CEIJF. M. OKTOBRA \m — ŠTEVILKA 43 — LfCTO XXX — OEVA S DIVARfE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Sodeč po obvestilih, ki vsak dan prihajajo v uredništvo, se zdi, da je več blizu 100-letnikov, kot smo menili, da jih bo, ko smo razpisali našo tretjo akcijo: iščemo najstarejšega občana. Danes uresničujemo prvo sporočilo — prejeli smo ga prav za slavljenčev 94. rojstni dan in obiskali Luče. Toda najstarejšega občana še iščemo. Na straneh današnje številke boste prebrali več o pomembnih dogodkih in dogajanju na širšem celjskem območju. Smarčani se krepko pripravljajo tudi na pripravo Tedna domačega filma. Telegrami filmskih us>tvarjalcev kar dežujejo g zagotomli, da bodo prišli v Celje. Na nedeljski javni radijski oddaji v Šentjurju so mladi in stari do zadnjega kotička napolnili dvorano in prisluhnili programu, ki sta ga za njih pripravila ured- ništvo NT-RC in pokrovitelj ALPOS. O poteku oddaje in pripetljajih poročamo na 6. strani v današnjem časniku, saj postajajo javne radijske oddaje vse bolj priljub- ljene. UREDNIK OB DNEVU MRTVIH Dan mrtvih je kaj več kot zgolj spo- min na mrtve. Dejali bi, da se na ta dan živi priklanjamo življenju tistih, ki smo jim na grob položili cvetje in prižgali svečke. Ne le iz pietete do timrlih, pokla njamo se njihovemu življenju in deja- njem, pridobitvam in ustvarjanju njihove ere. In vsak vek življenja je kamenček v mozaiku sedanje družbene stvarnosti. Ta družbena stvarnost ceni njihov pri- spevek v družbenoekonomskem in politič- nem razvoju. Podoba kot je ta, pred grobnico herojev v Celju, te dni ni osam- ljena. Na pokopališču, ob osamljenih gro- bovih padlih borcev na gozdnih jasah, ob skupinskih grobovih mučenih in ustrelje- nih — povsod ista podoba. Tiho stoji ob grobovih zdajšnje življenje In nemo pri- sega na pridobitve ugaslega življenja. življenje človeka ugasne, uspeh njego- Vega dela živi naprej. Kjer je končala ena generacija, nadaljuje druga. Naravna zako- nitost in nasprotje človekovega življenja je smrt, a v svojem bistvu ta pogojuje tudi pričetek novega življenja. V družin- skem krogu in v družbi nasploh. Ta sood- visnost osmišlja naš odnos do prednikov, na njej bo temeljil tudi odnos zanamcev. To povezuje življenje, ki ga človekova smrt ne prekine. Kajti ugaslo življenje staršev živi v otrokih, ti ga poustvarjajo, bogatijo naprej. Bolečina in spomin ob izgubi bližnjega ostaneta, ostane pa tudi sad njihovega življenja, denimo tudi na- potek za novo življenje. Ta dolg do pre- minulih terja od živih, da se venomer obračajo življenju, dokler seže njih spo- min. In iz njega črpa sedanje življenje vse tisto, kar je trajno, večno, kar živi. Zato pravimo, da se ta dan živi priklanjamo življenju. BOJAN VOLK FOTO DRAGO MEDVED ŠMARJE PRI JELŠAH SE VEDNO USTAVA! V OBČINI SREDI PRIPRAV NA SAMOPRISPEVEK Občinska konferenca ZKS Šmarje pri Jelšah je te dni sredi dela, približuje se nam- reč referendum za samopri- spevek, to pa je dovolj ve. lik razlog, da je aktivnost na višku. Kljub t«mu imajo šmarski komunisti še celo vrsto drugih nalog, ki so prav tako pomembne in za katere velja, da ne smejo mimo njih le površno obde- lane, pač pa z vso možno pozornostjo. To velja še predvsem za uveljavljanje ustave in za ustavno konstituiranje delov- nih organizacij. Za razliko od prejšnjih obdobij, ko je prav na tem področju pre- cej škripalo, lahko ugotav- ljamo, da se je v tej smeri precej spremenilo, še nedoil- go tega so v nekaterih de. lovnih sredinah vztrajno tr- dili, da ni pogojev za dru- gačno organiziranost kot za takšno, kakršna je že, sedaj pa se je klima nekoliko spremenila in prvi rezultati so že tu. Ce govorimo na- tančno: v Steklarni Boris Kidrič so se odločili za for- miranje novih TOZD pa tudi za druge spremembe, ki bo- do omogočile delavcu, da bo lahko v večji meri odločal o sadovih svojega dela. Po- dobna gibanja so zelo inten- zivna tudi v Splošnem grad- benem podjetju, kjer prav tako pripravljajo oblikovanje večjih TOZD in hkrati tudi razpravljajo o integraciji z neko drugo delovno organi, zacijo. S takšnim načinom bodo v SGP povečali doho- dek, izboljšana pa bo tudi kakovost dela. V razgovorih, ki so jih imeli člani občinske konfe- rence ZK v občini, se je jas- no izluščilo, da obstajajo po- dobne tendence tudi drugod, v KORS, Mizarstvu in v osta- lih delovnih sredinah. Spo- znanje, da Je dobra organi- ziranost predpogoj za boljše gospodarjenje in torej za trdno ekonomsko bazo, je posledica močnejše angažira- nosti gmarskih komunistov. ^fILENKO STRAŠEK SAMOPRISPEVEK V OBČINI LAŠKO SOLIDARNOST VSEH REFERENDUM BO V LAŠKI OBČINI 12. DECEMBRA v torek zvečer je bila v Laškem seja konference SZDL v občini. Po dokaj ob. sežnih razpravah v političnih organizacijah, predvsem pa po sestankih vodstev politič- nih organizacij, delegacij in vodstev krajevnih skupnosti, je mogla konferenca SZDL z zanesljivostjo odločiti, da se pokrene akcija za razpis re- ferenduma za enoten samo- prispevek v občini. S tem ko je dala najbolj množična organizacija v občini »zeleno luč« za nov samoprispevek, je hkrati prevzela nase tudi dolžnost da priprave na re- ferendum uspešno vodi. Izvoljen je bil tudi štab, ki združuje najbolj odgovor, ne družbene delavce v obči. ni in nekaterih krajevnih skupnosti in ravnatelja vseh treh centralnih šol. Na čelo štaba je bil izvoljen pred- sednik občinske konference STANE KUŽNIK. S prvim samoprispevkom, ki se v Radečah izteka z le- tom, v laškem in rimskem okolišu pa marca, se je v občini veliko premaknilo in še več bi bilo storjenega, če bi tako kot občani s samo- prispevkom sodelovala tudi širša družbena skupnost in zares vsi kolektivi v občini. Tako pa vsi cilji prvega re- ferenduma niso mogli biti iz. polnjeni, deloma tudi zaradi skokovitih podražitev v grad- beništvu. In vendar si v Rim- skih Toplicah ne morejo za- misliti, da so lahko delali in živeli v stari šoli. V Laškem 2!najo ceniti veliko pridobi- tev, ko je prenehala hoja ob vsakem vremenu od šole do telovadnega doma. Neprecen- ljive vrednosti so tudi šte. vilne nove, modernizirane ce. ste, ki so zrasle iz samopri- spevka, pomoči delovnih skupnosti in velikega doda/t- nega prizadevanja občanov. In potreb, ki nenehno tr- kajo na zavest občanov, ne zmanjka. Dokončati prizidek v Radečah in postaviti tudi telovadnico, v LaSkem dom- dati še en trakt, da bi vsi otroci bili deležni enake ka- kovosti in obsega osnovno, šolskega znanja, to so cüjd dveh tretjin sredstev, ki jih v občini od nov^a samopri- spevka pričakujejo. Rimske Toplice z okolico vračaotek bitke na Čreti. Foto: B. Stamejčič ANICA LESKOVAR Anica Leskovar je med tistimi našimi redkimi ženskami, ki se lahko po- hvali, da je za svoje dol- gotrajno in požrtvovalno delo predvsem na delov- nem mestu dobila najvišje občinsko priznanje — ob- činsko nagrado, ki jo po- samezne občine podeljuje- jo ob svojem prazniku. Ze od leta 1947 je zapo- slena v Konu.su v Sloven- skih Konjicah, kamor je prišla takoj po vojni. Ro- jena sicer nekaj kilomet- rov izven Metlike v Beli krajini, se je kot mlado dekle podalo na pot in se najprej za nekaj mesecev ustavilo v EMO Celje, od koder je pot podaljšala do Slovenskih Konjic. Tam je ostala do danes in pravi, da bo tudi uča- kala pokoj, od katerega jo oddaljuje še približno pet let. Njeno prvo delovno me. sto v Konusu je bilo na- tegovanje kož na okvirje. »To je bilo v tistih časih težavno delo, zlasti še za ženske. Vendar, kdor vzljubi delo pa naj bo še tako težko bo v njem vztrajal do konca. Tak- rat smo kože nategovali tako, da smo okoli pasu imeli poseben pas s kleš- čami. S tem smo nategni- li kožo na okrnr, z roka- mi, v katerih smo držali kladivo in žeblje, pa smo kožo zabijale. Danes je to delo lažje, saj že obstaja- jo razni modernejši stro- ji. To delo sem opravljala vse do pred dx>eh let, ko sem začela obrezovati ko- že, da gredo lepše v pro- dajo.« Anica pove, da se je v tovarni od takrat, ko je prišla pa do danes, mno- go spremenilo, seveda na bolje. Zdaj imajo nove, sodobne delotme prostore, nove stroje, izboljšane po. go je dela, za ženske so odpravili nočno delo (ra- zen v najbolj nujnih pri. merih!) in podobno, žal osebni dohodek še vedno ni kaj posebnega, saj Ani- ca za 29. letno delo v is- ti tovarni dobi z dodat- kom na stalnost v naj- boljšem primeru okoli 2700 din! »Če pa ima še kakšen obrok pa je ku- verta skoraj prazna,« po- ve skoraj bolj v šali, kot zares, kajti Anica ni tak- šna, da bi kritizirala v prazno^ saj predobro po- zna ves razvoj in vse te- žave, ki so jih morali prebresti, da jim gre da- nes bolje. Včasih so izde- lovali tudi samo po dva različna artikla, danes jih mnogo več in celo izredno veliko izvažajo na tuje tržišče. Konus je danes pojem za solidno tovarno na tem ]X)dročju, kar so seveda omogočili njegovi delavci, med njimi tudi ena najbolj stalnih in zve- stih Anica Leskovar. V vseh dolgih letih, saj je večino življenja zapisa- la prav Konusu, pa ni poznala samo dela za stroji, ampak je bila tudi članica delavskega sveta, upravnega odbora, raz- nih organizacij v tovarni pa tudi aktivna gasilka v ženski konjiški desetini. Zdaj takrat, ko ima vsaj malo časa (»Kdaj ga žen- ska sploh ima?« pravi ne- kako otožno) sede pred televizor, si ogleda dobro oddajo ali pogleda v čas- nik, kaj je novega. Na iz- lete jo ne vleče več pre- več, raje pobrska po vrtu. Za vse svoje požrtvoval- no delo, vezano v glavnem na usnje in kože, je letos ob občinskem prazniku Slovenskih Konjic dobila nadvse zasluženo najviš- je riznanje — občinsko nagrado imenovano »12. oktober« ;t, 43 — 28. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 ČLOVEK. DELO. KULTURA POMEMBNI KORAKI KULTURA SESTAVINA ZDRUŽENEGA DELA Razprava o afetivnostd Zve- ^ lcomunistx>v pni oblLlcava- jjju in uresničevaa)(ju Tedna Ijoniunista »človek, delo, kul- tura«, in o aktivnosti zveze Ijomunistov pri oblikovanju gocdalistične samoupravne ljultume politike sploh, je pokazala, da imamo v vseh občinah na širšem oeljskean območju opraviti z velikima prizadevaryi zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij in še zlasti kul- turnih skupnosti ter drugih subjektov pri oblikovanju sldepov in stališč CK ZKS. Xo ugotovitev so podali na nedavni seji sekretariata medobčinskega sveta ZKS v Celju, ki ji je prisostvoval tudi FRANC ŠALI, član izvrš- nega komiteja predsedstva CK ZKS. Socialistična samoupravna kulturna politika je vse boJJ prisotna v vsakodnevnem kulturnem življenju občanov m delovnih ljudi in vse bolj uspešno pK>staoa sestavni del načina našega življenja. Tako se kultura tudi vse Wj uve- ljavlja kot ena izmed sesta- vin združenega dela. Očitna so tudi prizadevanja komuni- stov pri snovanju in uresni- čevanju konkretnih kultuiTiih akcij, med katere nedvomno sodi in ima pomembno mesto tudi Teden komunista, že več let ni bilo tolikšne aktivno- sti na področju kulture kot je zdaj. Razpravljale! so vsestran- sko osvetlili aktivnosrta na posameznih področjih kiultiu-- ne politike, orisali zasnove, programe, opozorila pa so tu- di na dileme in probleme s katerimi se sr^ujejo prd uresničevanju koncepta samo- upravne kulturne politike. S svojo razpravo je FRANC SALI obogatil priprave na teden komunista, ki bo — razen v žalski občini, kjer je sklenjen ta mfesec, v ostalih občinah do konca leta. Razpravo so isirabdM tudi za to, da so se dogovorili o nadaljnji usmeritvi in uresni- čevanju stališč in skleFK>v Zveze komunistov o kultumi politiki. BOJAN VOLK OBMOČJE NIČ BREZ VARČEVANJA MISLI OB MESECU VARČEVANJA IN DELU LB Tudi naša čestitka ob sve- tmTiem dnevu varčevanja. Varčevanje kot posebna od- lika človeka in naroda ima tudi pri nas globoke kore- nine. Tudi v njih je del na- porov za umiritev gospodar- stva, tudi v njih vidiki, da bi si danes ustvarili lepši jutrišnji dan. Ne gre za človeku priroje- no značilnost, marveč za od- ločitev. Je izraz in rezultat Bunanjih vplivov. In v tem je celjska podružnica Ljub- ljanske banke izpolnila svo- jo nalogo, čeprav obveznosti ni konec. Toda, to, kar je napravljenega, je veliko. Ze- lo velif io. Ne samo številke, tudi spre- membe v upravljanju z zbra- nimi sredstvi kažejo na ve- üke družbene premike. Med- tem ko je mesto delovnega človeka z zborom upravljal- cev in njegovim izvršilnim od- borom utrjeno, je v zadnjem času prišel do veljave tudi glas varčevalca. Odbor var- čevalcev, ki je do nedavne- ga deloval samo kot posve- tovalno telo, je zdaj dobil tudi ustrezni delež v kreira- nju poslovne politike banke. Tako tudi celjsfie podružnice Ljubljanske banke. Oziroma zlasti tu. To je izredno po- membna ugotovitev, ki je ne kaže prezreti zlasti ob praz- niku 31. oktobra. Ob koncu septembra letos so znašala pri celjski' pod- ružnici Ljubljanske banke vsa zbrana sredstva občanov ne- kaj nad eno milijardo di- narjev ali za 24% več ko ob koncu lanskega leta. Akcija vključevanja organizacij zdru- ženega dela v nakazovanje osebnih dohodkov na hra- nilne knjižice je pri celjski p>odružnici v glavnem konča na, saj zajema ob koncu söp- tembra že 347 organizacij združenega deda s skoraj 76.000 vključenimi delavci. Počasi, a vztrajno rase tudi število upokojencev, t ä se od- ločajo za nakazovanje svojih pokojnin na hranilne knjiži- ce. Zdaj jih je 1.800. Mladinsko varčevanje je po zaslugi celjske podružnice Ljubljanske banke in priza- devnih prosvetnih delavcev doseglo zavidljiv razmah. Ob koncu septembra letos je bi- lo na širšem celjskem ob- močju 74 pionirskih hranil- nic v osnovnih šolah s sko- raj 14.000 varčevalci. Mladin- sko varčevanje pa si utira svojo pot tudi med predšol- ske otroke in prav tako v srednje šole, seveda v obeh primerih s posebnimi obli- kami in podobno. Na močnem p>ohodu je uveljavljanje brezgotovinskega plačevanja obveznosti obča- nov oziroma uvajanje tekočih računov in s tem poslovanje s čeki. Zdaj ima tekoče ra- čune že 576 občanov. V pri- hodnje pa bo to tisto delov- no področje, ki bo dobilo prvo mesto v ustreznih služ. bah celjske podružnice Ljub- ljanske banke. Vse te in podobne misli so se prepletale na nedavni slavnostni seji odbora var čevalcev pri celjski podruž- nici Ljubljansi v3 banke, ki je bila povezana s tiskovno kon- ferenco. M. BOŽIČ SAMOZAŠČITA ~ KAJ JE TO ZLATA VREDEN SOSED Dobea- sosed je vreden zlata, pravi slovenski iz- rek. Slovenci smo, zato najbrž dobro vemo, da je to še kako res, kajti ma- lokje na 'svetu je kakšno ljudstvo, kjer bi si v eni vasi, v eni soseski bilo toliko ljudi v laseh. »Ste videli kakšnega sumljivega človeka, ki je včeraj hodil okoli hdše vašega soseda?« »Nič nisem videl. Me ne zanima, kaj se godi okoli sosedovih.« Tak kratek odgovor la- hko dobi preiskovalec miličnik, ki poizveduje za kakšnim »uzmovičem«, tei se je pri sosedovih lotil prestavljanja lastnine v svoje interesno področje, kot temu tudi rečemo. Jutri se bo zmikavt Oglasil pri občanu, ki ga ne briga, kaj se godi po-i sosedu, pa bo deležen enake sosedske pomočd. Ce gre za nepridiprave, škodljive vsej družbi, po- tem je pač treba iti pre- ko medsosedskih sporov — če le ta ni tako zasle- pljen, da velja tista, kdo okrade mojega soseda je moj prijatelj in dobrot- nik! Ravno zato je dober sosed vreden zlata. So- sed, ki mu bomo daJi ključ od hiše, če gremo za dlje od doma, sosed, ki bo pKvgledal za tujci, ki se sučejo tam okoli, sosed, ki bo pobral časo- pise pred vrati, kar je najbolj zanesljiv znak, da PIŠE IN UREJA JURE KRAŠOVEC (8) ni nikogar doma itd. Do- ber sosed je tudi tisti, ki vam bo nahranil mačko, ribice, ptiča, ki bo oživ- ljal vaš dom, da ne bo »eldorado« za nepoštene obiskovalce. Toda dobrega sosedstva ni treba izkoriščati do te meje, da bi zdaj valili odgovornost nanj in doma puščali večje vsote denar- ja, ki sodi v banko, da bi bil varuh za dragoceno- sti, ki sodijo, v varno shrambo. Dober sosed, bo, ko ste na dopustu, sem in tja obesil perilo na vašo vrv. Pokosil vam bo zelenico, da ne bo z dolžino tra- ve kazala lopovu, naj po- hiti, kajti po travi sodeč mora biti normalnemu občanu že dopust pri kra- ju. In dober sosed je ti- sti, ki bo pohitel po po- moč, če se vam kaj zgodi, ki bo iapokiiil vse tisto, zaradi česar smo se lju- dje organizirali v družbo in nismo kot osamljena žival, ki lovi, životari in premine sama, nikomur v skrb in nikomur v vese- lje. Ce bomo dobri sosedje, bomo imeli dobre sosede. To pa je več kot alarmni sistem, kot visoki ploto- vi, zidovi z bodečo žico in steklom na vrhu, več kot banka, če gre za nas, kaj- ti nas samih ne bodo za- prli v trezor. V hkranje- valnice sodijo predmeti, sodijo vrednote, ki pa so nadomestlji-ve. Kaj pa človek, njegova varnost, telesna in du- hovna? O tem v naslednjih pri- spevkih. 4. »trwi NOVI TEDNIK St. 43 --- 28. oktober 197| NAMA ŽALEC VELIKA PRIDOBITEV 25.000 ARTIKLOV NA 2.000 m' POVRŠINE v txjrek so v Žalcu sve- timo odprli prvo blagovno hišo v žalski občini. V bodo- česm mestnem jedru Žalca jo je zgradila ljubljanska NAMA. Ta, za občane žalske obči- ne nedvomno eden najpo- membnejših dogodkov letos, je bü povod, da smo za kra- tek razgovor o novi blago\Tii- ci poprosili. podpredsednika skupščine občine in diref »- toi-ja žalske NAME Dolfeia Naraksa. Zakaj je bila žalski občini potrebna takšna blagovnica j in kakšna so vaša pričako- vanja ob svečanem dogodku, ho blagovnico odpirate? Veleblagovnica, ki smo jo odprli v torek, je plod več- letnih dogovorov in načrtov o trgovsko-gostinskem objek- tu, ki ga je Žalec in celot- na Savinjska dolina še kako potreboval. E>CK>lej v občini namreč občani s trgovsko ponudbo niso mogli biti za- dovoljni. Za večino blaga je bilo potrebno v druge obči- ne, s tem pa se je iz obči- ne odlival tudi pomemben del tu ustvarjenega dohodka. Od nove blagovnice zato up- ravičeno veliko pričakujemo. Občani žalske občine bodo v NAMI lahko našli prak- tično vse, kar so doslej za- man iskali, s tem pa bomo v veliki meri nadomestili pri- manjkljaj v ponudbi, ki smo ga v občini tako dolgo ču- tih. Blagovnica Je arhitekton- sko izredno lepo rešena, pri tem se zastavlja vprašanje, kako se vklaplja v bodoče mestno jedro? Res je blagovnica prvi ob- jekt v novem mestnem jedru Žalca. Povem laliko, da bo zaradi svoje lokacije in arhi- tektonske privlačnost; dajala pečat celotnemu bodočemu mestnemu jedru. Se posebej zato, ker je tudi komunalno že sedaj dobro urejena. Ob blagovnici že nastaja nova avtobusna p>ostaja, okolje še posebej popestri skulptura ki- parja Vasilija četkoviča, ki ponazarja Savinjsko dolino, v neposredni bližini pa je tudi 170 parkirišč. Kolikšne so prodajne po- vršine name: in kaj vSe bo ta nudila potrošniku? Blagovnica ima 3500 kv. metrov površin, od tega je prodajnih površin skupaj z restavracijo, v kateri je 200 sedežev, 2(X)0 kv. metrov. Imamo 8 specializiranih cxl- delkov, za potrošnike pa smo pripravili nekaj posebnih ugodnosti, ki jih doslej v naših veleblagovnicah nismo bili vajeni. Tako v blagovnici že deluje oddelek banke, v kratkem bomo tu odprli tu- di turistično poslovalnico, pa tudi na prodajnih oddelkih je mnogo ugodnosti. V Bla- govnici je moč kupiti nad 25.000 raznih artiklov široke potrošnje. Kako je potekala izgrad- nja in koliko .je celotna inve- sticija veljala? Z iž^radnjo ni bilo težav, saj so se gradbeniki lepo po- trudili in za naše razmere v izredno kratkem času posta- vili ta objekt. Izgradnja se je pričela šele aprila, torej je bila blagovnica izgrajena v dobrega pol leta. V objekt sarn smo vložili 30 milijonov, v opremo milijon dinarjev, bilo pa je še precej stroškov za pomožne prostore in ob- jekte, predvsem parkirišča. Vrvež v blagovnici NAME v Žalcu ob otvoritvi in prve dni po njej nedvomno go- vori o tem, da je bil res že skrajni čas, da tudi občani žalske občine dobijo blagov- no hišo. Vse to pa tudi po- trjuje predvidevanja investi- torjev. BRANKO STAMEJCIC Nova veleblagovnica Foto: D. iVledve«! DARKO BIZJAK, sekretar občinske konference ZKS Šmarje pri Jelšah »v naši občini že dalj ča- sa potekajo priprave na refe- rendum Za samoprispevek za naslednjih pet let. Letos nam- reč poteče zadnje leto sa- moprispevka, s katerim smo financirali programe krajev- nih skupnosti. Sklep o refe- rendumu Je že sprejet in so ga podprle vse družbeno po- litične organizacije in tudi potrdile, z njim pa smo že pred precej časa seznanili vse krajevne skupnosti in moram povedati, da Je med občani velika pripravljenost, da se izvede in to prav se- daj, ko je sprejet srednjeroč- ni program razvoja občine, torej tudi krajevnih skupno- sti in ni sredstev, s kateri- mi bi omogočili, da bi se ti programi res v celoti izvedli. Dogovorjeno je, da bomo del sredstev, pridobljenih na ta način, porabili za skupne občinske naložbe, med kate- rimi so najpomembnejše šo- la v Rogatcu, Rogaški Slati- ni, Kostrivnici in Bistrici ob Sotli ter morda še nekatere vzgojno varstvene ustanove ter še posamezni drugi ob- jekti. Prevladalo je mnenje, da preostala sredstva upora- bimo za financiranje krajev- nih skupnosti, katerih prog- rami so zelo različni, eni bolj zahtevni, drugi manj. Dogo- vorjeno Je tudi, da bi bil odstotek samoprispevka ne- koliko večji kot lani. Na ta način bi y občini zbrali preko štiri milijarde starih dinarjev sredstev in menimo, da bi bila dobro zagorksko sredstvo za vse na- črte, ki Jih predvidevamo, s tem pa bi tudi dokazali druž- bi, da smo tudi sami sto- rili največ, kar se Je dalo v danih razmerah, da se iz- kopljemo iz nerazvitosti, ter tako upravičili solidarnost slovenskih ljudi.« M. STRASEK «NIVO«: MLADI POMAGAJO POSOČJU Tudi osnovna organiza- cija ZSMS »NIVO« Celje se je vključila v akcijo »vsak član ZSMS 10 din za Posočje«, ki je bila dogovorjena na seji ob- činske konference ZSMS Celje pretekli mesec. V akciji so sodelovali poleg mladincev tudi ostali člani podjetja in s tem pripo- mogli, da je akcija pov- sem uspela. Zbrali so 1.755 dinarjev. Največ, 100 din, je prispeval mla- dinec LOŽE KOVŠE. JANA P. AERO: S KON- TEJNERJEM VARNEJE Aero je v zadnjih letih dosegal dobre izvozne re- zultate, kljub temu, da so se pri izvozu srečevali z mnogimi težavami. Ker iz- važajo v daljne dežele, se je nemalokrat pripeti- lo, da se Je blago med po- tjo poškodovalo. Zato so se v Aeru odločili, da sto- rijo vse za kar najbolj varen in hiter transport. Pred tednom dni so se načrti pričeli uresničevati. V Saudsko Arabijo so po- slali .50.000 rol zavijalnega papirja s kontejnerjem. V prihodnjih šestih mesecih bo še več takšnih pošiljk in predvidevajo, da bodo polali v Saudsko Arabijo še ao kontejnerjev. Kontejnerski prevoz je mnogo varnejši in cenejši od običajnega, zato so v Aeru z novim napredkom še kako zadovoljni, enako pa nedvomno velja tudi za njihove kupce. B.S. VELENJE RAZSTAVA DOSEŽKOV NOV ODNOS: PROIZVODNJA — TRGOVINA V sobote so v Velenju za- prli Sejem vzorcev, ki je bil razstava dosräkov »Gorenja« ter proizvodnega programa aa prihodnje leto. Sejem so le- Uy& prvič organizirali v Vede- njii, ogledalo si ga je preko 5000 poslovnih partnerjev. »Gorenje«, ki se je razvilo pred kakšnimi dvajsetimi le- ti iz majhnega obrata v vasici Gorenje z 11 delavci in z nekaj sfco štedilniki na trdo gorivo je na sejmu razstavi- bo proizvode. Pomembneje pa je opozoriti ob tem na obli- kovanje reprodukcijske celote DOM, ki Je na sejmu že bila prisotna. V realizaciji tega jutrišnjega razvojnega kon- cepta bo delalo poleg 15.000 delavcev združenih v 11 to- varnah Gorenja še 30.000 iz 200 drugih delovnih organiza- cij. Nova proizvodna strate- gija »Gor«\ja« temelji na programu, da bo Gorenje »iz- delovalo vse kar nam Je po- trebno v domu in tudi sam dom — hišo, naprave za pre- Cdščevanje zraka, za varstvo •kwekovega okolja, za preči- ščevanje odplak, za opleme- nitenje odpadnih stu'ovin«. Tudi v elektroniki načrtu- jejo novosti. To so portabl televizorji (čmo-ibeli in barv- ni), video recorderji, stereo tunerjd, stereo ojačevalniki, stereo gramtrfond, kvadrofo- naja, kasetofoni, TV zai>rtega tokolux>ga ipd., na področju medicinske elektronike pa nekaj novih aparatov: vagi- kon, recticen, stimulator za trening mišic in hujšanje, za umetno dihanje, wpace ma- ker« itd. Precejšen del te pro- lizvodnje bo v prodaji že pri- hodnje poletje. Novost, ki so jo razstavili na sejmu je tu- di naprava za daljinsko od- piranje in zapiranje vseh vrst garažnih vrat. Kot so ix>ve- dali, bo v prodaji veljala oko- li 2000 dinarjev. Vzporedno s prodzvodnim razvojem Gore- nja bodo razvili tudi servis- no službo, ki adaj v 55 ser- visih v državo s 1200 delavci vzdržuje izdelke Gorenja, v letu 1980 pa se bo število povečalo na 83 servisov, de- lan-oev pa bo dvakrat več Že zdaj Ciorenje vzdržuje 7 mi- lijonov svojih proizvodov v državi m dva miUJona v tu- jini. Sejem vzorcev, v prihodnjih letih še bolj, uvaja nov od- nos med proizvodnjo in trgo- vino, razstava dosežkov pro- izvodnje Gorenja pa koristno rabi tudi sklepanju pogodb med poslovnimi partnerji za katere pravijo, da bodo za prihodnje leto sklenjene že do 15. priiw)dn(jega meseca. BOJAN VOLK PIŠE BRANKO STAMEJCIC Nedvomno so dobr« mvesticije osnova hitremu gospodarskemu razvoju in dobri rasti. V celjski občini so delovne organizacije le preko Ljubljanske banke investirale 109 milijard starih dinarjev, v minulih pe- tih letih, če upoštevamo tu še denar, ki so ga investira- le delovne organizacije preko drugih bank, dobimo jasno sliko o tem, kako močno so delpvne organiza- cije v celjski občini v minulih letih investirale. Zato smo lahko začudeni, ko vidimo, da celjsko gospodar- stvo le ne napreduje tako hitro, kot bi bilo glede na močne naložbe pričakovati. * Kje so vzroki? Brez dvoma je osnovni razlog v tem, da so prav največje investicije v celjski občini bile mnogo manj uspešne, kot smo pričakovali. Bile so tudi mnogo manj uspešne kot so predvidevali in- vesticijski načrti, na osnovi katerih so dobili kredite za investiranje. Velike težave izvirajo iz tega, da z naložbami le preveč kasnimo. Pot do načrta pa do končne, polne proizvodnje, je mnogo predolga. V tem času so pra- viloma delovne organizacije že močno obremenjene z odplačevanjem anuitet, nova proizvodnja, v katero so investirale, pa še ne živi v polni meri. Posledica je stagnacija, počasen razvoj ni nesposobnost nadaljnjega investiranja. Trenutno je v celjski občini zelo malo novih na- ložb. Mnogo več jih bo v prihodnjih štirih letih. V celjski občini naj' bi do leta 1980 investirali 366 mili- jard starih dinarjev. (Podatek spet velja le za »člane« ljubljanske banke). Pnijavljenih pa je 161 investicij- skih načrtov oziroma predlogov. Ne moremo mimo tega, da o teh načrtih in predlogih ne povemo nekaj besed. Razen redkih izjem, kot sta LIK Savinja, pa Žele- zarna štore in še nekatere manjše delovne organi- zacije, so investicijski programi slabo pripravljeni, še huje od tega, da so predlogi slabo pripravljeni pa je, da z njihovo realizacijo v celjski občini ne bi storili tistega pričakovanega koraka v gospodarskem razvoju, še vedno bi ostali pri približno enaki gospodarski strukturi, ki za Celje ni ugodna. Prav zato ti načrti zaskrbljujejo. V njih nt variantnih predlogov. Le redke od predlagateljic investicije so tudi načrtovale skupne naložbe, ki bi nastale » tesni povezavi več delovnih organizacij. To velja predvsem za investicije v skla- diščne prostore, saj skoraj vse večje celjske delovne organizacije načrtujejo investicije v nova skladišča na različnih lokacijah. Ni pa predloga, ki bi večino teh načrtov združil, ga postavil na eno lokacijo, v bližino bodočega terminala in na ta način znatno racionaliziral izgradnjo. Največja slabost pa je, da z novimi investicijami delovne organizacije načrtujejo le malo novih proiz- vodov, le malo novih proizvodnih programov, s kate- rimi hi lahko napravili kakovosten premik v spremem- bi obstoječe gospodarske strutkure Celja. Tako so ti programi tudi neprečiščeni in nejasni. Zato bo nujen še en pregled vseh glavnih projektov. V gospodarskih organizacijah bodo morali v nalož- bah planirati tudi kadre, trženje in marketing. Morali bodo iskati nove proizvode in nove kakovostne progra- me razvoja. y.se druge investicije so mnogo predrage za capljanje na mestu, ki ga bodo, če do kakovostnih sprememb v načrtih ne bo prišlo, vnovič povzročile. ;t, 43 — 28. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 2ALEC LETOS ŠOLI IN VRTEC PROGRAM REFERENDUMA HITRO NAPREDUJE Objekti družbenega standar- da, ki rastejo v žalski ob- ojni, vse trdneje pričajo o tem, kako prav je bilo, da 90 v žalski občini pred leti razpisali drugi samoprispe- vek. Na sadove enotnosti na- letimo že v vsaki krajevni skupnosti, prav pa je, da aapišemo nekaj več o na- örtih, ki naj bi jih iz prog- rama žalskega referenduma uresničili oziroma objektih, jci jih bodo pričeli graditi letos. Na svoji nedavni seji je izvršilni odbor sklada za ures- ničevanja programa referen- duma razpravljal o priorite- tah pri reierendumd li izgrad- nji letos. Člani so menili, da je najvažnejša izgradnja treh objektov. V prvi vrsti velja to za vrtec v Petrovčah. To bo drugi vzgojno varstve- ni objekt iz referendumskih sredstev. Vrtec bodo pričeli graditi še letos, končan pa naj bi bil sredi prihodnjega leta. V njem bo pet igralnic, dva prostora pa bosta na- menjena varetvu namlajših. V vrtcu bo prostora za prib- ližno 80 otrok. Drugi objekt, ki ima v programu prioriteto, je nov šolski center v 2alcu. Grad- njo tega pogojujejo potrebe 2alca, ki raste izredno hit- ro In sedanja osnovna šola ne zmore več pokrivati vseh potreb. Drug razlog je se- veda v tem, da naj bi že prihodnje leto v prostorih sedanje osnovne šole pričel delovati žalski srednješolski center, zato bo z izgradnjo nove osnovne šole, posebne osnovne šole in večje telo- vadnice v Žalcu treba pohi- teti. Tudi žalsko osnovno šo- lo naj bi pričeli graditi še letos. Tretji objekt, ki ima v programu prioriteto, je no- va osnovna šola v Braslov- čah. Tudi tu se bodo pri- pravljalna dela pričela že le- tos, pri izgradnji sami pa bo potrebna pomoč širše družbe, predvsem republiške izobraževalne skupnosti, za kar dogovori že tečejo. Prioriteta, ki jo referen- dumski izgradnji namenjajo v žalski občini, zgovorno pri- ča o tem, da največ skrbi posvečajo otrokom, oziroma njihovi vzgoji in izobraževa- nju. To je pKJvsem razum- Ijivo, saj je prav skrb za otroke tudi osnovno vodilo slehernega samoprispevka. Vendar te prioritete nikakor ne pomenijo, da ne teče de- lo tudi na drugih področ- jih programa referenduma. To veja posebej za krajevne skupnosti, ki so že dobile v referendumu dogovorjen pri- spevek, ter za zdravstvo, kjer so že v izdelavi načrti za nov zdravstveni dom v Preboldu. Tudi na području komunal- ne izgradnje stvari tečejo, vendar je prav tu potrebno povedati, da pričakujejo v občini večjo pomoč oziroma sodelovanje samoupravne ko- munalne interesne skupnosti. Referendumska izgradnja pa ne teče nemoteno. Kot se vedno rado pripeti, je tudi v žalski občini postal prob- lem denar. Dogovorjeni de nar iz samoprispevka sicer normalno priteka, drugače pa je z deležem, ki naj bi ga po sklenjenem družbenem dogo- voru prispevalo žalsko zdru- ženo delo. Nekatere temelj- ne organizacije namreč ne izp>olnjujejo dogovorjenih ob- veznosti. Tudi tu so vzroki objektivni, saj so nekateri tozdi že lani slabo poslovali, še večji pa je izpad letos, ko jo je težavna gospodarska situacija marsikateri delovni organizaciji krepko zagodla. Kljub temu prevelikih prob- lemov ne bo, saj so se z »zamudniki« dogovorili, da bodo zaostale obveznosti po- ravnali prihodnje leto. BRANKO STAMEJCIC ITC: PROTESTNO ZBOROVANJE v torek su se pred uprav- no stavbo Kovinotehne Ce- lje zbrali člani kolektivov sestavljene organizacije zdru. ženega dela ITC na protest- nem zborovanju proti ravna- n,iu avstri.tske vlade z naši- ma man.tšinama na Koro- škem in Gradiščanskem. Mla. dina, ki je zborovanje orga- nizirala, je povabila vse osnovne organizacije Zveze socialistične mladine v celj- ski občini, da se s svojimi delegacijami pridruži.}© pro- testu. Z zborovanja so po- slali tudi protestno pismo, ki so ga naslovili na avstrij. sko veleposlaništvo v Beo- gradu ter na republiško kon- ferenco Zveze socialistične mladine in Zvezo sindikatov I Slovenije. D P. DAN MRTVIH SPOMIN ŽRTVAM v CELJU bodo osred- nje komemoracije že v petek, torej Jutri in sicer dopoldne ob enajstih na Slandroven trgu pri grobnici narodnih hero- jev, takoj za tem v »sta- rem piskru«, popoldne pa pri grobnici na Golovcu in sicer ob štirih popol- dne. Na vseh treh žalnih zborih bo sodelovala šol- ska mladina in godba na pihala »EMO« iz Celja. V LASKI OBČINI bo- do žalne svečanosti v pe- tek, soboto in ponede- ljek. V petek popoldne bo pred spomenikom NOB v Laškem spominska sve- čanost, na kateri bodo so- delovali otroci, pevci in godba. Kot vsako leto bo potem žalna svečanost tudi pri grobu Dušana Poženela na pokopališču. V petek bodo polagali vence tudi v jurkloštrski krajevni skupnosti in si- cer na Henini in v Maro- fu. V petek bodo imeli komemorativno svečanost tudi v Zidanem mostu pred spominsko ploščo padlih železničarjev. V Radečah in v Rečici pa bodo dolžen spomin žrt- vam opravili na Dan mr- tvih. V Rečici bo žalni shod na pokopališču pri spomeniku borcem, v Ra- dečah pa pri osrednjem spomeniku NOV in pri spominskih obeležjih in na grobovih. ŠENTJUR: SPOMIN NANJE: Osrednja kome- moracija ob Dnevu mr- tvih bo v Šentjurju 29. oktobra ob 12.. uri pri spomeniku padlih pred domom družbeno-politič- nih organizacij. Spomin na padle borce iz tega kraja bodo s cvetjem, prižganimi svečami in kratkim kulturnim pro- gramom obudili predstav- niki družbeno—politične- ga življenja iz tega kraja, mladinci, in učenci osnov- ne šole, ki bodo izvedli kultumi program. Sicer pa so zlasti mladi po svo- jih krajevnih skupnostih poskrbeli, da so grobovi, spomeniki in spominska obeležja še zlasti v t«h dneh lepo urejena. CEUE PRIZNANJA ZA CVETJE IVANKA KREMŽAR IN KS SAVINJA Ivanka Kremžar iz Bezen- škove ulice 2 v Celju je do- bila »Zlato vrtnico« kot naj- višje priznanje za lepo ureje- no okolje in cvetje v tem le- tu. To je priznanje, ki ga že vrsto let zapored podeljuje celjsko Turistično društvo. Prehodni pokal za najlepše urejeno krajevno skupnost pa je dobila krajevna skupnost Savinja, ki zajema zahodni del Otoka in Lisce. Turistično društvo je pri- znanja za najlepše cvetje po- delilo na prijetni prireditvi, kateri je v torek zvečer v Narodnem domu prisostvo. valo okrog 400 članov društ- va in ljubiteljev cvetja. Na prireditvi so prikazali tudi okrog sto barvnih posnetkov lepega in tudi manj lepega okolja, program pa sta obo- gatila še Ladko Korošec in Marija Bitenc-Samčeva, ki sta ob klavirski spremljavi Zdenke Lukec zapela več opernih arij. Predsednik Turističnega društva Marjan Ašič je uvo- doma {X>'vedal, da je imela komisija za ocenjevanje cve- tja veliko dela, saj je eviden. tirala kar 1.786 gojiteljev cve- tja, to je 200 več kot lani. Srebrni vrtnici sta dobila Edvard Cizej iz škofje vasi in Angela Celan iz Japljeve ulice, bronaste pa Stiploško- vi iz ulice M. Gorkega, Franc Toplak iz Valvazorjeve, Zar poiškovi iz štor 108, Dom upou kojencev, Jože Ratej iz Gre- gorčičeve, Lebnovi iz Doboij- ske in Pokrajinski muzej. Urejenost posameznih kra- jevnih skupnosti so leto« ocenjevali prvič, m sicer na pobudo občinske konference SZDL, ki je tudi prispevala p>okal. Največ točk je dobila KS Savinja pred Medlogom in KS Kajuh. Posebna pri- znanja so dobile tudi nekate- re delovne organizacije, iz- redno nagrado pa Ema Ju- rički, prva dobitnica zlate vrtnice. JANKO VOU .6. stran — NOVI TEDNIK št. 43 — 28. oktober 1976 PO JAVNI RADIJSKI ODDAJI V ŠENTJURJU v jesenski programski shemi Radia Celje in Novega tednika smo pripravili že drugo javno radijsko oddajo in to v Šentjurju. Prvo smo imeli v Laškem, zdaj pa smo se preselili v Šentjur, kjer so nas ljubeznivo sprejeli predvsem ALPOS pa Krajevna skupnost, Tolo, Merx, Kmetijski kombinat in vsi ostali, ki so na kakršenkoli način pomagali, da se je naša oddaja dobro začela In prav tako tudi končala. K sodelovanju smo povabili Alenko Pinterič, New Swing Quartet, ansambel Venus, šentjursko glasbno in osnovno šolo, vsi pa so sestavili pri- jeten predopoldanski nedeljski program. Kako pa takšne oddaje cenijo v šentjurski občini pa dokazuje tudi obisk, saj smo že v predprodaji prodali več kot 200 vstopnic, potem pa še nekaj več kot toliko tako da se je v dvorani zbralo okoli 450 navdušenih poslušalcev vseh starosti. Prav njihov obisk pa je bil tudi za nas največje priznanje, da smo naredili prav in da se med našo potjo po različnih krajih in občinah tokrat ustavili v Šentjurju. Za šentjurski konec smo se odločili predvsem zato, ker smo tam že ime- li pred leti eno javno ra- dijsko oddajo, ki je ču- dovito uspela, čudovito uspela predvsem zaradi ljudi, ki znajo ceniti vse, kar jim lepega in dobre- ga daš, da bi jim olepšal njihov življenski, nekako sivo enolični vsakdan. Kljub temu, da se je v zadnjih letih tudi pri njih precej razgibalo kul- turno življenje, pa še vedno ni prišlo do tiste meje, ko bi občani rekli, zdaj smo pa tega siti! Ne, godi se prav nasprotno, še vedno je prijetnih, razvedrujočih prireditev premalo, kar smo lahko videli tudi pri naši javni radijski oddaji, ko smo samo v predprodaji že prodali 205 vstopnic. Tu so Šentjurčani »posekali« prav vse, še bolje pa so se izkazali v nedeljo, ko so do zadnjega (stoječe- ga) kotička napolnili svo- jo lepo dvorano v srcu Šentjurja. Morda je med njimi bil kdo rahlo nejevoljen, saj nismo s seboj pripeljali nobenega ansambla iz tis- te branže, ki goji doma- čo folklorno glasbo. Mi- slili smo si, äaj tega tako dovolj slišijo po raznih veselicah in veseljačenjih, ki jih v teh jesenskih dneh tudi po šentjurskem koncu ne manjka, pa naj gre za trgatev, prešanje, kožuhanje, jago ali kma- lu koline. Izbrali smo drugačen program, tiste- ga, *ki ga ni možno ved- no in povsod poslušati. Hočemo reči, program smo »zabelili«, da bi bil slajši. Za zabelo so poskrbeli: simpatična in prav nič domišljava pevka z moč- nim glasom "(nekdo je re- kel, da če bi mu taka že- na doma pela bi se vsa juha posušila!) Alenka Pinterič iz Maribora, vse bolj popularni doma in v tujini New Swing Qu- artet, ki je svojo pot za- čel prav v šentjurski me- tropoli, ansambel Venus iz Celja (dobro so igrali in kadili na odru) ter seveda domačini, predsta- vniki osnovne in glasbe- ne šole, medtem ko je za- radi višje sile nastop nji- hovega pevskega zbora, ki nosi ime po šentjurskih glasbenih bratih Ipavcih, odpadel. »Luknjico« so zaradi tega zakrpali ostali nastopajoči, tako da pro- gram kaj dosti ni bil okr- njen, verjetno pa bi bil le boljši, če bi slišali še nekaj domačih narodnih pesmi. Temu glasbenemu kola- ču smo dodali še dva raz- govora s predstavnikoma ALPOSA, ki je z vsem ra- zumevanjem sprejel po- kroviteljstvo nad našo jav. no radijsko očUjAjo — ing. Ladislavom Grdino in Mirkom Candrom ter se- veda nagradni igri, kjer ixi zla&td prva (v javnem delu) ni uspela, šentjur- čani so popolnoma odpo- vedali in niti iz treh raz- lično pripravljenih variant ni gratalo nič! Nekdo .le neko^liko zlobno pripom- nil, da se nastopajočim nd dalo boriti za gajbico jabolk, ki jih je letos iz- redno veliko, da pa bi se bili bolj pripravljeni potruditi, če bi jim, reci- mo, za prvo nagrado ob- ljubili en sam samcat svinjski kotlet! šentjurski mesar je imel v nedeljo dopoldne odprto pa smo hoteli tudi to rešiti, ven- dar brez uspeha, kajti na klinih in pod pultom mu je viselo samo nekaj suhe govedine. Smola pa tak- šna! Dniga nagradna igra je bolje uspela, kjer so tri- je mladeniči dokaj spret- no vrteli v modo vračajo- če se hula hop obro^. Za obe igri pa so prispevali darila Kmetijski kombi- nat, Merx, TOLO in Pivo- varna Lašiko. Somi pa smo zmagovalcu v sukanju hu- la hop obroča podarila še specialno nagi-ado — dva pladnja svežih jajc, da bi si z njihovim uživanjem "nabral izgubljene kalorije. Vse skupaj pa je lahko žalil z dobrim laškim pi- vom. Seveda pa naša oddaja ne bi uspela tako, kot je, če ne bi bili zraven pri- zadevni krajan Kind pa bližnji gostilničar (imel je odlično juho s pljučka- mi in krompirjem), dela- vec PTT podjetja in ove- tličarka Marija, ki je naj- prej prodajala vstopnice, potem pa še poskrbela za iizredno lepo cvetočo de- koracijo z ikebano in lončnicami, če omenimo še šolarke, ki so prebrale spis, recitirale in igrale na klavir — Emilijo Klad- nik. Blanko Zalezina in Maj o Jan, potem smo po- vedali vse, ki so kakorko- li prispevali, da je bdlo v Šentjurju na javni ra- dijski oddaji v organiza- ciji Radia Celje in Novi tednik ter pod pokrovi- teljstvom ALPOSA prijet- no. Naslednjo javno radij- sko oddajo bomo pripra- vili decembra (november smo izpustih, ker bo v C!e- Ijti velika kulturna mani- festacija Teden domačega filma) in to v mozirski občini. Torej, mozirski ob- čani, nasvidenje v decem- bru! Z naše strani pa je delala -v Šentjurju na- slednja ekipa: Vojko Rizmal (peljal se je tu- di v Maribor po Alen- ko Pinterič), Mateja Podjed in Mitja Um- nik (trudila sta se z napovedovanjem), Ja- nez Klanjšek (na skr- bi je imel tehniko), Drago Medved (škljo- cal je s fotoaparatom), Bojan Batistič- (skrb za nagrade in vse kar sodi k propagandi), prisotna sta bila tudi Bojan Volk in Milan Seničar, Meta Pokleka (prodajala preostale vstopnice in tudi vse prodala) ter Tone Vrabl, ki je tote vrsti- ce s prijetnega kultur- nega vrtiljaka v Šent- jurju na papir spravil za vse večne čase po- znim rodovom v spo- min, kaj se je po- membnega v nedeljo, 24. oktobra 1976 doga- jalo v Šentjurju. Pokrovitelj šentjurske javne oddaje v organizaciji Ra- dia Celje in Novi tednik je bil ALPO.S iz šent.iurja. O delo\TU organizaciji, ki se brez dvoma uvršča med najmočnejše ne samo v šentjurski občini, je v razgo- voru z našo novinarko Matejo rodjod paberkoval di- rektor inž. Ladislav Grdina. Hula hop obroči so ponovno' v modi in to po sedem- najstih letih! Tokrat so jih v na«i nagradni igri za- vrteli fantje In to lahko rečemo, dokaj dobro. Zlasti prvi (na sliki) je bU pravi maček in si je prislužil tudi lepo nagrado — poleg ostalega dva kompleta jajc lea izgubljeno moč in tri steklenice piva, ki jih je prispevala Pivovarna La.ško. Alenka Pinterič je ponov- no dokazala, da spada v sam vrh naših pevk za- bavne glasbe. Kljub temu, da je prejšnji večer na- stopala v Ljubljani, po- tem odpotovala v Mari- bor, pa je vseeno pravo- časno prišla v Šentjur. Požrtvovalnost vredna ob- čudovanja! ALPOS iz Šentjurja si po svcjili najboljših močeh prizatleva, da bi poslal na tržišče take izdelke, ki bi bili uporab- ni v gospodarski dejavnosti in v široki potrošnji. Glav na proizvodnja tega kolektiva, ki zaposluje 500 delav- cev so varjene in šivne cevi, profilne cevi in odprti profili, vsak čas pa bodo tej proizvodnji dodali še proizvodnjo aJuminija.stih šivnih cevi in profilov, če® čas bodo začeli izdelovati še cevi Iz nerjavečih mate- rialov za kemijsko in prehrambeno industrijo. AliM)s izdeluje tudi kovinsko pohištvo in vse vrste trgovin- ske opreme. že v naslednjem mesecu bo ta kolektiv poslal na tržišče nove aluminijaste lestve, ki bodo vsestransko uporabne tudi v široki potrošnji. Nove lestve se odli- kujejo po svoji funkcionalnosti in eleganci in so Iz- reiino lahke. Tro do o.semstopenska lestev je odporna proti mehan.skim in fizikalnim vplivom, kar so v AIpo- su dosegli s pravilno isbiro materialov. Lestev, ki so jo izdelali domači strokovnjaki v pod^H'tjn, je testirana na nosilnost 1.50 kilogramov in n(Ki zaščitni znak Alposa. Z novim proizvodom, prva serija je že v izdelavi, bo Alpos brez dvoma uspel tako na domačem, kot na tujem tržišču. Sicer pa Alpos tudi s svojimi dru- gimi proizvodi že dobro prodira na domači in tuji trg. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je v dobršni meri s svojimi Izdelki uveljavil v avtomoblLski industriji, ki jo oskrbuje z zaprtimi in odprtimi profili. ;t, 43 — 28. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 OB GROBU Marija Goršičeva leži tam gori med rožami. Tam ne- kje je zdaj skrit njen smehljaj v rjavih očeh. Spomin pa išče daleč v tista leta, ko nas je združila sama čista ljubezen do življenja slovenske besede. Jeseni 1946. je moralo biti. V grdi, mrzli garaži pri Ja- niču na Babnem smo imeli Cankarjev večer. Tisti hip, ko je stopila Marija na oder, dvorana ni bila več ne grda ne mrzla, vsa je zasijala od njene lepote, vse je bilo milo in toplo od njenega glasu. Nismo še slutili, da bo kdaj igralka, ali čutili smo, da gori v njej iskra, od vseh početkov vžgana. »Petero nas je bilo«, je brala iz Cankarjevega Obha- jila. »Najstarejši sestrici je bilo trinajst let, najmlajše- mu bratcu pet.« Tu se je beseda pretrgala in glas je zadrhtel — svoje življenje je brala. Petero jih je bilo, štirinajst let ji je bilo, ko jim je umrla mama, očeta je izgubila, ko jih je imela devet. In drobna Meri Pav- lica, bistra rjavooka Marijica, je skrbela za družino. Potem je šla za kruhom in potem je bila vojna in dajali so za partizane, česar Se sami niso imeli. Mla- da, komaj da ne otrok, se je poročila z Edijem, nista imela več kot svojo ljubezen. Tako smo se večkrat spraševali, od fcod toliko ve- drine v tej živahni osebici, ko je prihajala med nas is gornjega Medloga. Samotno? O ne, dobri ljudje so tam, otroci so pri Piškovih kot doma in veverice pri- hajajo prav do hiše, celo srnice. Da, znala je biti srečna z majhnimi stvarmi. Kakor z velikimi na de- skah, ki pomenijo svet. Pridi, Marija! Nikoli nisi rekla »ne morem«. »Oh, čakaj, ob treh vaja v dijaškem domu, ob petih na- stop v vojašnici, zvečer generalka v gledališču... Ka- ko, drugi prizor da ti ne gre? Dobro, pridem ob šti- rih.« In si prišla, vselej do minute točno, da si nas učila, kregala in spodbujala, enako zahtevna, če je šlo za skromno šolsko proslavo ali za nastop na gleda- liškem odru. Samo nekaj dni preden se je začela njena kalvarija, sva se domenili, da bomo v Medlogu spet pripravili Cankarjev večer. Sedeli sva v gledališki garderobi, pripravljala se je za nastop v Narodnem domu ob uvodu v Cankarjevo leto. Imela je dolgo večerno ob- leko, rdečo vrtnico si je pripenjala nanjo. »Vedno imam sveže rože,« je rekla, »najrajši vrtnice«. Potem je ovenela tista roža, rdeča, žametna. In še sem jo vprašala tisti večer, kako naj berem Cankarjev verz: »Mirno, preprosto: čas je bil ljubica. Tiho zdaj v grobu spi. tvoja in moja vesela mladost.« Naj spi, Marija; jesen je že in rože umirajo. Kadar pa te bomo poklicali, boš spet prišla, lepa in mlada, s tihim smehljajem v rjavih očeh. DARINKA JOST ROGAŠKA SLATINA DRAGOCENOST PRIKRITEGA OB RAZSTAVI STALNE ZBIRKE CELJSKEGA LIKOVNEGA SALONA Likovni salon v Celju, De- lavska univerza in Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah, so pripravili razstavo stalne zbirke Likovnega salona. Že večkrat smo p:sali, kako na- pak je, da Celje mma ustrez- nega galerijskega razstavnega prostora, kjer bi lahko bile razstavljene slike, grafike in plastike sodobnih slovenskih Ukovnih ustvarjalcev. Likov- ni salon, ki ga je ustanovila in vrsto let uspešno vodila sekcija celjskih likovnikov v okviru Društva likovnih umet- nikov Slovenije, je uspel v vseh letih obstoja in razvoja kupiti lepo število slik, gra- fik in plastik sodobnih li- kovnih ustvarjalcev, ki so v preteklem obdobju raz- stavljali v Likovnem salonu. Kajpak so bila ta sredstva namenjena za nakupe del vseh sredstev, ki jih delovni ljudje v občini namenjamo za kulturno dejavnost. Ni pa možnosti, da bi »sadove svo- jega dela« neposredno lahko tudi uživali. Zato je dragocena vsaka pobuda, da se od časa do časa vendarle najde pro. stor, kjer zbrana likovna de- la v stalni zbirki ugledajo luč dneva in se za nekaj dni preseUjo iz temnega in varnega depoja Likovnega sa- lona. Velenjski razstavi pred leti sledi zdaj razstava v Ro- gaški Slatini, kjer razstavlja- jo slikarji Nikolaj Omersa, Lajči Pandur, Marko šušter. šič, Ive Subic, Jože Ciuha, Štefan Planine, Milan Loren- čak, Avgust Lavrenčič, Jeli- ca žuža, Maksim Sedej, Ga- briel Humek, Dannka Pavle- tič-Lorenčak, Zmago Jeraj, Lojze Logar, Floris Oblak, Ratimir Pušelja, Leon Ko- porc in Emerik Bernard. Grafike razstavljajo: Vladi- mir Makuc, Mirko Sušteršiič, France Mihelič, Tinea Stego- vec, Lojze Spacal, Andrej Je- mec, Zvest Apollonio, Nada Lukežič, Goraad šefran, Ka- rel Zelenko, Melita Vovk, Bogdan Cobal, Pavel Medve- šek, Milogoj Dominko, Pran- ce Slana in Ivan Seljak. Pia. stike razstavljajo: £>ušan Tr- šar, Janez Boljka, Janez Pir- nat, Peter čeme in Stane Jann. Izredno impresivno zbirko, ki lepo zaživi v postavitvi v pivnici Zdravilišča bi mo- ral videti vsakdo, že zaradi tega, da si v zavesti utrdi spoznanje, koliko je lahko vredno delo človeka. Tistega, ki je omogočil z umetniški- mi deli razstavo in tistega, ki je razstavo postavil, ozi, roma kupil dela, da so osta- la v celjski stalni zbirki. Za- res škoda, da jo v Celju ne vidimo, a najbrž ne bo mo- glo za vekomaj ostati samo pri tej ugotovitvi. Ob otvoritvi minuli teden, kjer je o delih in zbirki spregovorila Milena Moškon, višja kustosinja Pokrajinske- ga muzeja v Celju, je nasto. pil tudi pianist Hinko Haas in s ciklom del Schumanna in Chopina smiselno in učin- kovito dopolnil lep umetniški večer. DRAGO MEDVED AG ;,ŽELEZAR" CELJE - ŠTORE V PARACIN Amatersko gledališče »Že- lezar« Celje-štore je pripra- vilo Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Predstavo je režiral Tone Zorko, sceno je izdelal Jože Ipavec, peršone pa so: Milan Ramšak, Mira Furla- nova, Miko Jurak, Truda To- mažin, Anica Tomažin, Tone Križan, Dominik Tomažin, Tomo Gorenšek, Ika Jurak, Jože Urbancl in Franc Jon. tes. Vodja predstave je Ma- ksimiljan Korošec, tehnični vodja je Zdravko Ivačič, po- močnik scenarista Božo šču- rek, šepetalka Tonka Oreš. nik, sodelujejo pa še Stane Jezernik, Jože Golež, Darin- ka Ivačič, Anica Golob, Tina Kroflič, Angela Mauc. Danes pK)poldne bodo omenjeni ustvarjalci predstave klasič- ne slovenske komedije odpo- tovali v Paračin, da vrnejo obisk tamkajšnjemu gledali. šču, s katerim sodelujejo že več let, s predstavo pa bodo sodelovali na tradicionalnih »Oktobarskih susretih pozo- rišnih amatera Srbije«, kjer so že sodelovali z Mrtvim Kurentom, Veroniko Deseni- ško in zdaj z Matičkom. Na sliki: Ika Jurak, Truda To- mažin, Anica Tomažin ki Mi- ko Jurak. Foto: DRAGO MEDVED CELJE RIBE NA PLATNU OB RAZSTAVI I. PLEŠKA V LIKOVNEM SALONU v celjskem likovnem salo- nu (v spodnji stranski dvo- rani Narodnega doma) raz- stavlja devetnajst slik v olju slikar in magister filozofije iz Ljubljane, Igor Pleško. Slikar je presenetil in osvo- jil že na otvoritveni sveča, nosti ne samo s svojimi de- li, ki sodijo s svojo morsko favno pod eno tematsko osnovo, marveč prav tako kot človek, mislec, z bese- dami, ki jih je izrekel ob te i priložnosti. »Na razstavi opazimo prve slike z obsežnimi tihožitji, iiato sledijo potreti rib, po- samezni povečani obrazi, ma- ske, ki izgubljajo vezanost ^a okolje in jih od stene ih ostalega loči le zelena aU ßiodra barva ozadja, ki je ®omena njegove- ga stoletnega obstoja, gre to- rej za kontinuiran proces ne- ke proizvodnje, ki se bo ven- darle še nadaljevala s takš- nem ali drugačnem obsegu. Toda že sama pojavnost lunelja je tako svojjika za dolino, da je za kiparja več kot hvaležna materija pri sno- vanju idejne in likovne forme. Je tudi simbol odmiranja kla sičnih, lesenih hmeljevk, saj so jih izpodrinili betonski stebri z naj Ionskimi nitkami. K poanti celotnega spKjrocila so dodane tri vertikalne tra verze, ki .se ob koncu doma- la paralelnega dvigovanja ob jedru obrnejo navzven in tvorijo v sredinskem delu svoje dolžine, oziroma konč- i nem delu stožca kronski oi)- roč. To je bil tudi o.snovni ; kiparjev namen. Hmelj je i kot kobula zelenega zlata kraljica Savinjske doline. Ne glede na vedno težje pogoje dela in trgovanja z njim. Odmislimo v tem trenutku ekonomsko računico in dej- stva te narave. Trenutno smo pri personifikaciji simbola, pri preprosti poduhovitvi poj- movanja simbolne govorice. Ta predstavlja hmelj kot ple- menito kulturo. Najprej! še- le pozneje je denar, je eko- nomska kategorija, izvozni element, vez s svetovnim trgom, kmetov eksistenčni trenutek. Ali pa obratno. Za- to je kiparjeva misel in roka sledila konfiguraciji stožca, ki se v več tisoč jeklenih delč- kih steka k vrhu, se vzpenja v središče in s tem prido- biva na kompozicijski atrak tivnosti, ne da bi pri tem kaj izgubila na kompozicijski čistosti, smelosti in eleganci. Kronski simbol pri vrhu pla- stike nima samo enega po- mena. Zdaj je v službi hme- lja, zdaj Savinjske doline, zdaj razčlenjenosti zemlje, njene sočnosti, v skupnem imenovalcu pa je to rast in nezadržno vzpenjanje. To pa je že posledica naravne sile, misli in dela rok. To je tu di namen stvaritve . iparja Cetkoviča ki je s študijem in smelostjo poenostavil pri- poved, da bi s tem podalj- šal in poveličal njeno vse- bino. V pridobljenih izkuš- njah in trdnem delu mu je to uspelo, uspeh pa je to tudi za Žalec, ki je s tem pridobil svojo prvo res so- dobno kiparsko stvaritev. DRAGO MEDVED F.JESENOVEC-70 LET Te dni, točneje 18. okto- bra, je poteklo sedemde- set let, kar se je rodil profesor France Jeseno- vec. Ze četrt stoletja žim in dela v Celju in ga ima- mo že za Celjana, čeprav. je rojen v škof ji Loki in je služboval tudi v Ljub- ljani. Črnomlju in Breži- cah. Marsikdo pozna tega čokatega moža, ki z drob- nimi, a odločnimi koraki stopa svojo pot. In ven- dar tako malo vemo o njem. Večina ga pozna kot profesorja slovenščine, ki je generacijam celjskih gimnazijcev razkrival za- konitosti materinega jezi- ka in skrivnosti besedne umetnosti, slovenske In svetovne. In še po tem, da so pri njem lahko spo- znali prve učenosti latin- ščine. Ze manj je tistih, ki ve- do, da je profesor Jeseno. vec vrsto let vodil maj- hen. a delaven literarni krožek na gimnaziji. Oko. li »Brstičev«, glasila tega krožka, je zbiral mnoge danes še znane pesnike in kritike ter brusil njihov čut za lepo besedo in raz- vijal zavest o moči te be- sede. Verjetno pa je dosti manj takih, ki vedo, da je profesor Jesenovec tudi ugleden znanstveni dela- vec. Kot neposredni uče- nec naših največjih slavi- stov: Kidriča, Prijatelja, Nahtigala in Ramovša se je že zgodaj uveljavil kot slavist. In to slavist v starem, dobrem pomenu te besede, ko slavisti še niso bili ozki specialisti, ampak ljudje, ki svojo stroko obvladajo v vsej njeni širini. O tem priča- jo najrazličnejša področ- ja, na katerih je profe- sor Jesenovec znanstveno deloval. Začel je kot kri- tik in prevajalec, nato ga je pritegnila literarna teo- rija. Pisal je o teoriji ve- zane besede. V literarno zgodovino je posegel s preučevanjem nekaterih literarnih glasil, predvsem pa se je ukvarjal s Josi- pom Jurčičem in nekate- rimi drugimi literarnimi ustvarjalci starejše slo- venske književnosti. Vsak. danje delo z dijaki in pri- zadevanje za dvig kulture jezika so privedli do vr- ste razprav in člankov o posameznih problemih slo- venske slovnice: o naslon- kah, prilastku, pasivu, zaimkih in še o marsi- čem. Zanimala so ga tudi narečja, tako domače, škofjeloško, kot štajersko, narečje dežele, v kateri sedaj živi. O njih je tudi napisal vrsto razprav. Naj omenimo še, da je eden redkih strokovnjakov, ki je pisal o govoru sloven skega otroka. Odkar živi v Celju, pro- fesor Jesenovec posveča vedno več svojih znan- stvenih raziskav prav Ce- lju in njegovi okolici. Ta- ko je natančno preučil narečje vasi Sotensko nad Šmarjem pri Jelšah ter na kratko orisal pogovor ni jezik v Celju in okoli- ci. Liter ar nozgodovinsko je prikazal vrsto pojavov in ljudi, ki so tako alt drugače vezani za Celje. Tako je preučil »Celjske slovenske novine«, prvi slovenski politični časopis ter časopis »Domovina« — »politični list za spodnje- štajerske Slovence«. Prav tako je temeljito raziskal dunajsko-celjski dijaški list »Vesna«. Obširno pa je pisal tudi o Mihaelu Zagajšku, preroditelju in slovničarju s Ponikve ter Josipu Drobniču in njego- vem slovarskem delu. To je le bežen pogled na znanstveno delovanje našega jubilanta, delova- nje, ki nikakor še ni za- ključeno. čeravno v po- koju, profesor Jesenovec vedno pridno dela in v kratkem lahko pričaku- jemo še nove dosežke nje. govih znanstvenih prizade- vanj. Skromnemu, a vedno delavnemu jubilantu, uči. tel ju, mentorju in znan- stveniku želimo pri nje- govem delu veliko uspe- hov ter še mnogo zdravih in krepkih let. MATEJ RODE UJETA MISEL o ZNANJU PIŠE JURE KRAŠOVEC Pred tednoma so na proslavi ob otvoritvi novih pro- storov in ob zagonu novega papirnega stroja v Rade- čah godbeniki zaigrali koračnico »POZDRAV NIKOLI TESLI«. To koračnico redkokdaj slišimo, čeravno se ima človeštvo za doseženo stopnjo tehnološkega raz- voja zahvaliti ravno ustvarjalnim možem, znanju, mož- ganom. V Radečah so se na primer tega zavedali tudi ob sestavljanju programa, kajti pridobitve, ki so ju proslavljali, bi brez rezultatov umnih ljudi, brez Nt- kole Tesle konkretno, ne bilo. Razumnikom, visokoizobražentm in kvalificiranim strokovnjakom vselej ne dajamo v vseh sredinah pri- mernega mesta in spoštovanja. Za nekatere mojstrske mentalitete so le-ti le nujno zlo, ki nekaj tuhtajo, med- tem ko oni, mojstri, takointako obvladajo proizvodnjo, njen proces, tehnologijo itd. Za nekatere ljudi so ta- kt strokovnjaki celo »sumljivo pametni« in kdo ve, kaj vse se jim plete v tistih možganih — če ne celo želja po vodilnem mestu. Mimogrede! V Celju imata dva znanstvenika našega rodu, Reselj in Tesla sila skromne, rekli bi »brezper- spektivne« uličice. No nič zato, če bi ju sicer večkrat imeli v mislih in ob njih vse vrste zadev, ki se tičejo znanja v preteklosti, sedanjem času in v prihodnje. Pesniki, pisatelji, skratka humanisti, so na boljšem zastran tega, toda vprašanje je, če ni to inercija iz časov, ko so umetniško besedo in umetnost v čo.su narodnega prebujevanja tako skrbno negovali, kajti kot pribito drži, da rast kulturne potrošnje ni tolikšna kot rast in žeja po predmetih takoimenovane pomidbe blaga v potrošniški družbi. Včasih se zazdi ob poplavi potrošnih dohrin pozab- ljamo in se niti ne spomnimo mož in žena, ki so s svojim umom omogočili tolikšni razvoj, vendar obdani z rezultati njihovih stvaritev živimo noč in dan. Humanisti, umetniki so nam pogosteje pred očmt, častimo jih sicer bolj, toda kdo ve, če tudi dovolj spo- štujemo, kajti sicer bi se ob njihovih idejah, ob njiho- vem bogastvu misli bolj napajali in bili med seboj bolj kultivirani in humanizirani, če že imamo najbolj humano družbeno ureditev. Toda proč s to mislijo. Primer godbenikov v Ra- dečah, primeri, da tu in tam na svečanost na prazniko- vanje povabijo tudi kakšnega znanstvenega delavca, go- vorijo o tem, da doumevamo — tudi znanstvenik je de- lavec in naš človek. OSREDNJA KNJIŽNICA O KOROŠKIH SLOVENCIH »KOROŠKI SLOVENCI V KNJIŽNIH SKLADIH« Razstavam v osrednji knjiž- nici v Celju se je pridružila še ena »Koroški Slovenci«, ki obsega gradivo, ki ga na- ša knjižnica hrani in daje bralcem na razpolago. Raz- stava naj bo vezilo našim ko- roškim Slovencem onstran meje, ki prav te dni bijejo odločilno bitko za narod- nostni obstoj zoper temačne avstrijske sile, ki bi jih ho- tele prisiliti, da se asimili- rajo z avstrijskim narodom in utonejo v njem. Naša razstava prikazuje del bogate literarne ustvar. jalnosti slovenskih Korošcev in literaturo o njih. Razdeljena je na tri dele. — Koroški pisci. V tem poglavju prikazujemo p>o- membnejša literanm dela od Megiserjevega slovarja iz leta 1592, ki ga je ta nemški šol- nik in poznavalec jezikov napisal za Slovence, do Messnerjevih Skumih štorij »mračnih in grdih storij da- našnje in včerajšnje Koro- ške«. Knjigam smo pridružili tu- di nekaj slovenskih koroških časnikov in revij od literar. ne revije Slovenska Bčela (1850-1853) do časnikov in revij, ki izhajajo danes (re- vija Mladje In časnika Slo- venski vestnik ter Naš ted- nik itd.) — Literatura o Koroški. Ta del prikazuje pomemb. nejšo literaturo o Koroški, ki nam je živ dokaz prisot- nosti koroških Slovencev v slovenski zgodovini in kul- turi (dela B. Orafenauerja, F. Zwittra, L. Udeta in dela o koroškem plebiscitu ter dela o narodnoosvobodilni borbi na Koroškem). — Nekaj zemljevidov slo- venske Koroške. Tukaj smo razgrnili nekaj starejših zem- ljevidov slovenske Koroške (17., 18. in 19. stoletje) ter mestni načrt Celovca iz prve polovice 18. stoletja. Razstavo prireja Osrednja knjižnica v Celju v obeh avlah Osrednje knjižnice, Mu- zejski trg 1 a. (3dprta bo od 22.10. do 12.11.1976. I. B. JUBILEJNA PLOŠČA IN KASETA APZ »TONE TOMŠIČ« Ob 30-letnici APZ »Tone Tomšič« sta izšli jubilejna plošča in kaseta. Uvodna p>esem je Maroltova »Lipa«, ki jo je takratni moški zbor pel na svojem zadnjem koncertu pred kulturnim molkom leta 1941. Predam se nadaljuje z izbororn pesmi dosedanjih dirigentov zbora. Ploščo ali ka-soto lahko naročite osebno ali po po- šti na naslov APZ »Tone Tomšič«, Trg osvoboditve 1, Ljubljana. LJUBEČNA: MALOMARNOST? Za Dan vstaje slovenskega narocUi so v Ljubečni otvorili spominsko obeležje padlemu sekretarju KPS za Celje in okolico Francu Stekliču-Lulai. Takrat so ob glavni cesti postavili tudi provizorični smerokaz k six>minskemu obeležju. 2al ue ta smerokaz še vedno stoji in kaže na malomarnost. Prav bi bilo, da bi ga odstranili oziroma zamenjali že do Dneva mrtvih. Za ta dan bodo namreč že 29. t. ro. ob 16. uri pripravili pionirji podružnične šole v Ljubečni ob obeležju ko- memoracijo. MILAN BRECL ;t, 43 — 28. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 KOVINOTEHNA LETA 1977 V ABIDJANU CELJE IN SLOVENIJA BOGATO ZASTOPANA Pomembna usmeritev gospodarstva celjske regije je tudi pospešeno vklju- čevanje na tržišča neuvrščenih držav, saj je tudi to ena od pomembnih oblik sodelovanja in pomeni uresničevanje stališč konference neuvrščenih v Colombu. o tem, kako pristopa na to območje celjska Kovinotehna, je potekal razgovor z VINKOM KRAMŽARJEM, direktorjem TOZD Zunanja trgovina. »Kako daleč ste v sodelo- vanju z deželami v razvoju?« »Kovinotehna se že osem let kot zunanjetrgovinska or. ganizacija pospešeno vklju- čuje na tem območju. Po- vedati pa moram, da je to zelo specifično področje de- la, ki je še vedno v povq- jih, zahteva pa zaradi od. daljenosti velike stroške, ven- dar ne daje hitrega ekonom- skega učinka.« »Lahko konkretizirate?« »Kupec v Nigeriji je bil zainteresiran za ključavnice Titan Kamnik. Vse smo se dogovorili. Posel za približ- no 60.000 dolarjev. . Ko pa smo zahtevali pri kupcu akreditiv ene od svetovnih bank, se je vse končalo.« »Prodor na tuja tržišča go- tovo ni lahek, to ugotavljajo tudi drugod. Vendar, kako vi predstavljate poslovanje Kovinotehne, preko katerih oblik?« »V zadnjih dveh letih smo še aktivnejši na tržiščih ne. uvrščenih držav. Uporablja- mo pismene stike, konkret- ne ponudbe, sodelovanje z raznimi firmami, stike z na- šimi diplomatskimi predstav- niki itd. Zelo »konkretno« je tudi naše sodelovanje na sej. mih. Letos smo že razstav- ljali v mestih: Bagdad, Abu Dabi, Akra, Tripoli, trenutno pa sodelujemo na sejmu v Karakasu. V to so vložena lepa sredstva, saj stane eno takšno potovanje nekaj sta- rih milijonov, vendar smo se pri nas odločili in zavest- no šli v nekoliko višje stro- ške, ki pa se bodo — pred- videvamo — obrestovali!« »Lahko že letos govorite o ekonomskem učinku vaših vlaganj?« »Moram povedati, da gre največkrat za vrsto majhnih kupčij, vendar z njimi se predstavljamo in na osnovi teh lahko pride do večje po- godbe. Letos smo planirali 120.000 dolarjev, kar pa bo- mo seveda presegli.« »V teh prizadevanjih niste osamljeni, kako in s kom I sodelujete v Sloveniji?« »Smo podpisniki sporazu- ma, ki vključuje petnajst de- lovnih organizacij, tudi izven območja celjske regije. Skup. no se uveljavljamo na ome- njenih tržiščih, seveda pa Kovinotehna kontaktira tudi z drugimi partnerji, tako da je lahko naša ponudba kom- pletnejša. Informacije se zbi- rajo v ITC marketingu, smo pa tudi člani Centra za pro- učevanje in sodelovanje z de. želami v razvoju. Tako po- teka uresničevanje podpisa- nega sporazuma predvsem na področju informiranja, mno- go pa pričakujemo od odpr- tja našega predstavništva v Abidjanu.« »Kako daleč ste z načrtom, da bi imela Kovinotehna svo. je predstavništvo v Slono- koščeni obali?« »Odprli bi ga radi na za- četku prihodnjega leta. Naj- večje težave smo imeli z iz- biro predstavnika. Razpis ni najbolj uspel, končno pa smo uredili tudi to. Pred. stavništvo v Abidjanu bi lah- ko pokrivalo še Mali, Gornjo Volto, Liberijo, nekoč pozne- je pa še Sierro Leone, Zam- bijo in Gvinejo. Vendar mo- ramo najprej zabeležiti uspe. he v Abidjanu. Poskusni ter- min smo določili za dve leti, nato pa se bomo še odločili, katera tržišča bomo inten- zivno obdelovali. Stroški za predstavništvo in raziskavo tržišča so visoki, pol jih bo krila Kovinotehna, pol pa ostali podpisniki sporazuma.« M. SENICAR Vinko Kramžar 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE - MESTO FILMA BERT SOTLAK nas je pred dnevi obiskal v uredništvu. Zaradi sinhroni- zacije filma bo moral sicer v času TDF v tujino, vendar bo naredil vse — kot je obijubü — da bo prišel vsaj na predstavitev filma ^»štiri dni do smrti«, filma posvečenega zadnjim dnem življenja Dure Dakoviča, In nekateri drugi? Oglasili so se pismeno: »Hvala za prijazno vabilo. Pridem 19. 11. 2elini vam veliko uspeha v afirmaciji domačega filmal« DARE ULAGA. Telegram: »Pridem 20. novembra!« BRANKO MATIČ Pismo: »Pridem. Odsotnost bom opravičila le v primeru, če bom za- držana kot glavni masker pri snema- nju filma »Igmanski marš«. BERTA MEGLIC * In tako dalje! Kinopodjetje Celje in Organizacij- ski odbor sta se sporazumela, da pri- pravijo za učence Zavoda Ivanke Ura- njekove brezplačno predstavo otroške- ga filma v kinu Dom. Prosvetni dclav- ci Zavoda, še bolj pa učenci, so z ve. seljem pozdravili tekšno odločitev. * Zelja organizatorja TDF 76, uredni- štva Novega tednika in Radia Celje pod pokroviteljstvom Zlatarne Celje in Merx Celje, da bi Celje dobilo v času TDF oziroma že pred svečanim odprtjem slavnostno podobo, podobo mesta gostitelja. V tem času bo obi- skalo mesto ob Savinji preko 120 film- skih ustvarjalcev in še številni drugi gosti. »Tele\izijski« BENO HVALA za- to ne bo imel preveč težkega dela, ko se bo pred neposrednim prenosom iz Celja odločal o TDF »motivih«. Na pomoč so priskočile tudi delovne or- ganizacije, da bi uresničili bogat pro- gram videza Celja, ki ga je pripravil ZDRAVKO BOŽICNIK iz celjske TKA- NINE, Tako bodo delavci INGRADA postavili tri visoke stoli>e z napisom TDF, ELEKTROSIGNAL in REMONT bosta uredila iluniinacijo na Starem gradu, ŽTP bo uredilo napis na želez- niški postaji itd. M. SENICAR VELENJE LETOS REALIZIRALI 5 MILIJARD V KOOPERACIJI V Velenju so imeli svoj prvi občni zbor obrtniki- kooperanti trgovsl»3ga pro- izvodnega podjetja ERA. Kooperacija, z obrtniki se v občini lepo razvija. Po pe- tih letih, kar so to obliko dela uvedli, je bilo lani v združenju že 144 obrtnikov, letos pa jih je pristopilo še 34. Ce k temu prištejemo še . 37 , obrtnikov, ,ki občasno so- delujejo, je številka resnično visoka. In kakšna je uspeš- nost? Samo v devetih me- secih letošnjega leta so re alizirali nad 5 milijard sta- rih dinarjev. Združenje skrbi za racional- nejšo nabavo reprodu" cijskih materialov, ter zagotavlja prodajo izdelkov industriji oziroma široki potrošnji. S tem združenje razbremeni za- sebnike marsikatere skrbi, ki jih pri delu ovirajo. Na zboru obrtnikov so se zavzeli za pospešen pristop k izgradnji nove hale za Qbrt v obrtni, coni Vrenja. Ta hala bo služila za skladišče- nje reprodukcijskih materia lov, pa tudi za skladiščenje končnih izdelkov. V tej hali bodo uneli možnost za zapo- slitev številni zdomci, ki se vračajo z dela v tujini. Ob koncu srečanja so iz- volili nov devetčlanski uprav- ni odbor Zbora obrtnikov kooperantov, ki ga bo vodil Miro Hudovernik. Ob kon- cu pa so nagradili še 10 ohrtnikov-kooperantov, ki, so v združenju delali' še pose- bej uspešno. . , . LOJZE OJSTERŠEK OZRIMO SE SKROMEN ZASLUŽEK ZA PRETRDO DELO ste sedli v soboto ali ne- deljo doma h kosilu in slu- čajno vrgli pogled skozi ok- no? Gotovo že večkrat! Ali ste kdaj opazili človeka, ki brska in iiobira odpadke iz smetiščnih kant? Kaj ste po- mislili tisti trenutek, še po- sebej, če ste opazili, da je določeno stvar ponesel tudi k ustom, na mizi pred vami pa je bil naravni zrezek? Poznamo stalne in občasne zbiralce odpadkov ali kot jih nekateri imenujejo — smeti- ščarje! Stalne še nekako vsi pustijo pri miru, občasnim pa lahko pripišejo potepuštvo in gredo za zapahe. Na krat- ko po »kantah za odpadke« okoli stanovanjskih blokov večkrat brskajo ljudje, ki po- tem odvažajo ali odnašajo najrazličnejše predmete. Za njimi marsikdaj ostajajo raz- metani odpadki, ljudje pa se začudeni ozirajo — ali je to potrebno. Takšno vprašanje je mogoče zastaviti in nanj odgovorniti: menim, da da- nes ni nikomur potrebno, da se mora preživljati z brska- njem po smeteh drugih, še manj pa hraniti z odpadki. Ob tej trditvi, ki za Celje brez dvoma drži, se postav- lja tudi vprašanje higiene. Ste opazili, da je pri nas mnogo manj muh kot jih je bilo pred leti. Vzrok je v urejenih »smetiščih« in pra- vočasnem odvažanju odpad- kov. Rojev muh, ki so jih nekoč privabljale razne gnoj- ne jame, ni več. To je nuj- nost prostora, na katerem je strnjeno naselje s toliko in toliko tisoč prebivalci. Nekateri smetiščarji zbira- jo papir, drugi kovino, videti pa je tudi takšne, ki pobira- jo kruh ali drugačne živil- ske odpadke namenjene živi- ni, tu in tam pa jih preizku- sijo sami na licu mesta. Spet drugi zbira odvržena pisma in jih prebira. Pred leti smo v akciji pre- gledov odpadkov (bila je op- ravljena s strokovno pomoč- jo) ugotavljali, kaj vse Ce- ljani odvržejo. Celo porno- grafske filme! Odvrženega je veliko kruha, mesa (zdaj svinjskega gotovo ne bi na- šli) in seveda kovinskih pred- metov. Veliko tega, kar bi bilo mogoče horistno upora- biti v živinoreji in proizvod- nji. Daj industriji nazaj osno- vno surovino! V uredništvo je po komen- tarju, objavljenem v nedelj- skem feljtonu Radia Celje, prišlo pismo anonimnega zbi- ralca »odpadnih surovin«, v katerem se huduje, češ mi smo tisti, ki vračamo indu- striij dragocene materiale. V osmih mesecih je nabral v svojem ozkem stahiem okoli- šu: 83 kg aluminija, 18 kg medenine, 23 kg bakra, 605 kg papirja, 284 kg litine, 346 kg železa, 226 kg akumula- torjev, 12 kg svinca in 15 kg cinkove pločevine. Ce sešte- jemo, je nabral 1.612 kilogra- mov, torej več kot tono in pol. Anonimnež pravi, da je upokojenec in da je pokoj- nina majhna in da to delo ni manjvredno. Nihče ni tr- dil, da je kakšno delo manj- vredno, je pa povsem nehi- giensko in zdravju škodljivo. Zanimiva je druga stran »me- dalje«, namreč, koliko je mo- goče z vsakodnevnim brska- njem pod odpadkih, ki ga z začudenimi očmi spremljajo otroci, »popraviti pokojnino«. S spiskom te tone in pol sem se napotil na upravo Di- nosa v Celju in jih napro- sil, da mi izračunajo po po- sameznih količinah, koliko je »zaslužil« v osmih mesecih zbiralec odpadkov. Dovolite mi, da pišem v starih dinarjih. Po dnevnih cenah Dinosa je anonimni zbiralec zaslužil 173 tisoča- kov ali na mesec 21 tisoča- kov. Torej je zaslužek vsa- kodnevnega zbiranja 720 sta- rih dinarjev!!! Ce so podatki o zbrani ko- ličini resnični, v kar bi bilo mogoče dvomiti, so popolno- ma nesorazmerni zaslužku, pridobljenemu na tako trd način. So ti ljudje, ki vsak dan brskajo po smeteh, re- snično v tako težkem položa- ju, da se ne morejo preživ- ljati drugače? Ce so, poišči- mo jih, ali pa se naj javijo sami. rešitev bo potrebno najti, saj ne moremo dovo- liti, da se človek ob naši po- grnjeni mizi preživlja iz sme- tiščnih kant! MILAN SENICAR Kakšna je vsebina? Foto: D. Medved NAJSTAREJŠA LUČANKA NA SVIDENJE OB 100-LETNICI NIKOLI NISMO IMELI IZOBILJA — TODA VEDNO NAM JE BILO LEPO Kmalu potem, ko smo v našem tedniku objavili, da si želimo srečanj z ljudmi starejšimi od 90 let, so v naše uredništvo pračela pri. hajati povabila iz različnih krajev. No, in na enem iz- med njim je bilo zapisano, da je Terezija Kaldnik iz Luč, 17. oktobra dopolnila 94 let. Obiskali smo jo le nekaj dni po njenem rojstnem dnevu, v majhni, prijetni hi- šici sredi Luč, ki nosi hišno številko 29. Sprejela nas je njena snaha Angela in nas po ozkih lesenih stopnicah pripeljala v sobo, kjer živi Terezija skupaj s svojim bolnim sinom Tonetom. S Terezijo smo se pozdravili kot stari znanci, čeprav o obisku ni ničesar vedela. Da bi radi malo pokramljali z njo, srno opravičevali naš nenaden obisk in mamca je bila takoj za to. »Samo ma- lo moram pospraviti sobo, saj veste, zjutraj nekoliko dlje poležim ...« in že je hi- tela sem ter tja po sobi, hi- tela urejati mizo in stole okoli nje in ni je bilo moč zaustaviti. V sobi je bilo toplo, toda Terezija se je kljub temu zavila v topel čm pled in končno le sedla med nas. Veseli smo bili, da smo jo našli čilo in zdra- vo, le nekoliko težko smo se jsporazumevali, kajti leta so Tereziji nekoliko zabrisala sluh. Na pomoč nam je pri- skočila njena snaha, ki tudi sicer skrbi za dobro počutje stare ženice in njenega tret. jega sina, ki so mu vojna in mučenje v nemškem tabori- šču pustili hude življenjske posledice. »Terezija, pripove- dujte nam o svojem življe- nju!« smo jo zaprosili in v njeni življenjski zgodbi je bilo več trpkih kot lepih spominov. Strnjeni zvenijo nekako takole: »Rodila sem se v Podvolovleku, nedaleč od tod. Nisem imela lepe mladosti, saj sem trdo ga- rala kot dekla po različnih kmetijah. Na poroko tedaj nisem imela časa misliti. Omožila sem se pozno, pri 41 letih. Kljub temu sem v zakonu rodila dva sinova, enega pa sem imela že prej. Nikoli nismo živeli v izobi- lju, pa vendar nam je bilo vseskozi lepo ...« Tu se je naša prijetna sogovornica za- gledala skozi okno in ni bilo težko ujeti njenih misli. Da bi jo spet vrnili k dobremu razpoloženju, smo jo povpra- šali, Česa se iz svojega živ. Ijenja najraje spominja. Na veliko presenečenje je veselo in živahno odgovorila: »Hja, najraje se spominjam, kako sva z mojim očetom hodila na lov. Bila sem dober jager in še za svojo 90-letnico sem streljala v tarčo z zračno puško. Bila sem dobra, kar naj Angelca pove.!« Od srca smo se nasmejali njenim zgodbam o lo\ni in nič več se nismo čudili, da je na mizi, ob kateri smo kramljali, ležala že prelista- na in prebrana revija Lovec. Medtem je Terezija smuk- nila v shrambo in iz nje prinesla saldkega peciva in vina. želela je, da še enkrat nazdravimo njenemu jubile- ju. Skupaj smo izpili koza- rec vina in Tereziji obljubili, da se, če ne prej, vidimo za njeno 100-letnico. Se smo skušali pobrskati po njenih spominih, toda zgodba, ki nam jo je zdaj razodela, je bila žalostna. Bila je iz vojnih let. »Moja dva starejša sinova so mobilizirali Nemci, toda Franci in Jure sta ušla k partizanom, švabi pa so se maščevali nad menoj in mlajšim Tonetom. Zaprli so naju v Stari pisker in naju zverinsko mučili in pretepa- li. čez čas so naju zaprli v taborišče nekje pri Gradcu. Tam je bilo še huje. Trpela sva daleč od doma.« Oči, polne solz in materinske lju. bežni so se ji zaustavile na hudo bolnem sinu. »Poglejte, kaj so naredile te zverine iz mojega sina. Pa je bil tako lep in bister fant. Zdaj je z njim vse huje. Ničesar v^ ne ve in kar naprej se boji, da ga bodo zdaj zdaj spet pretepali in mučili. Ničkoli- ko noči sem prebedela in še bedim ob njem.« Potem je spet obmolknila. Nismo ho- teli videti solz v njenih očeh, zato smo jo povabili pred fotografski aparat. Želela je, da se z njo slika še Angela, in kdo ne bi ugodil prijazni ženički! »Ostanite zdravi do vaše 100-letnice ...!« In pomahali smo si v slovo. MATEJA PODJED KDAJ LEGALI- ZIRANE ČRNE GRADNJE? V laški občini nekateri občani že vrsto let brez- uspešno urejamo pri ob- činskem organu vprašanja, ki zadevajo lokacijo iz- gradnje novih stanovanj- skih objektov in legaliza- cijo že obstoječih. Gre za gradbeni prostor na zaho- dni strani železnice Celje— Laško. Ker sem redni bralec NT in drugih časopisov se čudim, da v nobenem ča- sopisu ne zasledim poro- čila s seje laške občinske skupščine, ki bi obravna- vala vprašanje razvoja v Debru. Bo že res, da tega zapleten^a vprašanja ni mogoče rešiti čez noč, ven- dar neikatecri Debrčani me- nijo, da bi se v nekaj le- tih vprašanje le lahko re- šilo, saj si že dolg« priza- devamo legalizarati naše gradnje. Pred dvema letoma smo si že skoraj oddahnili, ko je Večer 20. septembra 1974. poročal, da REZER- VATA NE BO VEC. Od ta- krat pa se ni nič premak- nilo. čudi me tudi, ker imam vsa potrebna soglas- ja republiških pristojnih organov, da še zdaj ne morem dobiti ugodne re- šitve pri občinski upravi. Zato sem se odločil za- prositi za javni odgovor! Po možnosti brez moje- ga podpisa! DEBRČAN NAŠ PRIPIS: Ugodili smo vaši želji, da vas ne podpišemo s polnim ime- nom. Toda, kako terjate javni odgovor občinskega upravnega organa, ko ven- dar o konkretni stvari ne nameravate dati najosnov- nejših podatkov za odgo- vor. No, morda bodo v občinski upravi ie ugoto- vili, kdo ima »vsa soglas- ja pristojnih republišldh organov« in na tej podla- gi odgovorili na zastavlje- no vprašanje. Tudi iz tega primera se da razbrati za- kaj anonimnih pisem ne objavljamo. Ce vas prav razumemo, pričakujete naknadno odo- britev lokacije in gradbe- nega dovoljen.ia za hišo, ki ste jo že zgradili. Nekam čudno se sliši. Ste torej gradili brez dovoljenja? Pa se vam ne zdi, da je problem ravno v tem! V družbi imamo pravUa rav- nanja in predpise kako ravnati. V tem primeru gre po našem mnenju za dve nedoslednosti, ali kr- šitve predpisov, kakor ho- čete. Prva nedoslednost je bila že takrat, ko niste zaprosili za predpisano dovoljenje za gradnjo in v tem, ko upravni organ že pričetka črne gradnje ni zavrl, tudi s porušitvi- jo. Druga nedoslednost pa je v tem, ravnamo se po vaših navedbah, da v dveh mesecili niste prejeli re- šitve vaše vloge. Ta bi lahko bila tudi odklonilna, ali kakršna že bodi. Mo- rala pa bi biti. To pojas- nilo vas najbrž ne bo za- dovoljilo in vendar le tak- šno je lahko. Seveda, če pa bo iz razlogov, ki zdaj to ovirajo, le mogoče le- galizirati črno gradnjo, vam želimo, da to doseže- te, čimprej, da se znebite vprašanja, ki vas prav go- tovo pesti, še zlasti, ker ne veste, kaj bo s hišo . ŠE OBSTAJA DIMNIKAR- STVO? Ker sem reden bralec »Novega Tednika« tudi z zanimanjem preberem ra- zne pritožbe in p>ohvale. Imam tole vprašanje: Stanujem sto metrov od glavne ceste, ki pelje pro- ti Loki. Aprila je dimni- kar opravil svoja dela po kurilni sezoni, potem je pa prišel spet, ne vem točno, avgusta aU septem- bra. Ker vse poletje ne ku- rimo, ni bilo potrebno či- stiti dimnika, plačati sem pa vseeno moral, ker mi je dejal, da me di-ugače prijavi sodniku za prekr- ške. Sedaj pa ko je že dalj časa hladno, smo za- čeli kuriti, pa se mi kadi po celi kuhinji, tako da imam dva prostora po- šteno odimljena, črne stro- pe in tudi na podstrešni sobi mi teče sajasta snov iz dinmih vratic. Torej, dimnikar predol- go ni čistil dimnika, zato se sprašujem, ali imajo dimnikarji kakšna pravila, kdaj morajo čistiti dinmi- ke. In koga naj kaznuje sodnik za prekrške. Me- ne, ki sem prikrajšan za storitev, pa jo vseeno pla- čujem, ali dimnikarja, ki ga zdaj že dolgo ni blizu. IGNAC HOLCINGER Rakitovec 8, Gorica pri Slivnici NA.Š PRIPIS: Navedli niste naslova dimnikarja, vprašanje pa morda le utegne biti pojasnjeno. KOZJE: LICKALI SMO KORUZO Jeseni imajo kmetje veliko dela. Najprej so obirali grozdje, sedaj pa imajo veliko dela s koruzo. Marsi- kateri starejši kmet tega ne zmore. Tako smo tudi mi obiskali kmeta in mu pomagali ličkati koruzo. Pobu- do je dala taborniška organizacija os- novne šole Kozje. V četrtek 14. ok- tobra 1976 smo se medvedki in čebe- lice odpeljali s šolskim avtobusom do Gruske, ostali del poti pa smo pre- hodili peš. Takoj, ko smo prišli tja, smo začeli z delom. Ličkali smo pri Klobasovih. Zame je bil to velik uži- tek, saj sem prvič Hčkal. Nato pa smo dobili še malico. Bilo je zelo ve- selo, saj je tov. Kamin vseskozi pri- povedoval šale in smešne zgodbe. Li- čkali smo vse popoldne. Ko je padel mrak, .smo odšli. Bih smo srečni, saj smo vedeli, da je bilo storjeno dobro in koristno delo. DEJAN KRESNIK, Kozje 127 VELENJE: GORENJE IN ŠOLSTVO v Velenju Je bü pred dnevi raz- govor o visokem šolstvu kot sestav- nem delu združenega dela. Udeležen- ci razgovora so največ pozornosti po- svetili vprašanjem, ki so vsakodnev- no prisotna tako na univerzi kot v delovni organizaciji, pretoku kadrov iz univerze v združeno delo in ob- ratno. Zlasti predstavniki študentov so spregovorili o štipendijski politiki kot sestavnem delu kadrovanja v de- lovnih organizacijah, v kateri pa se mora izraziti tudi socialni vidik. Na- dalje so izmenjali izkušnje glede štu- dija ob delu in vplivu združenega de- la preko delegatskega sistema na ob- likovanju izobraževalnih programov. H. JERČIČ ZREČE: DODATNO ZA CESTE Poteka zaključna faza vpisovanja javnega posojila za ceste v SR Slo- veniji. Denarna sredstva, ki bodo zbrana so namenjena za moderniza- cijo magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 197^1980. Na zreškem območju so se di-u- žbeno-politične organizacije skupaj s svetom krajevne' skupnosti zavzele za to, da se modernizira cestna povezava Žeče (Ulipi) — Nova Dobrava — Bo- harina — Rogla. Pristojni republiški in občinski or- gani so zagotovili, da bo 50 odst. vi- škov v občini pri vpisu javnega posoji- la porabljenih za to cesto. Da bi se zbralo dovolj sredstev, so Zrečani pristopili k akciji dodatnega vpisa posojila za izgradno in moder- nizacijo cest na območju Zreč v viši- ni 1/4 mesečnega dohodka posamezni- ka v letu 1975. če bo ta akcija uspe- la, bo pri gradnji in modernizaciji cest sodelovala tako republika kot ob- čina. VILI RAVNJAK PREVORJE: ŠE ENA AKCIJA Občinska konferenca ZSMS Šentjur pripravlja novo enodnevno delovno ak- cijo v Prevorju. 6. novembra bodo na- mreč celjski gimnazijci dokončali izkop za vodovodne cevi, po katerih bo po- tem že kmalu lahko pritekla voda v še ostala gospodinjstva. Delovne akcije se bo udeležilo 40 mladincev iz vseh letnikov gimnazije. Izkop, oziroma aJc. cijo bo vodil Drago Slakan, brigadir in novo izvoljeni sekretar Občinske kon- ference ZSMS Šentjur. M. P. USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJE Ker je vedno več nesreč požarov, potresov — posebno na Kozjanskem, kjer živimo — smo se v osnovni šoli Le- sično dogovorili, da bomo imeli vajo, kako ukrepati v teh primerih. Sestavih smo ekipo prve pomoči, tehnično ekipo, določili ranjence ter vodjo razreda. Učiteljica nam je razložila, kaj moramo storiti takrat, ko bomo po zvočniku obve- ščeni, da je potres. Določili smo tudi dan, kdaj bo vaja. To je bilo 8. oktobra 1976. Tisti petek je pouk tekel normalno, a proti koncu če- trte ure se je nenadoma za- slišalo po zvočniku: Pozor! Potresi Mi smo hitro skočili pod klopi, potem pa po sku- pinah ven. Ekipa prve pomo- či je istočasno stekla po tor- bice, ki so bile v kabinetu in začela reševati ranjence in jih obvezovati. Ko je vse ure- dila, je skrbela za počutje ranjencev. V primeru močnejšega po- tresa, se lahko tudi pretrga električna napeljava in na- stane FKJžar. Tudi to smo preizkusili. Zažgali smo kup papirja in . pionir j i-gasilci so požar, kolikor so mogli hitro. pogasili. Iz Kozjega je prišel tudi gasilec in nam predaval o tem. Pokazal nam je apa- rate, s katerimi se gasi ui nas poučil, kako se gasi z aparatom na prah. Potem je spustil dva učenca po vrvi z okna, kar se pri potresih tudi dogaja, če smo v visoiki zgradbi in se ne moremo dru- gače rešiti kot skozi oikno- Tako smo to vajo zaključili z oceno, kako nam je vaja uspela. Pa nam je, ker smo bili pri tem resni. Učenka ANICA U2MAH, Osnovna šola Lesično Manca Malenškova v ponedeljek so na laškem pokopa- lišču šolski otroci z jesenskim cvetjem zasuli njen grob. Otroci so ji v slovo zapeli in niso mogli razumeti, zakaj ne stoji pred njimi, zakaj jih s svojo ve- drino, s svojim smehom ne bodri, da bi zapeli čim lepše. Glasba, šolska deca, družina in do- movina. To so bili smotri njenega živ- ljenja. Mozarteum v Salzburgu, kjer je kot dekle oblikovala svoj glasbeni talent, sodelovanje z Radovanom Gob- cem, ko je postala Laščanka, nepozab- ni »Koroški večeri«, potem pa dolga neprekinjena nanizanka pedagoškega dela v glasbeni šoli, v prosvetnem dru- štvu in skoraj dvajset let na laški osnovni šoli — to je njen glasbeni ustvarjalni, pedagoški opus. Ljubezen do materinega jezika, do pesmi, narodnostna zavest so bile vred. note, zaradi katerih je morala tudi trpeti v pregnanstvu. Ta svoj žar je želela preliti v mladino, ki je iz gene- racije v generacijo prepevala v njeni pevski sobi. Za svoje požrtvovalno delo je dobila vrsto priznanj, toda od vseh H je bilo najbolj pri srcu to, da so jo imeli otroci radi in da je z njimi žela uspehe. Zgodaj, prezgodaj je odšla. Nenado- ma. Zato je bila bolečina toliko večja. Glasbeni kabinet na šoli »PHmoža Tru. barja« v Laškem, kjer je še pred dobrim tednom vadila z otroki, je one- mel ... Nekdo bo delo nadaljeval, kajti pokojna Manca Malenškova je storila oeč kot ji je narekovala dolžnost. Zato nien spomin ne bo zbledel. K.J. O tem, kuko nujno potrebna je aciovncmu človeku rekreacija, na tem mestu ne bi na dolgo in široko razipravljali. Ustavili se bomo raje ob dejstvu, da v celjski Cinkarni resnično skrbijo za dobro počutje svo- jih delavcev, kjer so tudi kot prvi v Celju odprli de- lovno mesto referenta za rekreacijo. Komisija za šport in rekreacijo deluje v tem delovnem kolektivu že peto leto in to ne brez uspeha. Reklo: zdrav duh v zdravem telesu, tu ni zapisano samo na papirju. JMarjan LEBEN, refe- rent športne rekreacije: »Pobudnik za uvedbo te- ga delovnega mesta v na- šem podjetju je bil sin- dikat. Nato smo izvolili le-člansko komisijo, v kateri so zastopani vsi predstavniki tozdov. Vsa- ko leto si zastavimo de- lovni program in za ure- sničitev le-tega so nam odobrena tudi finančna sredstva. Zadolžen sem za organizacijsko plat vseh interesnih in občin- skih tekmovanj. Kot pri- mer naj navedem, da smo bih prav mi pobudniki množičnosti kolesarske akcije v Celju. Naše vitri- ne so polne priznanj, med njimi je tudi Bloudkova plaketa. Vera ZUPANC, usluž- benka v finančnem sek- torju: »V Cinkarni je za- poslenih približno 500 žensk. Morda je odziv za šport in rekreacijo med njimi še premajhen, toda razumeti je treba, da je vsaka žena dvojno zapos- lena in včasih ne more aktivno sodelovati, tudi če bi želela. V veliki veči- ni pa se ženske zanimajo za odbojko, kegljanje in telovadne ure. V glavnem so to mlajše ženske, če- prav se trudimo, da bi pritegnili tudi starejše. Dobre rezultate smo do- segle predvsem v odboj- ki.« Stanko CELESTINA, stro- jni tehnik: »Sem referent za športno rekreacijo v TIO 2. Moja naloga je, da organiziram ekipe za tekmovanje med tozdi in najboljša ekipa se potem udeleži še tekmovanja v občinskem merilu. Menim, da je zelo pomembno in koristno, da se delavec p» svojem težkem delu razbremeni in razgiba pri kateremkoli športu. Izbi- ra je pestra, saj zajema acije kar 12 panog. Bogdan ŽEKAR, strojni inženir v tozdu vzdrževa- nje: »Pozimi vlada pri nas veliko zanimanje za smučanje. Pred časom smo organizirali tudi ak- cijo za nakup smuči. Ka- dar nam je zima naklo- njena, priredimo več eno- dnevnih smučarskih izle- tov, ki so zvečina dobro obiskani. Sem vodja smu- čarske sekcije in vodim tudi smučarske tečaje, in sicea' začetne in nadalje- vanje, ki se jih po nava- di udeleži 20 do 30 tečaj- nikov. Vsaj enkrat na leto pa se rekreacije v našem po- djetju udeleži ena tretji- na zaposlenih«. MAKS REČNIK, meta- lurški tehnik: »Vodim strelsko sekcijo, ki je bi- la ustanovljena leta 1950 in delujemo v sklopu Strelske družine v Celju. Večkrat organiziramo te- kmovanje znotraj podjet- ja, udeležujemo pa se tudi občinskih tekmovanj. Veseli smo, da se je v zadnjem času povečalo zanimanje mladih za vso športno dejavnost, zato lahko upamo, da bo šport, s časom dobil še večje dimenzije. Naši izleti so vselej povezani s strokov- nimi eksikurziijami ali og- ledom zanimivih krajev.« V skopo odmerjenih vrsticah, ki so nam na razpo- lago je težko zajeti vso športno aktivnost tega velikega kolektiva. Vendar pa nam kljub temu kažejo, da vlada med delavci Cinkarne veliko zanimanje za šport, ki ne samo, da razbremenjuje delovne ljudi in jim daje novih moči, ampak tudi krepi tovarištvo med člani tega kolektiva. MIATEJA PODJED .12. stran — NOVI TEDNIK št. 43 — 28. oktober 1976 KRAJEVNA SKUPNOST LESIČNO SAJ LAHKO VSAKDO VIDI, DA DRUGAČE NE GRE, PRAVIJO! Naš gost je tokrat krajevna skupnost, ki leži od vseh šmarskih krajevnih skupnosti še najbolj V središču Kozjanskega, v pokrajini, kl še vedno nosi predznak nerazvitosti in je hkrati ena največjih skupnosti v občini, raztezajoča se med Bohorjem,^ Rudnico in Sotlo. Se- veda so med vasicami, trgi in zaselki, ki štejejo le tri ali štirj hiše tudi kraji, ki so ta pred- znak že odpravili in sedaj hlastajo krčevito za napredkom, ki naj jih čimprej približa krajem, ki imajo — za njihova pojmovanja — že vse. Za L^sjčno^Pilštanj, Klake, Drensko rebro, Dob- ležiče, Gostinco, Gubno in Pristavo to nikakor ni lahka naloga in zato je razumljivo, da ne- malokrat prihaja do nestrpnosti, pretiranih želja pa tudi nezadovoljnosti. Vsem pa se ne da ustreči, denarja, pa naj ga bo še toliko, je vedno premalo. Počasi ta zavest pronica v občane, v to malo celico družbe, ki se z vsemi silami oklepa napredka za vsako ceno^__. Zbrati se na deželi na sestanek v gostilni ni ni- kakršna grozna stvar, ki bi človeka vrgla s tira. To je tikrati zgovoren po- datek, da ljudje še nekaj potrebujejo: sobico ali dve, kjer bi se lahko v miru zbrali in poklepeta- li o svojih načrtih in pro- blemih. Tisti dan, ko smo se na Pilštanju dobili pri Jurčku Tacerju predsed- nik krajevne skupnosti Miha Kovačič, učitelj Miha Zakošek, ravnateljica Gel- ca Cepin, predsednica kra- jevne organizacije ZSMS Irena Križnik in Adela Rauter, nekdanja ravna- teljica osnovne šole, ki tudi sedaj ne drži križem rok ter mi, je bilo že kar nekam zimsko. Preko Vi- ne gore je neprijetno mr- zlo vleklo in človek je do- bil občutek, da bo zdaj zdaj veter izpulil oblakom prve snežinke. Lahko bi se dobili tudi v osnovni šoli, toda tam ne bi imeli takšnega mi- ru za svoje pogovore. Za pogovore o krajevni sku- pnosti Lesično. »Drugo leto bo že bolje, ko bo kulturni, odnosno vaški dom v Lesičnem, pod streho,« je menil Mi- ha Kovačič in si vneto mel roke, da bi pognal vanje kri malo bolj živo. Kulturni dom je postal torej iztočnica za naš po- govor, kar ni čisto nič čudnega, saj ta, še neo- metana stavba, kar se ve- likosti tiče, nosi zastavo v Lesičnem. Ce se v Le- sičnem karkoli pogovarja- jo, potem beseda prav go- tovo nanese na to vehko gradnjo in človek lahko dobi» občutek, da so kra- jani pa tudi vsa krajevna skupnost neprikrito po- nosni nanj«. Za to imajo dovolj razlogov. V novem domu bodo dobili pros- tor gasilci, prosveta, v njem bo telovadnica, bo tudi vrtec, knjižnica, sej- ne sobe, večnamenski pro- stor pa še kaj. Takrat se bo oddahnila tudi Irena Križnik, ki pravi, da mla- di nimajo kotička, kjer bi lahko v miru posedeli. Vaški dom je vaški po- nos, in ponos krajevne skupnosti. »Ce ne bi bilo samopri- spevka, bi naš dom bolj težko spravili pod stre- ho,« je navrgel Miha Ko- vačič in še povedal, da so od 28 starih milijonov, kolikor so zbrali samo- prispevka, dodelili za gra- dnjo doma kar 12 milijo- nov. In že smo bili pri no- vem samoprispevku, prav- zaprav pri referendumu, ki naj odloči ali bodo ob- čani še enkrat izrazili in potrdili svoje samozau- panje v lastne moči ali ne. Miha Zakošek iz Pil- štanja ima »prste vmes« povsod, kjer se kaj dela in natanko ve, koliko so zmožni narediti in koliko ne. Ve tudi, da brez dele- ža njih samih, krajanov v krajevni skupnosti, ne gre, da nikoli ne bi ime- li tistega, kar imajo. »Prejšnji samoprispevek je uspel kar se le da, tu- di pri posojilu za ceste smo se odrezali tako, da smo presegli vpis za več kot 100%. Tako je bilo tu- di s pomočjo za Tolmin- sko. Trdim lahko, da so naši ljudje docela osveš- čeni.« ^ Toda kaj Je tisto, kar imajo? Vaški dom, lani so asf- altirali cesto na Pilštanj skoraj docela s svojimi sredstvi, nekaj denarja je ostalo še od samoprispev- ka, naredili so 20 km vaš- kih cest, problem vodovo- da je v glavnem rešen, enako elektrifikacija, so- cialnih problemov skoraj- da ni, rečice so dobile dva mostova, skoraj goto- vo pa smo kaj tudi poza- biU. »Toliko je še tega, kar bi še radi,« se je oglasila ravnateljica osnovne šo- le Lesično, Gelca Cepin. IzvedeU smo: radi bi po- vezali cel kup lokalnih cest, zgradih mostove, do kraja uredili vaški dom in njegovo okolje, v na- črtu imajo manjši bazen zraven doma pa telefon- sko napeljavo na Polano, mrtvaško vežico na Pil- štanju in uredili bi radi pokopališče ter javno raz- svetljavo v nekaterih več- jih krajih, seveda pa bi radi asfaltirali tudi kak- šen kilometer cest. Adela Rauter: »Ne pre- tiravam, če rečem, da se spogledujemo s kmečkim turizmom. Radi bi, da bi se o tem več govorilo, bolj načrtno, da bi vede- U, kako In kaj in začeli.« Gelca Cepin: »Četudi smo velikokrat naleteli na težave, smo vendarle v šoli naredili, kar se Je le največ dalo. Lahko se po- hvalimo z lepo urejenim okoljem, s telovadnim ig- riščem in marsičem. Po- uk je še dvoizmenski, o celodnevni šoli še ne mo- remo misliti. Potrebovali bi še najmanj dva razre- da, jedilnica je na hod- niku, skladišča in tehnič- ne delavnice nimamo. Tu- di s prevozi otrok ni čisto urejeno.« Nekje je padel očitek, da preveč pišemo o neka- terih krajih. Zakaj ne, če delajo. Krajevna skupnost Lesično dela, dobro sode- luje z vsemi sosednimi skupnostmi, še posebej pridni v teh prizadevanjih so gasilci. Miha Zakošek, ki je gasilec že od mladih nog, pravi: »Odločili smo se, da v vsakem zaselku organiziramo posebno skupino in ji dodelimo op- remo. Z akcijo med obča- ni smo zbrali tri milijone. Zdaj je to rešeno, števi- lo članov smo povečali za šestkrat.« Nihče noče zaostajati, ko govore o de- lu. Ce bi govorili vsi naen- krat, bi lahko strnil nji- hove glasove v en sam stavek »Ce bi ne imeli de- narja od prejšnjega samo- prispevka, marsikaj od te- ga, kar imamo, ne bi bi- lo. In če bomo imeli še tega, ki ga moramo izglasovati, bomo imeli še več. Čeprav imamo ve- liko obremenitev, čeprav veliko prispevamo sami.« Pilštanjski otroci so se odpravljali v vrtec, neka- teri pa so se vračali, ko sem pogledal skozi okno Jurčkove hiše. MILENKO STRAŠEK CELJE: OB TOMIJU ŠE PEPEL IN KRI > Celjsko kinopodjetje ned- vomno zasluži pohvalo za iz- redno prizadevno pripravljen današnji večer. Premiere an- gleškega glasbenega filma TOMMY so namreč združili še z nastopom si lapine PE- PEL IN KRI in tako se nam obeta nadvse zanimiv in pe- ster glasbeni večer. Püm Kena Russela Tommy smo v Celju nestrpno pri- čakovali. Ta ekranizacija slo- vite rock opere skupine WHO sodi med najvznemlrlivejše, najbolj šokantne in tudi bi- zarne filme zadnjega časa. V zgodbi o mladeniču, ki po šoku izgubi dar govora, ne vidi več, in ne sliši, bo- do mladi našU veliko užitka. Nedvomno pa tudi vsi osta- li, saj že samo dejstvo, da je bil film Tommy najbolj gle- dan lani v Veliki Britaniji govori v njegov prid. V fil- mu nastopajo Ann Margaret, Ohver Reed in Jack Nichol- son, ob njih pa cela vrsta znanih pop zvezdni' ov kot •o Roger Daltrey, Eric Clap- ton, Elton John, Tina Tur- ner in drugi. Večer s Tommijem in sku- pino Pepel in kri bo prijet- na osvežitev v pustih jesen- skih dneh. hkrati pa lahko povemo tudi, da ne bo osam- ljen primer. Že prihodnji te- den se nam obetata še dva izjemna filma, katerih osnov- no vodilo je glasba — PIAF in NASHVILIE. BRANKO ST.\MEJCIC KINOPODJETJE CELJE: DELALI NA KOZJANSKEM Delavci celjsk^a Kinopo- > djetja So pred kratkim izved- li humanitarno delovno akci- jo v Kozjem, ko so v času proste sobote prišli pomagat na dom svojega sodelavca — njegovim staršem, ki jima starost ne dovoljuj« ireč tež- jega dela. Pri Bračunovih, kot se po domače reče pri hiši, so kopali vodovod v dol- žini 70 metrov, akcije pa se je udeležilo 17 članov kolek, tiva. Vsekakor hvalevreden odnos delavcev do svojega delovnega tovariša. Primer je brez dvoma vreden posnema- nja. D. M. ŠEMPETER — SOLČAVA: TUDI CICIBANI Minule dni, v mesecu var- čevanja, so se srečali mladi hranilničarji mozirske in žal- ske občine. Na srečanju v mozirski ob- čini so slovesnost počastili tudi z otvoritvijo pionirske hranilnice na osnovni šoli v Solčavi, ki je že 75. na ob- močju celjske podružnice Ljubljanske banke. Tudi srečanje pionirjev žal- ske občine, ki je bilo na osnovni šoli v Šempetru, je potekalo v nadvse slavnost- nem vzdušju. Ocena dela je pokazala, da sodijo te hranil- nice med najboljše na celj- skem območju. Aktivnost na tem področju dobiva zelo ši- roke okvire, predvsem v kre- pitvi samouprave in delegat- skih razmerij. V žalski občini so stopili tudi na pot varčevanja v vrtcih. Začeli so na Vran- skem ter na Vini» |i gori. Ker je tovrstno varčevanje na ob- močju celjske podružnice Ljubljanske banke šele na začeti, bodo izkušnje iz žalske občine prav gotovo koristile vsem. Tudi s pred- logom, da bi v vrtcih usta- navljali cicibanove hranilnice, ki bi naj imele svoj simbol. Zaključek srečanja so mla- di hranilničarji žalske občine namenili podelitvi priznanj najuspešnejšim v preteklih medšolsf tih tekmovanjih pa tudi ogledu tekstilne tovarne v Preboldu. Srečanju mladih hranilničar- Jev mozirske in žalske obči- ne bo v kratkem sledilo še srečanje v laški in konjiški občini. IVAN REGORŠEK ;t, 43 — 28. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 3BM0CNE KMETIJE V PETIH LETIH NAJ BI BILE CESTE DO 60 KMETIJ Problem nepovezanosti hri- >ovskih kmetij z dolino po- itaja z leti vse bolj pereč, rudi v žalski občini so po- lobno kot drugod, zaskrbije- li zaradi vse hitrejšega pre leljevanja hribovskih kmetov r dolino. Gospodarjenje je jrez dobre cestne povezave ; dolino danes že velik prob em in nedvomno so prav ;este poleg vode in elektri- ke osnovna potreba na hri- l)ovskih kmetijah. TOZD Kooperacija Gozdne- ga gospodarstva na Vran- ikem že več kot 10 let skrbi la izgradnjo kamionskih cest Jo odročnih hribovskih kme- jij. Doslej so vsako leto iz- gradili povprečno 8 kilomet- rov novih cest in tako z do- lino povezali v povprečju p>o 10 kmetij letno. Seveda to- likšne izgradnje s svojimi sredstvi ne bi zmogli. V nji- hov program se je uspešno vključeval bivši cestni sklad pri občinski skupščini, nad- vse dragocena pa je bila tu- di pomoč v delu in denar- ju domačinov samih. Kako zelo so potrebovali cesto pri- ča tudi podatek, da so po- samezniki prispevali k iz- gradnji tudi po pet in šest milijonov starih dinarjev, ma- terial, neizmerljivo pa je bi- lo tudi njihovo udarniško delo. Ob vsem tem naj po- vemo še, da GG Vransko namenja letno preko 80 sta- rih milijonov za novograd- nje, k temu pa je prišteti še 45 milijonov, kolikor jih po- rabijo za vzdrževanje obsto- ječih cest. Ob nedavnem og- ledu letos napravljenih cest je nastal tudi program, v ka- terem so zapisali, katere ce- ste bodo izgradili v prihod- njem srednjeročnem obdob- ju do leta 1980 in katere kmetije bodo s tem dobile {K)trebno cestno povezavo z dolino. Takšen program je nare- kovalo dejstvo, da je v ob- čini še vedno 154 domačij, ki nimajo cestne povezave z do- lino in da je med temi več kot polovica kmetij gospodar- sko izredno zanimivih in per- sp>ektivnih. Največ problemov je v zasav£li em pogorju, v planinskem vencu, ki teče od Liboj do Trojan. Ta del Savinjske doline je namreč reliefno izredno razgiban, s tem pa je otežkočena tudi izgradnja cest. še nekaj tu predstavlja problem. Skoraj vsaka kmetija je na svojem pobočju in do vsake pose- bej je treba pripeljati cesto. Povsem drugače je na na- sprotnem delu doline, kjer so za Dobrovlje značilna dol- ga in široka pobočja, in je mogoče z eno samo cesto po- vezati vrsto kmetij. Nedvomno bo treba stori- ti vse, da se hribovske kmeti- je čimprej povežejo z doli- no, saj bo tako tudi olaj- šan problem preskrbe, olaj- šana kooperacija iunetov in mogoč nemoten gospodarski razvoj odročnih kmetij. Se- veda pa bo program izgrad- nje težko izvedljiv, saj je de- narja premalo za zahteve gradbene projekte. Zate bo potrebno zagotoviti pomoč širše družbene skupnosti, predvsem samoupravne inte- resne komunalne skupnosti, ki namenja sedaj skoraj po- lovico manj denarja za to iz- gradnjo, kot jo je namenjal prejšnji cestni sklad. Poma- gati pa bodo morali tudi drugi, predvsem krajevne 'skupnosti in občani sami. Po programu GG Vransko naj bi že prihodnje leto izgradi- li 4 nove ceste, ki bodo od- prle 17 kmetij in jih s tem tudi povezale z dolino. Do leta 1980 pa naj bi z novimi cestami in nadaljnjim dogra- jev£mjem že obstoječih po- vezali z dolino 50 do 60 do- mačij. Seveda je glede na velike potrebe tudi to še skromno, vendar velja pove- dati, da je GG Vransko de- jansko planiral vse tiste ce- ste, ki so najbolj potrebne in ki rešujejo največ hribov- skih, od dolinskega življenja odtrganih kmetij. BRANKO STAJVIEJČIC CELJE: ZA NOVE ZELENICE Na skupni t,eji sveta krajevne skupnosti in iz- vršnega odbora kjajevne konference SZDL Center Celje, so sprejeli osnutek temeljnih usmeritev in program dela za obdobje naslednjih devetih mese- cev, ki ga bodo predloži- li v javno razpravo obča- nom krajevne skupnosti Center. Krajevna konferenca SZDL bo posvetila največ- jo pozornost, novega bliž- njega referenduma o sa- moprispevku, organiziran- ju poverjeniške mreže, evidentiranju občanov in možnih kandidatov za družbeno politične funkci- je ter ustanovitvi potroš- niškega sveta. Svet KS pa bo v tem obdobju postavil v ospre- dje začetek gradnje otro- škega igrišča na Savinj- skem nabrežju, nabavo in namestitev klopi v parku, ureditev dvorišča oziro- ma otroškega igrišča na Titovem trgu 6 in 8 ter pridobivanje novih in urejanje starih zelenic. Posebno pozornost bodo namenili zaščiti in obnav- ljanju starega mestnega jedra v Celju ter organi- ziranju športne rekreacije za občane. Nadaljevali bodo z akcijo »očistimo in polepšajmo Celje« ter vztrajali pri ureditvi ulic in pločnikov v Vodnikovi, Cankarjevi in Stanetovi ulici. D. POŠ JELŠA ŠMARJE GOSTINSKO-TRGOVSKI CENTER? Resnici na ljubo lahko zno- va ponovimo, da smo že ne- kajkrat zapisali precej laska vih besed o širjenju šmarske trgovske mreže, da pa smo tudi že opozorili na vrsto zah- tev, ki jih postavljajo občani trgovskemu podjetju Jelša. Je že tako, da so potrebe iz dneva v dan večje in da je tam, kjer včeraj še niso čutili, da jim nekaj manjka, to že danes življenjska nuja. Kraji se razvijajo, zahteve postajajo večje, seveda pa vsemu ni moč ustreči. Neka- ko tako je tudi s trgovskimi lokali. Trgovsko jxKljetje Jelša pri- pravlja skupaj z Dobrino, s katero je v SOZD, vrsto idejnih in glavnih načrtov. V Rogaš'" ii Slatini namera- vajo graditi lokal cca 800 ni- za živila, v Mestinju in Bi- j strici ob SotU pa samopo- j strežnice, ki bodo nekoliko 1 manjše. V Bistrici ob Sotli je že odkupljeno zemljišče in v Jelši upajo, da bo stvar kmalu stekla, če bo šlo vse po sreči, bo kmalu na raz- polago tudi denar, predvido- j ma do konca leta. Tudi sicer so v podjetju optimisti, zla- sti še sedaj, ko so se jim za- loge nekoliko znižale, poleg tega pa se zavedajo ponu- jene pomoči od strani Dobri- ne, ki je ob združitvi poC a- zala veliko pripravljenost, da pomaga šmarski občini. Preostaja še nekoliko manj- ših investicij. Tako namera- vajo urediti v Šmarju manj- ši bife v zameno za gostišče Boč, ki ga je uničil potres, misliti pa bo treba tudi na novo gostišče šmarski hram. Sedanji objekt je namreč prav tako precej ix)škodovan v potresu. Predvideno je tu- di nekaj razširitev. Najvažnejša investicija Jel- še v prihodnjem obdobju pa bo prav gotovo gostinsko trgova v center Šmarja pri Jelšah, ki je zaenkrat le še pobožna želja občanov. Kot smo izvedeli, idejni projekt že pripravljajo. Ker je bila večina objektov v potresu ali uničena ali pa tako po- škodovana, da je njihova funkcija docela izločena, se je Jelša odločila, da začne razmišljati o takšni rešitvi, ki bi zadovoljila vse, tako gostince kot trgovce. Na me- stu, kjer stoji sedanje go- stišče Šmarski hram, naj bi zgradili novo jedro trga, 'l:ia- terega center bi bil sklop trgovskih in hotelskih objek- tov. V Šmarju namreč že dalj časa ugotavljajo, da kraj sploh ne premore prenočišč, da so sedanji trgovski lo- kali premajhni in razdroblje- ni in da je tako trgovsko- gostinska ponudba vse prej kot ugodna. MILENKO STRAŠEK TKANINA CELJE ZA KULTURO! POMAGATI DELU ANIMATORJEV Delo kulturnih animatorjev še zdaleč ni lahko, še do da- nes ni bila izrečena zadnja beseda, kato bi se sploh ime- novali: animatorji ali organi- zatorji kulturnega življenja. Toda videti je, da nekaterim ni mar za naslov, če vidijo okoli sebe dovolj dela, se ga lotijo pod takim ali drugač- nim vzdevkom. Tako Je tudi v celj.ski Tkanini, kjer delu- jeta dve kultumi animator- ki: Truda Tomazin v tozd maloprodaja in Vojka Maček v tozd veleprodaja. čeprav se strinjata z ugo- tovitvijo, da bi morali tudi «nimatorji bolje med seboj :iodelovati, predvsem v okvi- ni občine, jima ne manjka dela. V Tkanini sestavijo pro- gram za celo leto, predvsem za 29. november, novo leto in 8. marec. Imajo pa težave z obiskom vseh kulturnih pri- reditev, saj imajo deljen de- lovni čas, največkrat do sed- me ure zvečer in je težko us- klajevati obiske kulturnh pri- reditev. Teden domačega filma so dobro sprejeli, saj Tkanina pomaga že več let po svojih najboljših močeh. Letos so prevzeli pokroviteljstvo nad Idealistom. Kulturno življe- nje je vsak dan bolj prisot- no v tem kolektivu, ki je imelo vedno dovolj posluha za kulturno življenje že pred leti. D. MEDVED SREČANJE SLEPIH ŠPORTNIKOV V VELENJU Minulo nedeljo je bilo v Velenju povratno sre- čanje slepih športnikov medobčinskih organizacij iz Celja in Kopra. Da je lahko tekmovanje pote- kalo brez zadržkov, so pripomogle nekatere ve- lenjske organizacije in pa domačija tovariša Koša- na, ki se ukvarja s kmeč- kim turizmom in katere- mu gre ob tej priliki še posebna zahvala. Tu so se slepi somerili v šahu. Ob zaključku tekmovanja, pa je hiša Košanovih pogo- stila vse nastopajoče in spremljevalce z brezplač- nim skupnim kosilom in z dobro domačo kapljico. Za prijetno presenečenje se mu slepi iz celjske in koprske organizacije is- kreno zahvaljujejo. GORICA PRI SLIVNICI NA TEKOČEM TRAKU 50.000 KOKOŠI IN 12,5 MILIJONA JAJC LETNO če se iz Šentjurja peljemo po cesti proti Planini, pri- demo kmalu po odcepu v črnolici v ozko sotesko med Rifnikom in Prednjo goro, kjer je komaj prostor za po- tok in cesto. Po slabem ki- lometru vožnje se soteska razširi v manjšo dolino z raztresenimi naseljem Voglaj- na, ki nosi ime po istoimen- skem potoku. Pred leti je Kmet. kombi- nat Šentjur v tej dolinici na lastni zemlji zgradil hlev za pito^Tio živino, ki ga je pa leta 1970 preuredil v kokošjo farmo. Istega leta je kombi- nat pričel tam s proizvodnjo konsumnili jajc in sicer z jato 15.000 kokošmi nesnica- mi. V šestletnem obdobju do letos se je farma znatno razširila, tako da imajo se- daj že 50.000 nesnic pasme Hisex, ki znesejo na leto 12,5 milijona svetlorjavlh kon- sumnih jajc. Tcfi proizv^odnje je koope- racij^o vsklajen z valilnico Emone v Zalogu, kjer nabav- ljajo enodnevne piščance, ki I jih takoj izroče dvema ko- I operantoma, ki imata naj- sodobnejše hleve v katerih vsak v dveh turnusih vzgoji- ta po 22.000 kokoši. Vzgoja i pri kooperantu od piščanca do nesne kc<" pši traja 18 ted- nov ali dobre 4 mesece. Hle- vi farme so zelo racionalno izkoriščeni, proizvodnja jac pa v celoti automatizirana. 18 tednov stara kokoš pride v hlev na svoje mesto iz ka- terega se več ne premakne ter v enem letu, kolikor je na farmi znese približno 250 jajc; nato gre v prodajo in napravi mesto novemu rodu. Ko človek opazuje in zasle- duje ta proces pride do za- ključka, da je ta proizvod- nja praktično slična tovar- niški na tel pčem traku. Krmljenje in napajanje nes- nic, transport jajc in gnoja je v celoti automatizirano, zato vsa dela na farmi op- ravlja le 11 delavk, katerih glavno delo je pakiranje jajc. Celotno delo na farmi zelo uspešno vsklajuje njen vod- ja Lojze Recko, kateremu je dodeljen traktorist, ki skrbi za vse prevoze na farmi. Vodstvo farme si nenehno prizadeva racionalizirati pro- izvodnjo in je na tem pod- ročju doseglo že lepe uspehe. S krmili, ki jih dovažajo v posebnih cisternah — bunker- jih in jih dlref »tno praznijo v silose si prihranijo mno- go napK)rnega fizičnega dela, hkrati pa tudi denarja, saj v vreče embalirana krmila so dražja kot rinfuzna. če smo že napisali, da je proizvodnja slična tovarniš- ki, moramo še povedati, da daje tudi zunanjost farme videz tovarne. Glede na posrečeno lokaci- jo farme in neomejene povr- šinske možnosti bodo do le- ta 1980 farmo še razširili za nadaljnjih 40.000 nesnic, saj je poraba jajc na prebivalca v Sloveniji v porastu. Farma na Voglajni je namreč edini družbeni proizvajalec kon- sumnih jajc na celjskem področju in misli tako tudi ostati. ERNEST REČNIK MILAN ALAŠEVIC Objavljena karikatura z naslovom »SAMOKRITIKA« našega sodelavca Milana Alaševiča bo tudi na razstavi Društva likovnih amaterjev Celja od 3. do 15. novem- bra v Muzeju revolucije v Celju. INAŠ PROBLEM ALI KDAJ UREJENI „PARKINGI"? NAS ZANIMA, KAM GRE «PARKIRNI DINAR«? Celje postaja iz dneva v ^ debelejši gordijski vozel na področju prometa. Zdaj ne smeš v to, zda v dni- 60 ulico. Najožji center — ^rgovski — je sicer že dalj zaprt za promet, mno- pa pričakujejo, da bo za- prta še kakšna ulica. Za tujca — ne samo za ti- '®t€ga onstran naših meja — j® v Celju hudo, saj ne po- tistih kotičkov, kjer je •Mogoče parkirati tudi sredi 'dopoldneva. Parkirne ure pobirajo de- IJä'r, dinarje dajemo pazaii- na parkiriščih, večkrat ^ tudi miličnikom, ko ti po ^«čkratnem kroženju ne pre- preostane drugega, kot da ne- pravilno parkiraš. Parkirni- na pred mestno hranilnico se je kar tako mimogrede povečalo z običajnega dinar- ja na uro, na štiri dinarje za vsakih petnajst minut. Za brisalce dobiš štiri listke, pa katerih pa jasno piše, da za poškodbe ali ukradene stva- ri iz avtomobila ne odgovar- jajo. Potemtakem odštejemo tiste dinarje le za prostor- ček, ki ga zavzame naš avto- mobil. Kam gre potem ta denar? Ali bi lahko pričakovali, da bo porabljen za urejanje no vih in tudi starih parkirišč'' Na primer, parkirišči ob celj- ski tržnici ali tisto pri Tur- ški mački! še nobeno ni asfaltirano, čeprav bi to lah- ko pričakovali ob nepresta- nem plačevanju parkirnine, kjer paznik včasih tudi skr- bi za to, da ti ne bi drugi plačnik zagradil prostega iz- hoda. Ali pa da ga moraš iskati ne vem kje, da plačaš dinar ali štiri, če se hočeš izogniti vpitju, ki bo nasta- lo. Mimoidoči pa mislijo, po- glej ga, še za tisti dinar mu je žal. Kdaj torej urejena in tu- di bolje čuvana parkirišča v Celju? MILAN SENIČAR .14. stran — NOVI TEDNIK št. 43 — 28. oktober 1976 UMRLA JE MARIJA GORŠIČEVA DRAMSKA IGRALKA OD NEPOZABNE SODELAVKE, VELIKE UMETNICE, POŽRTVOVALNE DRUŽBENOPOLITIČNE DELAVKE, SMO SE POSLOVILI V PONEDELJEK, 25. OKTOBRA 1976 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE KULTURNA SKUPNOST CELJE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE CELJE SKUPŠČINA OBČINE CELJE CELJE, 28. OKTOBRA 1976 » FRAN ROŠ z^Hiii. 10 Sredi deževnih novembrskih dni je tiho umrla Marta. Milan Travnar je mrk in razbolel s tovariši stal na poko- pališču, ki je nanje legalo svinčeno sivo nebo. Na krsto so bobnele težke ilovnate grude in Milanu na srce. Smrt. Minili so dnevi in na ulicah so pod gostimi zastavami spet stali veseli patrijoti. Ob vhodu v Kuscherjevo trgovi- no je visel napis: »Beograd je zavojevan in položen k nogam njegovemu veličanstvu cesarju ob šestinšestdesetletnici njegovega vla- danja. Zvečer baklada.« Mimo je žvižgal paglavec: »Prinz Eugenius, der edle Ritter...« Preden je minilo pet dni, je zapadel prvi sneg in Beo- grad je bil spet srbski. IV. Na strehah se je talil sneg, voda je klokotala po streš- nih žlebovih. V februarskem soncu je Kuscher stal na pragu svoje trgovine in oči so mu migotale po ljudeh strogo izpra- šujoče. Zakaj nekaj strašnega se je bilo dogodilo. Na zemljevidih bojišč, razgrnjenih v izložbi, so bucike z zastavicami označevale fronte. Toda nad Lvovom in Cr- novicami avstrijske zastavice niso bile snete, kakor da Rusov še sploh ni tam. Tudi ob Marni so še plapolali smeli nemški praporščaki. Tiste dni pa, ko je prvič zadišalo po pomladi, je pre- jel Kuscher anonimno dopisnico, grozen dokaz. To dopis- nico je izobesil v izložbenem oknu. Ljudje so obstajali in čitali, Kuscher pa je motril njihove obraze, pričakujoč zločinca, da klekne k tlom pred njegovimi prodirnimi oč- mi in se izda. In Kuscher ga zgrabi in izroči roki pravice. Na vešala z njim! Ljudje so čakali in se zgražali: »Ljubi gospod Kuscher! Občudujem vaše strateške sposobnosti, saj tem prekletim Rusom še niso prepustili Galicije, ki jo sijajno branite, dočim so jo naši avstrijski generali strahopetno zapustili. Vaše zastave plapolajo še prav tja do Varšave. Tudi ste komaj nekaj hoda oddaljeni od Pariza, ki ga o prvi priliki najbrž tudi zasedete. Le tako junaško naprej, gospod Kuscher! Hvaležna bo domo- vina vam, ki s tako srečo vodite njeno usodo. Toda bo- jim se, da je vsi vaši napori ne bodo rešili. Kako žalostno hi bilo, kajne, ljubi gospod Kuščar! Prijazne patriotske pozdrave! Neimenovani patriot.« Spodaj je visel na listku Kuscher j ev pripis: »Prejel sem to dopisnico. Ako hi komu izmed cenjene- ga domoljubnega občinstva bila znana pisava predrznega skritega pisuna, naj mi to javi. Oblastva bodo s storilcem ukrenila vse potrebno. Kuscher.« Tudi študenti so obstajali pred trgovino in čitali. Pol- de Veninšek se je celo razgovarjal s Kuscherjem: »Veste, da dopis dokazuje, da imamo celo v našem patrijotskem mestu veleizdajnike. Upam, da nam zločinec pride v pest.« »Prav imate, tako je!« je navdušeno pritrdil Kitscher, Ko je bil Polde nato sam s Tinetom, mu je pokazal, da je on dopisnico napisal. Smejala sta se do solz in še štirinajst dni sta hodila z resnima obrazoma mimo mno- žice pred trgovino. Kuscher pa je vztrajal in še precej tednov ni premaknil front na bojiščih. Tovariši so vsak večer stopali mimo mladih oficirjev in gospodičev na mestnih ulicah. Tudi Herta je hodila v gneči, z veselimi besedami in vročimi pogledi, včasih z ličnim praporščakom, včasih z debelim, črnim Madžarom, vojaškim kuratom. Milan je rad govoril o velikih stvareh: »Kaj so življenje, svet, človek? Učili so nas, kako naj odgovarjamo. Ti odgovori so se v temu malih stoletij izpreminjali, nastajali so novi, tisoč jih je, ali življenje je staro milijone Let, večje je, in je bilo vselej isto in eno. Kje je odgovor, ki ni posvetil človeštvu na pravo pot? V človečanstvo, ki ni zlagano. Dokler tega odgovora ne bo, bo človek klal človeka. Bedni človek!« »Toda živeti je lepo,« je dejal Tine. »živeti človeštvu in narodu, ki mu je usoda tako bedna, da kriči po življe- nju in pravici, živeti sebi zaradi sebe in vseh, ki so jim ideali skupni, živeti na tem lepem kosu zemlje. In ljubiti lastne sanje in misli in čustva, ker so lahko bogata in polna doživetij.« »In nazadnje se dd prekrasno živeti,« je pristavil Polde, »in z veselim nasmehom živeti ob vseh teh malin ljudeh, gledati v neznatna življenja drobnih lučic, ki tako imenit- no hrle morda v Greiler ju, Otorepcu, Kuscherju. Oh, ne dajte mi pištole!« »In glejte,« je menil Ivan, »kako lepo je nositi t srcu ljubezen do koga, ki mu v duši gledaš nebo. Ljubiti mehke dekliške oči in njih smehljaj.« Kadar je v mrzlih nočeh sijala mesečina, se jim ji včasih zazdelo, da življenja ne žive, nego ga samo sanjajo Odpadlo je z njih vse breme vsakdanjih dni, lepota in mil sta iz njih lila vse na okrog. Ravnatelj Gomoll je zasliševal dijake. Imeli so neke organizacijo, nedovoljeno, protidržavno celo. Kdo je hi njen član? Nihče! Tako? Imeli so tudi literarno društvo, ki je izdajalo list. Vei izvodov je ležalo tu na mizi. Tega niso mogli tajiti. Ravnatelj se je rogal: »Kako imenitni dijaki! Pesniki, pisatelji, kritiki! Koliki čast za zavod! No, take muhe vam že preženemo! Kaj s vsega ne domišljajo tile mladeniči, zelenci! In kakšm pesmi so to! O deklicah celo! Ljubite rajši šolske knjige Bog ve, kakšne svinjarije se tako skrivaj gode! Brrr!« Prihodnji dan je profesor Greiler stoje za katedron povešal glavo. Solze so mu lezle v sivo brado, ki jo ;< nervozno gladil. Jecljal mu je jokajoči glas: »Otroci ljudi, zgodilo se je. Izgubili smo Przemysl našo krasno trdnjavo. Včeraj so jo zasedli hudobni Rusi Niso je osvojili v junaškem napadu, ne, vdala se jim ji posadka po hrabrem izpadu, ko ni bilo več hrane v trd njavi. Kako kruto tragično! Ljubi otroci, pomislite, Prze mysl ni več naš!« OBMOČJE: OGLED SKUPNEGA OBJEKTA Olani sekretariata medobčinskega sveta ZKS s širšesa celjskega območja so si pretekli teden ogledali novozgrajeno srednjo tehnično šolo v Celju, ki je bila zgrajena z združe. nimi sredstvi vseh občin. Hkrati •^o si ogledali še rekreacij, ski center na Golovcu. ŠENTJUR: NOV VIR ENERGIJE Nedaleč ven iz ožjega centra Šentjurja gradijo novo trafo E>ostajo,. katere investitor je Elektro gospodarska skup- nost Slovenije. Dela, ki dobro napredujejo, pa izvaja grad- beno podjetje Rogaška Slatina Po predvidevanjih bo objekt predan svojemu namenu spv>mladi, torej v času, ko so ga pired letoan dni tudi začeli graditi. Predvsem bo nova trafo postaja pomembna za napajanje industrijske cone z električ- no ener^jo. M. P. RESEVNA 77 v Šentjurju so že stekli prvi pogovori za delovno akcijo, kl bo nosUa naslov Resevna 77. Iz Jakoba pri Šentjurju, proti Svetini in do Resevne naj bi namreč stekla cesta, ki bi prebivalce teh vasi in zaselkov zbližala z večjimi kraji, kot so Šentjur, štore in Celje. Mladi pri občinski konfe- renci ZSMS v Šentjurju menijo, naj bi to cesto zgradile roke brigadirjev, ki bi v dveh ali treh izmenah s po 40 bri- gadirji prav gotovo bili kos tej nalogi. Akcija naj bo regij- skega ali pa morda celo zveznega značaja. Povezali so se tudi s strokovnjaki Gozdnega gospodarstva iz Celja, ki bodo preverili, kje naj bi tekla trasa nove ceste. Cesta J»" vodila tudi mimo spomenika padlih na Resevm, ki bo tal« -KKstal bolj dostopen širšemu krogu ljudi. t. P. ŠOŠTANJ: POČASTITEV PETRA MUSIJA v osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha bodo ob dne\'U varčevanja odprli pod pokroviteljstvom ljubljanske banke zanimivo razstavo o Petru Musiju, pionirju šolskega hranil- ništva. Razstavo, ki jo bodo svečano odprh v četrtek 28. 10. ob 17. uri, je pripravil slovenski šolski muzej, oblikoval pa jo je inž. arh. Branko Simčič iz Ljubljane. Pokroviteljstvo nad to republiško razstavo o znamenit.em vsestransko aktiv- nem predvsem pa zavednem narodnjaku, nadučitelju Petru Musiju iz Šoštanja, je prevzela Ljubljanska banka in s tem poudarila pomen šolskih hranilnic. Zanimivo je, da je prvo šolsko hranilnico ustanovil ravno učitelj Peter Musi na šo- štanjski šoli in to že leta 1844. Razstava bo odprta do 11. no- vembra — nakar jo bodo prenesli še v druge kra^e. V. K. ZAKAJ TAKO? Ob cesti iz Šoštanja proti Topolšici stoji v Metlečah ob odcepu ceste k vili široko napisna tabla, ki opozarja na ta gostinski objekt, že nekaj časa je polovica table premazana in poškropljena z rdečo barvo. Ker takšna reklamna tabla ne more služiti svojemu namenu in nikakor ni v čast go- stinskemu objektu v vili široko, bi bilo prav, da jo odstra- nijo in na novo .prebarvajo. Seveda pa se ob tem FK>raja vprašanje, komu je bila tabla ob cesti napoti, da jo je tako grdo poškodoval, kot to prikazuje naša fotografija. V. K. ;t, 43 — 28. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 ALPINIZEM Sedaj laliko že /.»kkiuvo rew-mo, da je toplega »brezkrbne^ja« plezanja konec. Aipini- sti pospravljajo letno opremo, vsak zase ure- jajo spomine in zapiske — težka zimska opre- ma prihaja iz naftalina. Morda bo še nekaj toplih poznojesenskih dni, da se uredijo zim- ske sobe, prostori po planinskih bajtah vse nujno za prezimovanje; v severnih stenah bo zeblo v roke do naslednja poletja. S tem ko se končuje sezona in nastopa predah do prvih vzponov v ledu, je na vrsti obračun storjenega: seštevek vzponov doma in na tujem, zaključek plezalne šole, polaganje izpitov in sprejem pripravnikov in članov. Le- tos je vsega dovolj in bilanca tako bogata, da še pred leti nihče ni slutil, da lahko Ce- ljani v tako kratkem času, kljub odmaknje- nosti od gora in pomanjkanja denarja, pose- žejo v sam vrh slovenskega in s tem jugoslo- vanskega alpinističnega dogajanja. — Plezalna šola je uspela, manjka še piljenje tehnike re- ševanja in samoreševanja, za kar se kopne skale najde dovolj tudi še v prvem snegu. Mraz za trening prstov »pa tako prav pride«. — Oifiičen uspeh je bil dose7,eo na odpravah T Paklenico in Klek, uspel je ledeniški trening v Gloknerju in ogledna odprava v Wilder KaLser. — Tri navese so plezale v stenah Mont Bianca kar je bilo ob slabih vremejn- skih pogojih sploh mogoče, in tvegale čez normalno mejo. — Krona vsemu je bila od- prava v Dolomite, najusi^šnejša po vojni. Dvajset vzponov VI. stopnje in tri »diretissi- me« naenkrat je izkupiček, ki ga noben drug odsek nima v enem letu, — In končno vzpo- ni doma: blizu 500 jih bo. V Savinjskih in precej v julijskih .\lpah. Med njimi nekaj »velikih«, ki določajo ceno odseku, in zraven vsega — I.") novih, celjskih smeri v Savinjskih in Dolomitih, v kopnem in zasneženem. Se- daj zbiramo opise, orise in slike, kar je za plezalca bolj neprijetno od najtežjega vzpoda, za kronista na odseku in planinski zvezi pa nujno potrebno. Oddahnil si je za kratek celo načelnik, do 1. decembra, saj najbolj.ši že čakajo s pripravljenimi načrti na prvi zimski vzpon. Oddahnil, ker je šlo po sreči in je v odseku vse živo, nekaj prask je ostalo na alpinistih in nekaj kože na skalah. Pri skrajnih težavah na vzponih letošnje sezone je to majhen da- vek, ob tem pa veliko zadoščenja in nepo- zabnih spominov. Na sliki: načelnik AO Celje CSrll Debeljak »lovi« naveze nad Okrešljem. CIC Tudi danes vas vabimo v Veleblagov- nico T. Na oddelku usnjene galanterij'e vam priporočamo nakup praktičnih žen- skih torbic v naravnih barvah po ceni 189,00 din. Izdeluje jih tovarna Standard iz Nove- ga Sada. Tole pa je izdelek domžalskega Toka. Malce elegantnejša torbica, bolj klasične- ga videza v rjavi, črni, bordo ali lešniko- vi barvi vas bo veljala 333,00 dinarjev. Na istem oddelku so vam na voljo tudi ženske rokavice, podložene, izdelek dom- žalskega Toka. Stanejo 230,93 dinarjev, la- hko Izbirate med črno in rjavo barvo. Na oddelku športne opreme v drugem nadstropju imajo vse polno novosti ta zi- mo. Smuči Elan imajo v vseh dolžinah, ce- na pa je od 468 00 do 2920.00 dinarjev. Drsalke vseh vrst. Ženske za 389,00 di- narjev, dekliške za 370,00 din, moške za 499,00 in fantovske za 450,00 din. In še smučarski čevlji Caber — Tope». V različnih barvah so vam na voljo po 1470,00, 1350,00 ali 1050,00 dinarjev. Stasw Gorenšek PARIŠKI PREDLOGI Te dni je pariški Pret-a-Porter zvabil v Pariz veliko modnih stro- kovnjakov z vsega sveta. Pret-a-Porter je nekakšen sejem francoske konfekcije s posebnim celim nepreglednim oddelkom boutique kolekcij. Torej ni čisto navadna konfekcija, ni pa tudi visoka moda. čeprav so kolekcije pripravljene že za celi dve sezoni naprej in so nam v Parizu prikazovali tako na razstavnih prostorih kot tudi na mod- nih revijah tisto, kar bo moderno šele naslednjo pomlad in poletje, je vendarle bilo tudi nekaj čisto aktualnih namigov za pravkaršnjo jesen oz. zimo. Tako bo danes in morda še kateri naslednjih dni pari- ški predlog. Torej topel volnen, enostavno krojen pončo namesto plašča klasič- nega kroja. Zraven pa modni dodatki in čimbolj pisane pletenine, kot prikazuje skica. .16. stran — NOVI TEDNIK št. 43 — 28. oktober 1976 ROKOMET ZDAJ LAŽJI RAZPORED ALI BO POTISJE (ADA) PRVA ŽRTEV? Celjski rokometaši so v Stirili kolih trikrat gostovali, enkrat igrali doma in pri tem iztržili dva dragocena remija v gostih ler po en poraz v gostih ter doima. 2reb jim vsaj v začetku pr. venstva ni bil naklonjen, če- prav ne smemo trditi, da bo v nadaljevanju kaj dosti laž- je. Na četrti stopnici v Sab. cu so pokleknili pred ekipo, ki so jo pred tedni prese- netili v tekmovanju za jugo- slovanski pokal prav tako na njenem igrišču. Zdaj je šlo za točke, ki so kljub solidni igri Celjanov, zlasti še v ob- rambi, ostale v Sabcu. Mar- sikaj sta k porazu 22:18 do- dala tudi sodnika, kar pa seveda ni opravičilo za iz^b. Ijeni točki. Prane Ramskug- ler, ki Je tokrat vodil ekipo, je bil z igro svojih varovan- cev zadovoljen, vendar je vse skupaj le bilo premalo za končni uspeh. Najboljši strelec je bil to. krat Vlado Bojevič, ki je do- segel pet zadetkov. Izredno pomembno sreča- nje bodo Celjani odigrali v soboto doma poroti ekipi Po- tisija, ki Je tudi novinec v ligi in ki trenutno zavzema trinajsto mesto med štirinaj- stimi ekipami, medtem ko so Celjani dvanajsti. Zmagova- lec sobotnega srečanja se bo torej odlepili od repa lestvi, ce najboljših jugoslovanskih rokometnih ©kip, tu pa ima- jo brez dvoma vse prednosti v svojih rokah domačini. V republiški moški ligi je Minerva doma premagala Or- mož in je na lestvici že če. trta (v naslednjem kolu igra v Brežicah), Šoštanj pa je izgubil v Kozini proti Jadra- nu in je na lestvici sedmi. V prihodnjem kolu igra Šo- štanj doma s Tržičem. V ženski republiški ligi še na- dalje odlično igrajo igraiUce Smartnega, ki so premagale Kamnik in so druge, Velenj- čanke pa so po zadnjem po- razu s Preddvorom jjdrknile na sedmo mesto. Smarčanke bodo v naslednjem kolu go. stovale proti Krki v Novem mestu, ki trenuitao vodi in bo torej to derbi vodečih ekip, Velenjčanke pa bodo gostovale v Ljubljani proti Slovanu. T. VRABL Vlado Bojevič, eden izmed standardnih nosilcev igre v celjski ekipi, je bil najboljši strelec v Sabcu. Kakšna bo njegova igra in igra sotova- rišev proti Potisju? Upa.|mo, da uspešna. Foto: T. TAVČAR HOKEJ NA LEDU ZDAJ V BOJ ZA PRVAKA Po porazu proti Slaviji (1:4) v Celju smo bili razo- čarani nad igro celjskega moštva. Toda po srečanju nas je igralec Vojko Bratec pomiril. Dejal je: »Bomo pač morali v nedeljo proti ekipi Tivolija v Ljubljani zmagati. Pa bomo enaki s Slavijo in Tivolijem. Potem pa se šele prične borba za naslov. Pre- ostane nam še dovolj tekem za dragocene točke« Tudi tik pred odhodom v Ljubljano so nam igralci za. trjevali, da je to prvo sreča- nje za njih popravni izpit. Zlasti Vinko Lesjak je bil optimist. Povedal je: »Imam občutek, da bi lahko zma- gali. Vseskozi ne moremo imeti takšno smolo pri za- ključnih strelih. Potrudili se bomo.« In res so se! Zlasti Vinko Lesjak, ki je v srečanju pro- ti Tivoliju dosegel dva za- detka, s katerima so Celjani zmagali 2:1 (1:1, 1:0, 0:0). Čestitamo! Toda, sedaj se šele začne borba za najbolj, še mesto. Celjani imajo ne- koliko slabšo gol razliko in strelci se bodo morali vse- kakor razigrati. Zadnji uspeh pa je povrnil zaupanje celj. skim igralcem v njihovo moč in vrednost. V prvem krogu so Celjani skupaj ^ Slavijo in Tivoli- jem prvi do tretji s šestimi točkami. Sledita Triglav z dvema in Mladost brez točk. V prvem kolu drugega kro- ga pa bodo Celjani igrali v soboto na Jesenicah proti Triglavu. To bo težko sreča- nje in nova preizkušnja v letošnjem zanimivem prven- stvu. J. KUZMA GOSTI BOUŠI KOVINAR : STRAŽA — PRELOŽENO v 6. kolu na področju TNP Celje so bili gostje uspeš, nejši. Rezultati skupine A: Šoštanj — Olimp 0:2, Dravi- nja — Steklar 0:1, Ljubno — Osankarica 3:0 in Elkroj — Opekar 2:0. Tekma Kovinar — Straža je"bila preložena. ŠENTJUR: PLAVANJE IN KEGLJANJE v okviru delavskih šport- nih iger je bilo tekmovanje v plavanju in kegljanju. Rezultati v plavanju: 1. Al- pos, 2. Prosveta, 3. Zdrav- stvo; v kegljanju: 1. Alpos, 2. Zdravstvo, 3. Prosveta. V skupnem plasmanu pri članih je zmagala ekipa Al- posa s 110 točkami. Sledijo Prosveta 91, Zdravstvo 68, Obrt 65, Občina 45, Tolo 30, Elegant 27, Bohor 17, K. Kombinat 14, Ingrad 11 in Resevna 3 točke. M. I. ATLETIKA: CELJANI VSEEKIPNI PRVAKI v Rakičanu pri Murski Soboti je bilo jesensko tekmovanje v krosu, ki ga vsako leto organizira uredništvo Dela. Letos so prvič to tekmovanje pripravili ižsven Ljubljane, nastopilo pa je več kot 700 atletov iz vse Sloveni- je in to v kategorijah od pionirjev do veteranov in pripadnikov JLA. Največ uspeha so imeli predstav- niki Celja, ki so zmagali v vseekipni konkurenci in tako ponovno dokazali, da v Celju raste nov rod resnično dobrih atletov tudi na srednjih in dol- gih prograh. Med posa- mezniki so izmed Kladi- varjevih atletov zmagali: med mlajšimi mladinka- mi Blatnikova, med mla- dinci Rozman in med čla- ni Lisec. Seveda pa celj- ski atleti ne bi osvojili naslova vseekipnega pr- vaka, če vsem trem zma- govalcem ne bi pomagaU tudi ostali, kS so osvojili mesta takoj za prvimi. Prizaianje dobljeno na jesenskem krosu je prišlo v prave roke In bo brez dvoma poleg vseh ostalih lovorik dober temelj za še boljše in kvalitet- neše delo v prihodnje. JUDO: USPEH PROTI MARIBORU Judoisti kluba »Ivo Re- ya« so v nadaljevanju re- publiške vzhodne lige po- novno uspeli. V Slov. Bi- strici so se pomerili z dvema najmočnejšima kluboma v tej ligi — Im- polom in Mariborom. V prvem srečanju so izvrst- ni borci Impola zmagali 4:1 (37:13), medtem pa so Celjani v drugem sreča- nju presenetljivo prema- gah Maribor 5:2 (36:20). Točke za Celje so pri- borili v srečanju proti Mariboru : Zupane, Gro- sek. Založnik, Pabjan in Kovač, protd Impolu pa je zmagal Založnik, med- tem ko Je FabJan remizi- ral. Po tem uspehu so CJe- Ijani na lestvici takoj za Impolom. J. KUZMA ŠAH: FRANC PEŠEC REPUBLIŠKI PRVAK Konec tedna Je bilo v Rogaški Slatini tradicio- nalno republiško sindikal- no prvenstvo na katerem so sodelovali najboljši slo- venski šahlsil. Nastopilo je 170 tekmovalcev, med katerimi so celjski pred- stavniki dosegli lep us- peh. Največjega vsekakor odlični FRANC PEŠEC, ki je osvojil naslov prva- ka. V finalu Je zbral 14 točk in prehitel Zorka (Jesenice) ter Drakserja (Celje). Vrstni red osta- lih celjskih predstavni- kov: 10. Pertinač (EMO) 9, 11—12. Goršek (Gore- nje Velenje) 8, 14.—15. Skok (Hmezad 2alec) 7 in n. Djurkovič (Steklar- na Rog. Slatina) 5,5 toč- ke. Poleg tega Je Janez Pešec osvojil v tolažUnl skupini prvo mesto. J. KUZMA KOŠARKA TRETJA ZMAGA USPEŠEN ROD MLADIH IGRALCEV Mladi celjski košarkarji so na domačem terenu v prven- stveni tekmi II. ZKL ponov- no slaviti zmago. Tokrat so premagali Oriolik iz Slavon- skega broda s 97:81 (52:37). Priigrali so si nadaljnji 2 točki in so trenutno po treh zmagah s 6 točkami z Dar- wilom na čelu lestvice. Ju- nak srečanja Je bil mladi Pi- pan, ki je dosegel kar 40 košev. Ko je že v začetku tekme Sabolčki dobil 4 oseb- ne napake, je več ali manj vsa teža tega odgovornega srečanja padla na ramena Pipana. Imel pa je dobre zar veznike v soigralcih, kjer je treba Še posebej pohvaliti Kralja, Golca, Štefanca, Tro. biSa, Pongraca, Subotiča, pa celo atlet Mijač se je vpisal v listo uspešnih metalcev na koš. Gostje so igrali dokaj nečisto košarko, dobili ko- pico osebnih napak, ob za- ključku pa so še trije nji- hovi igralci zaradi petih osebnih napak morali na klop. Razveseljivo Je, da so tokrat bili celjski igralci iz- redno učinkoviti pri osebnih metih. Od 50 metov so kair 41 točk zaslužili pri izvaja- nju teh kazni. Sočasno je bilo v dvorani TSC dvodnevno republiško polfinalno mladinsko košar- kaško prvenstvo. Mladinci Celja so prepričljivo osvojili prvo mesto, saj so premaga, li Bežigrad 74, Gostol iz No. ve Gorice in Brest iz Ljub. Ijane. Prav v srečanju z Bre- stom, ki je odločalo o na- slovu prvaka na tem tekmo- vanju, so Oljani pokazali najbolj zrek) in učinkovito igro. Goste so povsem nad. igrali in vodili z 21 koši raz- like. Ljubljančani so lahko le čestitali svojim sovrstni- kom iz C^ja. Zopet velja pohvaliti izredno nadarjen mlad rod košarkarjev, ki so najbolj zaslužrU za ta uspeh — Pipan, Gole, Trobiš, Roz. man, Pongrac, Benčan, Rem- skugler in še garda mladih igralcev. Vse kaže, da Ce- ljani še nismo imeli v 30- letni zgodovini te igre tako obetaven mlad rod igralcev. NOGOMET KLADIVAR USTAVUEN LITIJA PRESENETILA — ŠMARTNO ZMAGALO Osmo kolo je bilo usodno za nogometaše Kladivarja. že drugič v letošnjem letu so izgubili in to že drugič do- ma. Nepričakovano, toda za. služeno. Zasluženo zaradi te- ga, ker niso zaiali celjski na- p>adalci izkoristiti številnih priložnosti za dosego gola in ker so vse prepoceni dobili zadetek iz protinapada. Vse premalo so igrali preko kril in preveč stihijsko. Na drugi strani pa so se celjski igral, ci ob slabem sojenju sodni- ka Damiša iz Maribora dali speljati na »tanek led« in zato so Kuder in Cemič do- bili rdeči karton. Sivka, Ko- kotec in Andjelovič pa še rumenega. Tak razplet je ta- ko Kladivarja v jesenskem delu prvenstva postavil ob stran pri borbi za boljše me- sto. Težko je verjeti, da bo. do lahko igralci trenerja Ili- je Ubaviča uspeli brez Ku- dra in Cemiča v preostalih treh tekmah proti Pohorju in Rudarju (Trbovlje) v go. stih in proti odličnim Velenj- čanom v Celju doseči kakš- no točko. Feri Bencig, trener Smart- nega, je zadovoljen. Njegovi fantje so že pozabili na spo- drsljaja proti Kladivarju in lUriji. V srečanju proti Po- horju so Prašnikar, Reber, šak in Motoh s tremi zadet- ki spremenili vodstvo gostov v čisto zmago. To pa je tudi dovolj za solidno uvrstitev v prvem delu prvenstva. Veselo je bilo tudi v Ve- lenju. Blizu 1000 gledalcev si je ogledalo srečanje med domačini in Slavijo. Doma. čini, ki ne skrivajo velikih želja po najvišjem mestu, so gladko zmagah. Strelci: Ste- fanovič, Pavovič in Nedelj- kovič. Igra je bila lepa, brez grobosti in na visokem ni- voju. Po zadnjih uspehih Smart- nega in Rudarja se je sta- nje na lestvici repubhške lige precej spremenilo. Ve. lenjčani so tretji z 11 toč- kami, Kladivar peti z 10 toč- kami in Šmartno sedmo a devetimi točkami. V prihod- njem kolu pa vsa tri moštva gostujejo. Kladivar v Rušah proti Pohorju, Šmartno 7 Trbovljah proti Rudarju in Rudar Velenje v Litiji. J. KUZMA MODELARSTVO NOV USPEH CEUANOV PRVAK JE PETER KARNER — LESKOŠEK DRUGI v Zagrebu je bilo letošnje zadnje pomembnejše tekmo- vanje v jadralnem modelar- stvu, katerega se je udele- žila tudi močna ekipa Celja- nov, predstavnikov Aero klu- ba in kluba LT EMO. Za- grebško tekmovanje Je bilo izredno kvahtetno, saj so nastopili samo povabljenj tekmovalci iz Nemčije, Ita- lije, Avstrije, Madžarske in seveda dqmačtni, Icjer pa so prav Celjani, ki so sestavljali drugo ekipo slovenske repre- zentance, še posebej prese- netili. Tako je Peter Kamer zma- gal med posamezniki, kjer je bil Branko Leskovšek dru- gi. Najbolj je presenetil tre- tji Celjan, mladi Sinjo Za- rič, Ici je osvojil tretje me- sto in opozoril nase. Pred dnevi je bilo tudi 13. prvenstvo v akrobatskem le- tenju, kjer so po dolgem času tudi nastopili (Jeljani, in sicer Franc Peperko ter Peter Kamer. V močni kon- kurenci sta se za začetek dobro uvrstila in dokazala. da so celjski letalci tudi v tej zvrsti odUčni. Nastopih so v treh programih — ob- veznem poznanem, obveznem nepoznanem in prostem. Naj. boljšo uvrstitev je dosegel Peter Kamer v poznanem prostem programu, ko je bil četrti, v generalni uvrstitvi pa je bil Kamer osmi in Peperko ermjsti. Za letošnjo sezono pri obeh celjskih klubih lahko trdi- mo, da je bila izredno uspeš- na. To dokazuje cela vrsta odličnih uvrstitev, ki uvrščajo celjske predstavni- ke na čelu z Brankom Lo- skovškom v sam Jugoslovan, ski vrh. T. VRABL SAVINJSKI SPORT Ubcinske);a sindikalnega ekipnega prven.stva v namiznem teni.su, ki sta ga pripravila TKS Žalec in komisija za šport in rekreacijo, se je udeležilo 26 ekip. Kkipni zmagovalci v posameznih kategori- jah so postali: ml. člani: Garant Polzela; st. člani: Hmezad 2alec in ženske: TT Prebold. Po sedmih športnih panogah v skupnem seštevku še naprej vodi v kvaliteti In množičnosti Ferrallt Žalec. V tretjem kolu občinske košarkarske lige 2alec so bili doseženi naslednji rezultati: pionirke vzhodna skupina: Žalec — Griže 47:27 in Šempeter — Petrovče 25:23. Vodi Žalec s 6. točkami. Pionirke vshodna skupina: Vransko — Braslovče 32:16 In Prebold — Polzela 14:3':. Vodi Vransko s 6. točkami. Pionirji vzhod: Žalec — Griže 70:39 in Šempeter — Petrovče 41:27. Vodi Žalec s 6. točkami. Pio- nirji zahod: Vransko — Braslovče 62:45 in Prebold — Polzela ä1:65. Vodita Prebold in Polzela s po 4. točkami. TKS Žalec je pripravila prvi selekcljski turnir v rokometu za pionirje In pionirke. Pri pionirjih je ekipa Griž premagala Prebold 10:5 in osvojila prvo mesto, pri pionirkah pa Prebold Žalec 4:2 In osvojila prav tako prvo mesto. Skupno je nastopilo 12 ekip. V Grižah je bil turnir v rokometu za člane in veterane. V final- ni tekmi so veterani Minerve premagali veterane Iz Petrovč 13:10 In osvojili prvo mesto. 1- TAVCAB It. 43 — 28. oktober 1976 NOVI TEDNIK -- ttran t7 GASILSTVO OBČINSKO SREČANJE DOBRNA JE BILA GOSTITELJ GASILCEV v nedeljo, 24. oktobra, je občinska gasilska zveza Ce- lje izvedla tekmovanje vseh enot gasilskih društev. Na. stopili so gasilci skupine A (do 25 let), skupine B (do 35 let), starejši ga.silci (nad 50 let), nadalje manjša te- ritorialna društva (skupina C), prav tako pa tudi ženske desetine in prvič so vključili v tekmovanje enote civilne zaščite krajevnih skupnosti. Vsaka skupina je imela svoj tekmovalni program, ocenjevanje pa so opravili repubirški in oocmski sod niki občinske gasilske zveze Celje. Rezultati tekmovanja — skupina A: 1. Teharje, 2. Prožinska vas — mdustrij- ske enote, ženske: 1. žele- zarna Store, 2. Metka, sku. pina B: 1. Teharje — indu- strija, 1. Železarna Store, 2. Cinkarna, skupina C: 1. Tr- novlje, 2, Lopata, ženske: 1. Prožinska vas, 2. Metka, ve- terani: 1. Teharje, 2. Gaber- je, civilna zaščita: 1. Skofja vas I, 2. Skofja vas IL Süupaj je lekinovalo 27 desetin. Najbolj uspešni m veseli so bili gasilci tz Teharij, saj scf prejeli za tri prva mesta tudi tri pokale, F. M. .18. stran — NOVI TEDNIK št. 43 — 28. oktober 1976 ;t, 43 — 28. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 v BANATU (7) Rekreacije v pravem smislu besede pa ima ba- natski kmet zelo malo. Tudi zanj se prav tako kot za slovenskega kmeta prične delovni dan zgo- daj, zgodaj zjutraj. Vsaj MILAN SENIČAR tedaj, ko polja bogato ro- dijo in ko je potrebno pospravljati pridelke. Tako kot je slovenska polka poskočna, vihrava, tako so banatske narodne pesmi razpotegnjene, nam nekoliko dolgočasne. Ne- dvomno jih je pogojevala ravnica, ki sega v nedo- gled. Kmet, ki se tod od- pravi iz vasi na polje, mo- ra prepešačiti kar nekaj dobrih kilometrov. Zaradi blatnih poti, ki sem jih omenil v prvem nadalje- vanju, so hiše koncentri- rane v enem naselju ob glavni »cesti«, to so na- selja dolga tudi po nekaj kilometrov. Enako velja za Slavonijo. Naš srednje- planinski kmet se bori z naravo, da na pobočju ohrani tisto malo zemlje pred vetrom in vodo, ba- natskemu kmetu se za zemljo ni treba bati. Največji in najtrdnejši kmetje imajo izredna po- sestva. Ne samo velika, temveč tudi dobro ureje- na. Težko pa bi si bilo predstavljati, da lahko vse potrebno postorijo sami. Med velikimi »posest- niki« je tudi Olga Stoja- novič, ki je po smrti oče- ta ostala na ogromni kmetiji praktično sama. Nekaj hektarjev sadovnja- kov sliv je mogoče obde- lati edinole s tujo pomoč- jo. Za delo od jutra do večera jim v povprečju plačajo po 100 dinarjev, čeprav ni vedno lahko do- biti delavcev. Je pač tako, da najraje gredo tja, kjer je »gazda« dober. To pa pomeni veliko rakije in dobro malico. Stroški so tako seveda visoki, ven- dar ti sadovnjaki pome- nijo tudi na tisoče litrov rakije. In ta gre izredno dobro v. promet. Na njen račun se ustvarjajo mili- joni. Denar pa seveda pomeni »tehnični razvoj« tako na posestvu kot v stanovanj- skih hišah. Medtem ko so zmrzovalne skrinje nujnost, so televizorji še vedno luksuz, čeprav je tudi teh že izredno viso- ko število. Tudi osebni avtomobili mso več prob lern, morda je kje prej težava vozniško dovoljen- je, saj se starejši pač težko odločajo za izpit. Solidarnost med sosedi tu ne pozna meja, hkra- ti pa je edin mogoč način, da lahko večja sku- pina hitro obdela polje ali ogromen sadovnjak. Sosedska pomoč Je značil- na tudi za gradnjo hiše ali pomoč pri najmlajših. Človek nehote dobi vtis, da je takšna vas — ka- dar je potrebno — ena sa- ma velika družina. Napač- no pa bi bilo mnenje, da tu ni prepirov, nevoščlji- vosti in tudi »skakanja čez plot«, le s to razliko, da tu vsakdo vse ve, ker je pač težko karkoli skri- ti. Visoke lesene ograje skrivajo marsikaj. Do skrajnosti urejena, pome- tena dvorišča, drugod zo- pet pravo zmešnjavo, ka- teri pa je v večini prime- rov vzrok v neurejenosti znotraj družine. Veliko, je starih ljudi, saj Radojevo po prepričanju in podat- kih doktorja Duška po- časi »umira«. Naravni pri- rastek ne pokrije odha- janja z vasi v centre, smrti, število ostarelih je visoko — čeprav ne razpolagam s statistični- mi podatki — in opaziti je, da visoko starost do- čakajo ženske. Le-tem pa največ pomenijo značilne klopce pred vsako visoko ograjo, ki deli dvorišče in ulico včasih na dva ne- premostljiva svetova. Neizmerna ravnica potrebuje mnogo več kot samo enega ali dva obdelovalca. SKUPINA WINGS POMOČ BENETKAM 90 MILIJONOV DINARJEV V DOBRODELNE NAMENE Tudi mladi čutijo z Bene čani. Tako dokazuje zadnja dcibrodelna akacija, katere namen je, ohraniti Benetke pred propadom. Pred leti je UNESCO pričel s široko akci- jo zbiranja pomoči, s katero naj bi biser srednjeveške arhitekture, mesto Benetke, ki so zgrajene na lesenih pi- lotih in povezujejo v celoto 113 otočkov, rešili pred pro padom. Zob časa, onesnaže- nost morja in drugi vplivi so krepko načeli lesene pilote, na katerih so zgrajene Be- netke in mesto počasi, a vztrajno tone in propada. Mi- nuli mesec je zato minil v znamenju dobrodelnih prire- ditev, katerih izkupiček so namenili Benetkam. Med dru- gimi so nastopali tudi tako znani umetniki kot so Peter Ustjiov, Ravi Sanghar, La Chunga, Flamenco Balet in mnogi drugi. Da bi pritegnili tudi čimveč mladih in doka- zali, da tudi njih iH »rbi uso- da Benetk, pa je UNESCO povabil tudi znano pop sku- pino Wings. Paul McCart- ney in tovariši so se pozivu takoj odzvali in po koncer- tu, ki so ga imeli v Zagre- bs odpotovali v Benetke. Nji- hov dobrodelni koncert je povzročil v Benetkah pravo revolucijo. Prvič v zgodovini Benetk so na Piazzo San Marco prihrumeli tovornjaki, ki so pripeljali vso opremo skupine. Ta velja kar 2 mi- lijona funtov (7 starih mi- lijonov) in poleg glasbenih instrumentov vsebuje tudi svetlobne naprave, ki so naj- sodobnejše. Tako je Bene ško noč razsvetlilo s svoji- mi bleščečimi žarki 6 laser- jev, po trgu Sv. Marka so švigali reflektorji, ogromen steklen globus je risal fan- tastične sence po zidovih ka- tedrale in doževe palače. 45 ton, kolikor tehta oprema WINGS, so komajda razpo- stavili po trgu tako, da te- ža ni ogrožala najznamenitej- šega beneškega trga. In obisk? Namesto pričal" tovanih 15.000 ljudi, je prišlo na pri- zorišče 30.000 mladih, ki so se prebili skozi kordon poli- cije, da bi prisluhnili glasbi ene najboljših pop skupin na svetu. Mladi, ki so karte pla- čali tudi po 30 starih tisoča- kov, so bili lahko zadovoljni. WINGS so igrali odlično, predstavili so se v najboljši luči, še posebej dobro pa so obiskovalci aprejeh stare hite skupine Beatles, kot so Lady Madonna, Yestenday, Drive my car in drugi. Tudi del- ček svoje beatlovske pretek- losti je Paul McCartney poda- ril nepozabni Beneški noči. Skupina V/INGS je nastopila zastonj. Povrnili so ji le nje- ne stroške, ki pa niso bili majhni. Kljub temu so WINGS ohranitvi Benetk pri- spevali nad 90 starih milijo- nov in dokazali, da tudi mla- di, ki živijo v hitrem tempu sodobne družbe, znajo čustvo- vati, znajo spoštovati pre- teklost in zgodovino, katere plod je današnja družba. Za- to tudi v našem imenu — Hvala WINGS. B. S. Visok« vojaški gostje pod vodstvom generala armije, zveznega sekretarja za ljudsko rambo Nikole Ljubičiča, so si poleg prostorov R-SC, TE 4 v Šoštanju in Rdeče dvon ogletlali tudi prostore Gorenja, kjer jim je o razvoju tega industrijskega giganta za t tehniko govoril generalni direktor SOZD Gorenje Ivan Atelšek, katerega vidimo na posi ku skui>aj s Stanetom Ptdočarjem (levi), Francem Tavčarjem-Rokom in Nikolo I4ubičič( Foto: L.Ojster NASILJE NAD OTROKOM (3) ČUDNA LJUBEZEN # Narediti vse, da bi izkoreninili r silje, ki pušča na otrokih strahot posledice Prof. Kemp>e je borbi proti nasilju nad otroki in p čevanju teh primerov ix>svetil dvajset let potrpežljivega la. Ob vprašanju zakaj, ugotavlja: družbeni in čustveni s sd, osamljenost in odsotnost zakonskega partnerja so \ najpogostejšimi vzroki za takšno postopanje proti otroik Med starši, ki se težko kontrolirajo, je 90 odstotkov šnih, ki jih Je mogoče ozdraviti, trdi profesor. Prepn je, da o svojem obnašanju do otrok ti ljudje sploh i razmišljali temveč gre za »normalno in ustaljeno« ob »kontaktiranja«. Med neozdravljive pa sodijo ljudje s t€ mi psihičnimi motnjami, fanatiki, ki svoje otroke pri^ jejo k svojim neomejenim in nemogočim metodam : okrutneži, ki imajo otroka za svojo izključno last. V številnih primerih so to ljudje, ki so bih sami v žni otroški dobi izpostavljeni najrazličnejšemu maltre< nju in zdaj zahtevajo, da jim otroci nudijo ljubezen, k šne sami niso imeli, oziroma so bili prikrajšani zanjo. Prof. Kempe, ki je na kongresu razpolagal predvsei podatki iz ZDA, je prepričan, da to ni problem samo države, temveč da je ta problem skupen vsem deželam ta. Nikakor ni potrebno, da bi bil vezan izključno na koholizem v družini, siromaštvo ali druge podobne vzrs Problem se pojavlja — po mnenju profesorja — tak razvitih državah kot v državah v razvoju in to na stopnjah družbenega razvoja. Nekoč so gledah na takšne starše kot na kriminj morda marsikdo gleda nanje še danes tako. Drugič zt je veljalo zanje, da so to ljudje z »določenimi probla Okolica jih je obsojala nekje huje, drugod manj, prav t pa tudi posamezniki. Kar devet od desetih takšnih staršev, ki ustrahuj otroke s težkimi udarci, mučenjem ali s čim drugim, pin da »imajo otroke zelo radi«. Morda je to res. Vendar, če Je to res, jih imajo ri na nepravilen način in se mnogokdaj tega niti sami. zavedajo. ★ Kot lahko sodimo po izjavah prof. Kempeja, so tak starši bolniki in nasilje nad malčki je bolezen. Amen znanstvenik je namreč na kongresu odločno zahteval, pristopimo povsod po svetu k izkoreninjanju takšnega i nanj a, prav tako kot smo vlagali napore proti epidemiji kolere, tifusu in črnih koz. NOVI TEiDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slov Konjic Šentjur Šmarje pn Jelšah \d 2alec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi: t V. kongresa 10 - Glavni m odgnvorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Pifcdved - Redakcija: Milan B žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Seničar Brane Stamejčič. Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar Vülenko Sti šek, Tone Vrab) — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«: Ljubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena po« mezne številke 3 din - Celoletna naročnina 120 din. polletna 65 din, četrtletna 35 din Za inozemstvo je cena dvojf rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon: 22-m 23-105. oglasi in naročnma 22-8tK)