Glose o skupščini v Celju. Delegacijska skupščtoa je obra-čun in pros račun dela. Zaita je velike važnosti za ves naš titan. Nekateri izvoljeni delegatje upoštevajo to tako, da jih slploh ni k slkupšč'ini, ali pa se jim zdi, da so odvep, kakor hitro so euli ne« kaj poročil. Če prihajajo k skupsčini na svoje stro« ške, imajo proste roke. Če jih plača društvo, naj se drngič ne piuste voliti, če ne vrše svoje dolžnosti. Od delegatov je odviano zdravo in redno poslovanje organizacije. V organizaciji imamo dve tretjini učite* Ijic. Med delegatinjami jih ni bila ena dese» tina. Kje je vzrok temu nesorazmerju? V sta* novski zavesti? Ali onganizacija tovarišicam ni potrdbna? Dokler ne bodo tovarišice do« volj reprezentirane tudi na vodilnih mestih organrzacije, naj bodo pripravljene na — krivice! * Za delegacijo pripravljajo predloge od^ se'ki. Gradiva je dosti in varno je. Potrebno |b'i biloi, da pride pri tem gradivu do veljavc nepotvorje.no mnenje vse organizacije. To je mogoče le, če sodelujejo v odsekih delegati, izvoljeni od delegacije. Interes stanu zahteva, da se tu ne ustvarjajo umetne majorizacije. Tudi demokratično — bolje: tovariško — ni tako postopanje. Pa ti pridejo v odsek kot polnovredni člani taki, ki niti delegati niso, ,ampak &o — slučajno ali ne slučajno? — pri» sotni pri skupščini! Kako smo volili odseke? • Absolirtizma se zelo 'bojimo. Vemo, da je živel Metternich, da je iivel car in da je legitimna deca absolutizma poneverjanje. Zato, zahtevamo šibko, omahljivo po» verjeništvo, to se pravi anarhijo. Zahtevamo vodstvo organizacije, ki naj se boji vseh in vsakogar posebe. Da je sredi med absolutizmom in anar« hijo red, to utajimo. In d.a je red mogoč le vsled skupne vdje Vseh, lutajimo zato, da /bomo imeli poedinci proste roke. Poibijamo absolutizem, da ga nadomestimo z anarhijo. ,Samo resnice, da je deleg,acija proti absolu« tizmu in proti anarhiji, da je trdnost njenih sklepov na|boljiša obraraba prati ofcema, ne (pustimo do veljave. Smo pošteni? * Iz atoroov obstoji vesoljstvo: vse veliko je zgrajeno iz majhnih delcev. Podrobno delo se v naši OTga>nizaciji vrši v krožkih in društvenih odborih. V dru« štvih se pokažejo tu in .tam včasi že velike linije. Delegacija povzame te velike obrise in jih dvigne pred oči vseh. Zato se prav* zaprav sestaja. Vzlic temu srečamo na delegaciji ljudi, ki imajo veselje nad majfonim in (ki ne vidijo — ali nočejo videti velikega. Naše gmotno stanje! Nižje plasti me< ičanstvia živijo težje kot pred vojno. To vedo vsi. Moralisti pa lamentirajo, da je svet postal lahkaživ — ljudje baje raje ži* vijo sami kot v zakonu, ker ne marajo nositi bremen in skrbi. So materialisti, dasi je včasi človek imel vsaj toliko, da se je za silo preživljal v rodibini, ne da bi mu bilo trefca stradati zraven otrok. Pa vendar se 'ne igovori o našem gmot* nem stanju ,po društvih. Deviško sramei* ljivo si je upala pri delegaciji na dan za* deva o niašem gospodarskem položaju. Kje je vzrdk tej sramežljivoisti? Ali nas je sram bede? Ali nam imaginarna velifiina našega ugleda t>rani ukvarjati se s takimi ibanauzič* nimi stvarmi kot je stradanje? Te uganke ni bilo mogoče rešiti na de« legaciji. Neki 'tovariš iz Becgrada, ki živi z rod« bino vred v podstrešju, je prosil orgamzas cijo podpore. Delegacija se je prvi trenutek smejaia, a se jc potem zresnila. Nekateri so vidcli poiitični tnoment, drugi so videii or« ganiztčnega. Ne vemo, kako se bo stvar rešila. Po» zabili pa smo, da je pismo govorilo o po« manjkanju. Ne en sam delegat ni povdaril, paj bi se pomagalo zaradi stiske. Kje je lju* ibezen do bližnjega? Kjam 'hoče vzgoja, če zavrže svoje temeljne resnice? Nismo se ismejali bedi, a >zdi se mi, da smo frivolno govorili o njej. * Veste, kaj je Ro-tary club? To je orga* nizacija, ki jo imajo izadnja leta po vseh mestih, kjerkoli je kaj industrijalcev in tr* .govcev. V teh klubih se shajajo in posvetu« jejo o svojih stvareh. Namen jim je, dvi« finiti izolbrazibo iti i&posdbnost industrijskes ga in trgovskeg]a sveta. Torej nekaki samo« izobraževalni krožki! Kako bi mi pognali idejo takega Rotary kliiba, če bi imcli ona sredstva, Iki jih imajo industrijalci in trgovci! * Družboslovje pravi, da v družlbi oi miru. Načelu konservatizma se upira -načelo na< predka, progresa. Zato pa: panta rei — vsc teče! Z drufio besedo: razvoj gre svojo pot jn se ne meni za one, ki bi radi ustavili ko« lesje. Samo pri nas ne bi smeli imeti napred* ka. Kolovozi inaše arganizacije so tako iz» ••edno dabri, da so vozili po njih zelo uspeš' no že pred petdesetimi leti. Ni to neopore« čen dokaz njih vrlin? Ali pa je treba stisniti nekoliko zavore, ker učitelj&tvo že itak vidi za petdeset let naprej! Tako je dejal eden izmed nas in sebi bomo vcndar vcrjeli! * Farizeji so stopili prcd Krista in mu de« jali: UčcnŠk! Povej, aK se sme dajati davek? Mislili pa so: če bo potrdil, se !bo zameril Izraclcem, če bo odsvctoval, si bo nakopal ,na .glavo Rimljane. Vprašanje, je li sociologija socializem, je rešeno dancs tudi že v Patagoniji. Bodi pa vzlic temu pripravljen, da ite kdo sreča ni vpraša: Prijatelj! Povej mi, ali .ni socializem sociologija? « Marx in Engels nista samo agitatorja, ampak sta tudi sociologa. Trdita, da se člo* .veška družlba razvija predvsem na podlagi gospodarskega življenja. Oba sta intransi* gentna materialista. Vodstva našega stanovsikega Isamoizs obraževalnega dela ni imenovanih dveh uče« njakov niti omenilo v teku enega leta. Pač pa je priporočalo vrsto družboslovcev in njih knjig, ki so imenovanima diametralno nasprotne. Načelo izvoženih kolovozov pravi, da nt potrebno niti to. FJkstremi se dotikajo! * Gentlemenstvo! To besedo smo čuli na skupščini iz vrst enega n.aših prvih mož. Pokaizalo se je kma» lu, kako malo jo poznamo. Pred vsakim bi imeli več rcišpekta, kot pred lastnim tovari« šem. Nikomur ne ibi očitali, kar si upanio očitata med sdboj. Očkki, žalitve in vse kar pavšalno, brez premisleka in brez dokazov! Kaj zato, če napravimo krivico? Primitivna dostojnost, olika in gentle« menstvo še ni eno in isto. A če so naše vrste še daleč od gentlemenstva, imejmo vsaj oli-* ko in nekoliko razsodnosti! Olika in razsod« nost dokazujeta namreč včasih tudi nekaliko izo*braženosti. I. Slak.