in za pravične želje Slovencev, se je vselej rekalo, da ni nika-koršnih pritožeb in da je Slovenec „cum statu quo" čisto zadovoljen. Radovedni smo tedaj, kaj bode s krepko pritožbo, ki sta jo, kakor je slišati, izročila deželnemu zboru občinska zastopništva gornjega grada (Oberburg) po svojem poslanců neprestrašenem dr. Razlagu. Le-tá pritožba velja nekaj glavni celjski šoli nekaj pa gornej-gradski okrajni vradnii in sodnii. Y imenovani šoli podučuje se v 3. in 4. razredu čisto nemški in menda tudi v prvih dveh razdelih ne bode inače. Ker se pa po kmetih v slovenskih krajih, kar drugače ne sme in ne more biti, slovenski podučuje, kakor je bila navada tudi včasih, Slovencem še bolj neugodnih, postava, se pa v celjski glavni šoli po čudnem kopitu in Slovencem čisto neugodno ravná, izrekajo veljaki imenovanega okroga, da se jim krivica godi in da tedaj tirjajo, naj se glavna celjska šola tako preosnuje, da ne bode le za nemške, ampak tudi za većino učencev, to je, tudi za slovenske pripravna. Poleg tega tožijo, da je v gornjegradski okrajni uradnii in sodnii vse nemško in protestirajo zoper to napačno ravnanje ter želé, naj bi se sklenilo, da naj bodo vsa pisma, povabila itd., ki se osebam, nemškega nezmožnim, pošiljajo slovenski pisana, kar mora obveljati tudi zarad zapisnikov, ki se sedaj po slovenskem izpraševanji nemški sestavljajo. — Tako je prav, da bode množina naših poslancev vendar zvedela, da to in enako ni prazna govorica vrlih zastopnikov štajarskih Slovencev, ampak tudi resnična želja volivcev. Da je prišla pritožba v pravo roko, lahko vsak previdi in prepričani smo, da se bode dr. Razlag kakor vselej s krepko besedo potegnil za željo svojih Slovencev in da ga bode v tem podpiral prijatelj in sodelavec njegov Herman. Želja je pravična in zdaj morajo prazne besede nehati ; zbor se mora umakniti pravični želji. Ža- libog, da je bilo v našem zboru do zdaj ravnanje tako, kakor bi bil le e n narod v deželi, in težko dene ne le poslancem, ampak tudi većini poslušavcev, ne-prestrašeno obnašanje imenovanih dveh poslancev, ki imata v takem zboru res silno silno težek posel. Dolžnost volivcev je pa, ji v težavnem delu podpirati, jima svoje želje o ravnopravnosti in druzih razmerah razodevati in če je treba njuno ravnanje tuđi očitno pripoznati. To se nam potrebno zdi, kajti kolikorkrat se vzdigne eden med njima v prid Slovencev, je precej kak Kameri ali Herman Mulley blizo, ki se pobaha, da tudi on zastopa Slovence, da pa Slovenci*) enakih želj nimajo kakor taki „ultraslovenen." — Med tukajšnjimi Slovani je nezaupnica, izročena žl. Feyreru in Lešniku, napravila veliko zadovoljnost; tolibo hujši trn v pêti pa je časniku „Telegrafu" (vredovanem po nekem židu **), in „Tagespošti"; tolažita se pa s tem, da 250 podpisov ni ravno veliko število. Smešna opomba! če se spominjamo s kakšno glorijo so oběsili na veliki zvon nekih 20 podpisov, ktere je dobil zbor v pohvalo nekega gornje-šta-jerskega kota in nekaj čez 30 podpisov, kteri so stali pod pohvalnimi besedami izrečene quasi-mučeniku sept, patenta. — Danes je obraňoval naš dež. zbor v precej viharni seji vprašanje: ali bi se dalo ravnatelju dežel. gledišča 3900 gld. za podporo ali ne. Nadjali smo se, da ne bode obveljal financni odsek, ki je předložil, naj se dovoli imenovani denar, kajti če pomislimo, da mora vse poprave, ki so pri gledišču treba, dalje nove dekoracije (le opera „Rienzi" je stala dežele čez 3000 gld., neizrečen denar za tako stvar v današnjih slabih časih !) in druzega več dežela plačevati in se bodo tudi le-ti 3900 gld. po večih davkih morali izplačevati, nam ni bilo mogoče drugače misliti, kakor da se mora poslancem dežela smiliti in ne denarji v stvari vtikati, ki bi se ne smele podpirati iz deželnega přemožen ja. Vendar je glasovalo 33 za (mnogo tih stanuje v Gradcu), 20 pa zoper fin. odsek, med njima tudi dr. Razlag in Herman. Govorilo se je veliko o omiki, a tehtnih vzrokov za predlog ni bilo dosti slišati, toliko več pa zoper. Tudi dr. Razlag je na neke fraze opomnil, da nikakor ne more glasovati za do volite v in da protestira zoper tako ravnanje z deželnimi denarji, ker so Slovenci že tako dosti z davki obloženi, posebno ker je dr. Rech-bauer omenil, da gre tukaj le za nemško omiko in za nemško umetnost, ne pa za splošno. Smešno je bilo tr-denje poročevavca (Herm. Mulley), da kdor še ni bil v gledišči, ni omikan, in Karnerijevo, da se mora dovoliti, ker tudi Slovenci-hodijo v teater! Ko se je danes govorilo toliko o omiki in gledišči, ki so ga imenovali le zavod umetnosti, mi je nehoté prišlo na misel, da je pred dvema letoma ravno tisti večer, ko so bili poslanci dovolili v skrivni seji menda tudi zarad podpore umetnosti 3900 gld., plesala v graškem dež. gledišči slabega spomina Gallmaierje va „cancan" ples ki zbog nesramnosti razun dunajcanom ni nikjer dopadel. „Das Schicksal hat úble Launen." Iz Se vilice 9. pros. —itj— V nedeljo 7. t. m. se nam je zopet nova sestrica rodila in na čvrstih stalih osnovana čitalnica sevniška krstila, kteri so bili mnogobrojni kumi iz Hrvaškega. Po končanem cerkvenem opravilu, pri kterem se je popevala Miklošičeva meša, smo se zbrali pri skupnem obědu v trzi, pri kterem je med godbo in popevanjem zagrebškega „Kola" prvi napil ravnatelj čitalničin dr. Razlag „dobro došli" Hrvatom, kterih je prišlo 40, med temi 4 poslanci Veberr Kolarič, Benja, Priikner, zastop pevskega društva „Kolo" sè zastavo in veliko druzih pravnikov, trgov- *) Danes je celó H. Mulley trdil, da vsi poslanci zastopajo Slovence....?! _ v **) Kolikor vemo, nimajo židi pravice bivati v Staj. deželi. Kako je neki to, da tà se javno mnenje hoče reprezentirati? Pis. cev itd Na to se zahvali gosp telj zagrebske dobro vvrstitev gre gimnazije Veber naznanjaje živo sočutje mladému pa A. Lenčeku na Blanci. Slava jima f repkemu razvitku narodnemu ;. I" deželnemu poslanců kaplanu Valterju in posestniku t posebno z veseljem sprejela napitnica gosp manu ? ki rojen Nemec tako živo podp se Her in za- Kanalu jan Sv. trije kralji so nam letos velikovreden dar přinesli. Přišel je namreč iz Gorice 1 ^ • ^ _ m m ^ «a 9 _ _ _ na pogled nam častiti rodoljub, gospod dr. Tonkli go var ja pravična ahtevanja Slovencev, kar se mu je novoimenovan advokat za kanalski okraj. Čestitamo si » ) po brzoj naznanilo. Govorili so še Kolarić, Brada- đa med se dobimo tacega možaka, ki bode slabo iskrico fka Z arnik ; posebno žičani še niso prodali nobene& zadnj Žlčam te U Ilicu ^luuaii w^ii^gjCfc cabljct au jxw^t/ — v —• «w*- —~ . UH«« j.vjt.ttw, vim o^/uûuaju j vi« ou Frankfurt. Na večer proti 5. uri se podá vse občin- častitega rodu slovenskega in materni njih jezik slo- omenja y da Tr slovenščine, ki tlí v našem trgu, podpihnil v žareč pla- ali kože v men, kteri prešine vse naše rojake, da spoznajo da so stvo pod praporjem Kolovim na kolodvor pozdravljat venski. Smešno je, ako se Kanalčan delà laha ali přišedše goste i • i • ti* iz Celi in Ljublj ) iz prilj ubij enega dr. Kočevarja, Kapusa : Ponikve; ljubljanski narodni zavodi, xxi ovsod zvezda narodnih veselic in sijajnosti bili ki pričakali smo nemca, celó pregrešno pa, ako zatajuje lepi jezik slo-nekega kmeta venski ! En sam mož v enem kraji včasih veliko na bolje so še sebno Sokoli —se niso so jih nekoliko osramoti rikazali in dozdaj po obrne; nadjamo se, da bo vrli gosp. dr. Tonkli izbudil národno življenje pri nas. Smo sicer imeli poprej tudi Ob grajščinski dvorani vé da za dobro plačilo ..Lesever ktero nam je za tišti večer hrvaški bratje pridnega in častivrednega advokata gosp. ďr. Pajer-a, kot deželni poslanec in zavolj druzih opravil se je uri smo se zbrali v se preveČ v Gorici mudil. Želimo tedaj da Kavčić steber umirajočega pri nas dovolj dr. Tonkli U*« 6. ui. lUUttU opravil dobi in tako stanovitno med Eden v imenu več drugih. Zaupnica, o kteri sem omenil pozdravlja vsako pleme sorodnih nam bratov, ter do- v posledkem svojem dopisu, da smo jo poslali zvestim kazuj přepustil. Dr. Razlag prične besedo razodeva živo uhitjenost nad došlim bratom iz Hrvaške y nami ostane. Iz Zagorja 10. jan. s krepkimi besedami in izgledi veliko potrebo našim deželnim poslancem dr. Bleiweisu, dr. Costu, in nepře cenlj peh in upij narodnih čitalnic. dr. Tomanu in Luku Svetecu Dr. Ročevar pozdravlja kot izkušeni nim cnainu;. «x. iv/^uu m —ur^i^u, se glasi tako: „Slavni tajarskih Slo- gospodje: Ze leta 1861, ko je dežela prvič v zbor vo- vencev vse nazoče in opominja k sveti slogi in edino Kolarić in Veber — vès alter ego Strossmajerjev sti lila, smo se tresli za deli, da je svet tu in tam take svoja narodna prava, ker smo vi- može zbral, ki niso po- sta povdarjala veliki napredek Slovencev in zarotila znali ne ljudstva, ne narodnih želj in pravic. Že prve pepél tistih, ki se izneverijo slovenstvu. *) Zahvalili so seje so nas prepričale, da se le malo poslancev poteza se Filip v imenu Kola j Simeonov v imenu Bol- za tisto sveto narodnost, brez ktere ni bita prave svo- garov bolgarski, in neki trgovec srčni sprejem Gospod pnik kteri francozki za bode še nikjer, je ni in je tudi ne bo ! Čuli smo gla- tam marširal zarad slovenskega značaja prikupil sè svojo deklamacijo „ Ie v ze sove in govore naših nasprotnikov, ki bi nas vedno Tko tam pall MB JIB BI WĚ HHHB I I II l|^B HB — se je jako ra(^i na veke pod seboj imeli in ne zraven sebe. ti, naš?" od To- naši krasni sorojaki, ste se jim ustavili s krepkim Vi mica m se posebnim nazdravom na severne brate Cehe ki so nam na vsacem polji posnemanja vreden y čelom, s krepko besedo, dokler so se razdrobili nevarni Po besedi se je počel ples, u nieicmu ju vchko „pře- u"ufiui" ' huu • j.! « «j « m v oo, «« je u^u cartanih" došlo, in kterega se je posebno mladež po- jazno tujstvo za veke zmagano; zahvalujemo se Vam kteremu je veliko gled pre valovi nad jakimi stěnami, ktere ste jim Vi z navdu-šeno močjó nasproti valili! Nadjamo se da je nepn- > přijela y drugi bolj mrzli mladenci in gospod se pravili starejšim m se pogovarjali med stranoma pa tudi slušali zanimive giast; uven j\.ranjic • » ao, ijuuijou^c oiwcuoao Boštajna in posebno pomenljive besede gori omenje- dežele, da nas branite tudi vprihodnje; da nam prido- pa so eboj da ste naše pravice tako moško branili ; da ste so- vražne napade odbijavali; da ste pred svetom L lll^U Ot/UVIj ------ ---1---- ---- J ---7 dveh Kranjic junaško zmagali! Prosimo i Vas Bogom ljubljence slovenske iz nega kmeta iz Ponikve Zd aokazaval neogiblj ; ki potrebo v lep da čisti sloven- bite narodnost i svobodo; posebno pa, da o druzih vo- ščini aokazaval neogibljivo potrebo, da, če hoćemo litvah z nami skrbite, da pridejo v novi zbor le taki kmetu pomagati, se mora izobraževanje in omika slo- možaki, kterim gré vera in up, da Vas podpirajo v venskih otrok v domaćem maternem jeziku pričeti. V Vaših zvestih in svetih načinih ! Věčna hvala bodi Vam! drugem kotu smo zopet videli, kako je domoljubni iz podareval fantiče, ki so mu popevali Naprej 66 Nam vsem skupaj pa blagor domovine carstva ! Živili! 7 blagor vsega pri drugi mizi pa sem zopet slišal, kako je sicer kaj melanholična gospod ^^ ; «■»•—v jv, »IV francozevala, pa tudi Notranjci na dan sv. treh kralj 1866 včasi Sledij podpisi volilcev in druzih veljavnih mož slovenski spregovorila, drugih plesavek pa še ni ta Iz Planine 13. jan Ravnokar sem od svojega občutek prešinil, da je treba na domačem plesu tudi dražega prijatla g. Fr. Grbec-a prejel iz Prage pismo, domače krami jati, drugače se Vam porodí no vi severem venskim želj am že drapanega „Slovenca" za zrcalo ustregli, zato er pravijo ko obešaj y Le da so slo v kterem mi med družim piše tudi zarad „Lire Sión- ské y na pol ktero izdajati se je namenil, kakor so že yy No raz- vice" povedale. Da je to krasna misel in hvalevreden Pevci so se dobro namen, vsak mora pritrditi. izurili in popevali, kakor so „Novice" že 3 naznanile program. Nova gostesprejemna pesem januarja Po- 77 Žali Bog! kje so naročniki za 13 se jih je do- v se zdrav 66 so se besede Drag. Ripšlno Ijbolje dopadale Ob napev dr yy ip zjutraj se je opet Liro Sionsko?" zdaj oglasilo iz vse velike Slovenije, in med njimi le 9 učiteljev! Vprašam za Boga, ali bi ne bila „Lira Sionska" posebno učiteljem zeló zeló potrebna, ker nam dr. Razlag na kolodvoru zahvalil in poslovil vsem do- je nemila smrt slavnega mojstra G. Rihar-ja vzela. prav veliko lepih napevov za cerkev od kaj novega in lepega vendar-le Res, da imamo šlim in zopet odhajajočim gostom. S polnim srcem se nadjamo blagonosnegarazvitka; Ve pa drage sestrice na neumrlega mojstra; širokém Slovenskem nas sprejmite svoje kolo Še mo- vsak gotovo rad sliši in rad ima. Naj ram omeniti, da je iz Siseka brzojav v hrvaškem jeziku učiteljev, kterih se ta reč najbolj tiče tedaj razun učiteljev , tttcxiu o\_> ta icu uajuuij nuu , Stopili v auiv/ naročnikov vsi rodoljubi, kterem je v resnici mar za v kolo došel dokaz, da se tudi slovenski dá brzojaviti ali kdaj bomo tega dočakali!? Posebna zahvala za celo in povzdigo domače umetnosti. Pa naj ne čakajo še da morejo ob enem se naročiti in denar poslati casa En gospod uradnik 1848. leta narode n se je zdaj skujal to bode pepela! Pis. iiaoa , um U4vi vju \j Kj gucui uwivwiw iu uvuai uvo*»", ampak nemudoma naj se oglasijo, da se vidi število naročnikov, in ako je zadostno, da se potem „Lira" r ' ' ' * n 26 brž izdajati začne. Ne, da bi, zavoljo nečimernosti naše spodletela koristna stvar Se je al adnj t. m tedaj na noge! Naj vsaki hiti do 20. naročiti, da nam v kratkem doide vesela novica čas je, vse da gré glas, da ne bojo trajali čez ta mesec, razun če skega in galiciškega, ktera utegneta nekoliko dalje trpeti zavoljo posebnih razmér Pravijo ; da je cesar nam haj apovedana „Lira Sionska Slednjič y Grbec naznanil, da v omenim, kakor mi je gosp list pride po eden ali dva čveterospeva zbor; storil, kar bode se vsaki mehikanski pisal cesarju Napoleonu, da nev potre buje več francozke armade. Čudno! — Na Španj skem se je vnel hud punt, kterega vodi general Prim za ploh pa se smemo mogoče, da y v adjati vstreže vsem željam moški že ima 7000 vojakov, ki so se izneverili vladi y da bo vrli g. Grbec svojim poveljstvom in čedalje več jih pristopa. , pod Spanj- Rudolfovo (Novomesto.) M. Tom i t. m. slovesno odpremo našo čitalnico nedelj Ob učitelj ska dežela je dežela večnih in večidel vojaških puntov 21 dne ubogi narod! F VVUAU r f VJUUU1U UUVV T % Stan francozkega cesarstva je ne- kako mršav. Čeravno ni očitne nevarnosti, se vendar uri zve- vse nekako čudno mota: iz Mihike bi cesar rad vzel čer je „beseda", po besedi ples. Najeli smo v ta namen armado, pa je vendar ne vzame iz Rima se rad tjCl jo ^Uuowua f uuouui piuo» xiajwii oluv v t« uuujvu miuímuv; y jKj vguuai uu v iictiiig j iu liiuia ui ou tau največo dvorano tukajšnjo vKočevarjevi gostilniciin po- umaknil, pa se boji nasledkov; rakove poti se boji na- vabili smo gospode pevce ljubljanske čitalnice, akoravno so se naši pevci že toliko navadili. da bodo takrat tudi stopiti ; pa vendar nikoli ni bil tako oster do domaćih peli in unanjih časnikov. „Vse se nam skisa, UaO& J/VT VI MA\J VV11UV UM 1 ^Ulilj VAM vmmamv « v% * * " VMWUA^V ▼ • y y w UV/ UV JLI C* A Razposlana so sicer že povabila vsem čitalnicam, čnemo" — se čuje tu in tam beseda. kar po- skoro vsem dolenskim c. kr. uradnijam y bližoj duhov vendar tudi v „Novi sčini in mnogo družim osebam cah" vabimo vse rodoljube; zagotovljamo jim: dobro došli Odb eravno se v listu „Novic" št. 1 Senožečanom očita, da brezkončne Milodari za Dolence. Gospod France Oblak, dosluženi magistratni svetovavec Senožeški okraj 12. januarja. □ li li Valentin Pleiweis, posestnik v Ljubljani M. K............ 5 gold. 10 3 li li dop po svetu pošiljajo, se vendar moramo zopet Ogla- Gospod M. K. za pogorelce v Harijah 2 li siti in omeniti reske ceste, ktera našemu okraju veliko stroškov delà; ravno zdaj berici kotle in druge reči za njeno posipanje popisujejo. Čudno in prečudno da moramo za cesto, ktere nikoli viděli, je to vendar Račun dohodkov In stroškov za Slomsekov spomi nek. se manj pa y rabili bomo , toliko krvavih žulj žrtovati Gospod Hoholovsek je podari! 2 5 saj nam je vendar 20. septembra 1865 mili veter pravice od zgoraj pripihljal! Kako je to, da se to nam toliko težavno breme vendar ne odloží in ta cesta za deželsko cesto ne okliče?**) Toliko vožnje se pri tej cesti delà, namreč pa kupčijske vožnje, iz snežniškega gozda, postojnskega javornika in drugih borštov, revni kmetič senožeškega okraja mora pa paziti, da kolo gosp. dr. Pavlič 2 gold fesor Bohinec 8 gold gosp 16 gold gold., gospod dr. Srnec 2 gold dr. Prelog 2 gold., i Skup gosp. pro prej anj ega čuna 233 gold. 43 kr. ; skupnina dohodkov 249 gold. 43 kr rw . __ _ Vj • __ _ _ v • Vi« • i • . •• • v/. vse dekanij Za poštnino in prošnje na štiri konzistorij postnino na je potrošilo 19 gold.; tedaj se ostane Čistih dohod kov 230 gold. 42 kr O p a z k a. Gospod dr. Srnec, dr. Pavlič, dr. Prelog in gosp, profesor Bohinec so obljubili vsaki vsega skupaj 26 gold, podariti Y Mariboru 1. januarja 1866 onih čez kak kamen skoči ? to je pač stvar y Dr. Prelog, denarničar in se siri ! ktera naše nam krvave rane vedno odp Zakaj ne bi se v Britofu pri Vremih mitnica za pobe ranje cestnine ne napravila, in cesta bi se tako sama 16. januarja 1866 Kursi na Dunaji v novem denarji. UiiJ \J VVWKU1UW XIV UVIJAM T y *JU VVUVM VMUV VMUAM ~ ^ v dobrem stanu zdržati mogla, mi pa bi velike tlake Državni zajemi ali posojila.lDrnge obligacije z lotrijami v • i • i • r^r v v 1 • vi 1 ř n / i i • « • i i i ^ n ^ It y i • a • i • ^ ^/v - . . ^ , rešeni bili. Zanašamo se na dr Kđta-ta. da nam ta naš Čudno se nam tudi zdi da želnega poslanca gosp. stan polajšati pomaga. se noben veljavnih možakov iz Notranjskega zarad po nekterih selih še huje preti, ga korenjaškega de- 5% obligacij a od leta 1859 v novem dnar. po 100 g. g. 5°/0 nar posojilo od 1.1854 „ 5% metalike Kreditni lozi po g. 100. g. 114.00 4 '/, % Tržaški lozi po 100 „ 108.00 revščine ne oglasi, ktera kakor lansko leto. Na Dolenskem se je naš visokoča štiti gospod deželni glavar sam preprical o revsčini kako da mu ni odtod došel noben glas? 5 4 % 7. 4% 3% 2 % % 1% 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 77.00 59. 66.5515 % Donavsko-parabrod 62.101 ski po g. 100 . . .„ «„w 55.65|Knez Esterhazy. po g. 40 „ 80.00 51.00|Knez Salmovi po g. 40 „ 28.50 41.00IKnez Palfyovi po g. 40 „ 22.00 54.50|Knez Claryovi po g. 40 „ 23.00 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 23.75 Obligacije zemlišn. odkupa. ^ezWindischgráz.po g.20 Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Presvitli cesar in cesarica se podasta 28. dne t. m. v Pest, kjer neki ostaneta do konca sušca. Ogerski deželni zbor je pričel zopet svoje delovanje, kakor tudi hrvaški v Zagrebu. Žalibog! da še zmiraj se nic go-tovega ne vé, ktera stranka bo zmôgla v zagrebškem zboru. Magjari vse sile napenjajo za dvalizem, Kdaj da pre- 60/ (po 100 gold.) doljno - avstrijanske g. /0 «"y"" (tioMijauoivc g. o 5% ogerske.....„ 70.50|Budimski „ 15.50 Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 16.00 82.001egle vi če vi po g. 10 „ 12.50 po g. 40 „ 22.00 5% hrvaške in slovanské 5% krajnske, štajarske, koroske, istrijanske li 70.25 ilenarj » Cesarske krone 84.001 Cesarski cekini Državni zajemi z lotrijami. |Napoleondori 20 (frankov) Zajem od leta 1860 . . . m iz ni še skle- Zagreba se ne sliši krepki glas : Stoj ! svitli cesar in cesarica potujeta v Pra go njeno; gotovo ne pred poletjem. — Kdaj da se kon-čajo deželni zbori takraj Litave, ni še gotovo; vendar li ii li ii ii ii ii ii ii I860 petink 1839 . . ii ii ii 84.401Souvraindori 84.52|Ruski imperiali 138.25 IPruski Fridrikdori 1839 petink. „ 134.25|Angležki souvraindori 5% narodni od leta 1854 „ 78.50|Louisdori (nemški) Dohodkine oblg. iz Komo „ 16.00|Srebro (ažijo) g- ii ii ii ii ii ii ii ii 14.08 5.00 8.4a 10.77 8.63 9.19 10.79^ 104.75 V ■** Zakasnjevanja „Novic" sestavkov v „kazalu", morebiti Za z bo več Ako ni zaznamovanih se več, ker vredništvo daj deželni zbor ne bo je to zgolj pomota, kakoršnih jih je b more vsemu kaj kranjske ceste oklical banaŠke 4 fl Žitna cena v Ljubljani 15. januarja 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 3. turšice 2 fl. 52 deželno cesto. Za resko cesto pa dobite 1000 gold, iz dež. rež 2 fl. 72 s or sice 2 fl. 90. zaklada ječmena 2 fl. 25 Vřed prosa 2 fl. 40 27 oves 1 fl. 75 ajde 2 fl Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.