Štev. 40. V Ljubljani, 22. novembra 1918. ltaljani morijo z Reke in Dalmacije. - Američani na MmM. -- Češko-sHKa država • republika. - Prvi predsednik profesor Masaryk. Moslavlja in Lahi. Vsled lahke zmage, ki so jo dosegli Lahi na Piavi, postali so precej objestni. Tako so zahtevali, kakor hitro so prišli v Pulj, izročitev vsega vojnega brodovja bivše Avstro - Ogrske, kljub temu, da je isto že Dreje prešlo v last naše jugoslovanske države, kar je ^Narodno vječe takoj naznanilo vsem državam entente. Odločnemu nastopu podpoveljnika brodovja admirala M. Kocha se je zahvaliti, da je vse brodov-je ostalo v domači lasti in tudi ostane. Na suhem pa so prodrli Lahi celo do Vrhnike. Vsled tega je bU primoran poveljnik srbskih čet v Ljubljani, podpolkovnik Švabič, odločno nastopiti proti njim, ter je obljubil laški general, da ne bodo stopile laške čete niti koraka več naprej. Mnogi se vsled tega nastopanja Lahov bojijo, da bo ostala zasedena zemlja pod Lahi in bomo izgubili našo Dalmacijo, Notranjsko in Primorsko: Ta bojazen pa ni utemeljena, kajti prepričani smo, da^Amerika, Anglija in Francija ne bodo dopustile, da bi se nam na korist Lahov zgodila tako velika krivica. Predno je Italija stopila v vojno, podpisale so ententne države dne 26. aprila 1915 v Londonu pogodbo, po kateri bi pripadla Lahom cela Primorska, Notranjska do Logatca ter večji del Dalmacije ž vsemi otoki. Toda ta pogodba je padla nele vsled tega, ker sta Lloyd George in Wilson proglasila, da se napravi meja »po jasno določeni narodnostni meji«, temveč tudi po izjavah laških državnikov Orlanda in Son-nina v zadnjem času. Letos maja meseca se je namreč izvršila revizija londonske pogodbe iz leta 1915. in Lahi so priznali sledeča načela: 1. Pripoznava se združenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno .samostojno državo; 2. Italija je opravičena osloboditi avstrijske Italijane; 3. glede določitve narodnostnih mej med Italijo in Jugoslavijo velja narodnostno načelo. Spominjamo se še, da je večina laškega naroda sprejela ta načela z veseljem, kljub londonski pogodbi iz leta 1915. in odločilni italijanski časopisi so cel čas zagovarjali načelo, da se mora Italija z Jugoslovani vsekakor mirnim potom sporazumeti glede meje. Prevrat v italijanski javnosti in njenem mišljenju v tem zmislu je šel tako daleč, da je sam Sonnino, ki je bil oče londonske pogodbe iz leta 1915. v svojem listu »Giornale d' Italia« napisal, »da mora Italija, kakor tudi Jugoslovani eden drugemu napraviti gotove koncesije; le proti Avstro - Ogrski so naše zahteve nespremenljive.« Avstro - Ogrske ni več. Dalmacija in vse slovenske pokrajine spadajo pod novoustanovljeno Jugoslavijo, katero so ententne države že priznale kot zavezniško in vojujoče se državo. Imeli bomo tedaj na mirovni konferenci isto pravico in isto besedo pri, Odločevanju, kakor Italija. Vsled tega smo mnenja, da laški državniki ne bodo tako neprevidni in kratkovidni, da bi zahtevali v našo škodo ozemlje, ki bi bilo le predmet novih narodnostnih bojev. Lahi imajo sami itak dosti svojih pristanišč "na Adriji, da bi nam ne privoščili na Jadranskem iporju tega, kar je izključno naše. .1 Vf (l NjJF boj ža Adrijo podpirali bodo pa tudi Čehi in Poljaki. Naša trgovska pristanišča bodo1 tudi pristanišča čeho-slovaške ter deloma tudi poljske države. Uverjeni smo, da bodo oboji naš boj za morje podpirali - z vso vnemo. Pri tem položaju smo prepričani, da se nam proti naši volii ne more zgoditi nikaka krivica, zlasti ko nas zagotavlja tudi Amerika, da nai Jugoslovani z zaupanjem čakamo do končne rešitve našega vprašanja! na1 mirovni konferenci, K. Italijani morajo z Reke. Francosko vrhovno poveljništvo orijentska armada v Solunu javlja srbski vrhovni komandi v Belgrad, da je celokupna ententa izdala italijanskemu poveljniku na Reki ukaz, da imajo Italijani takoj Izprazniti zasedeno Reko do zadnjega moža in da jo zopet zasede srbski bataljon, ki se je moral umakniti v Kraljevico, in 1 divizija francoske vojske, ki je že na potu iz Soluna na Reko. Takisto zasedejo Srbi skupno s •Francozi neke strategične točke v Dalmaciji. cAmeričani na Slovenskem. Po avtentičnih nam došlih poročilih se nahajajo ameriške čete že v Kor-minu in na slovenski zemlji. _ lz Čeiko-Mke države.. V četrtek, dne 14. novembra se je vršila prva seja Narodne skupščine češko - slovaške države, ki je bila sklicana v ta namen, da si izvoli prvega predsednika. Sejo je~otvoril predsednik dr. Kramar, ki je v svojem govoru poudarjal veselje ljudstva nad doseženo svobodo, slavil hrabrost češko - slovaških legij in pozdravljal profesorja MasarVka, ki je toliko storil za osvoboditev naroda. Sporočil je pozdrave vsem zavezniškim državam in zlasti nam Jugoslovanom in končno proglasil, da je češko - slovaška država slobodna republika. Skupščina je nato izvolila za prvega predsednika republike soglasno profesorja Tomaža Masaryka ter mu priredila iskrene ovacije. Predsednikom Narodne skupščine je bil izvoljen državni poslanec Toma š e k, za podpredsednike pa U d r-žgii, dr. H a j n, Konečnyin Slovak dr. Bela. Vlada češko - slovaške republike, kateri načeluje dr. Kramaf, bo pripravila vse potrebno, 'da se v kratkem iz-vrše volitve na temelju splošne, direktne, enake in tajne volilne pravice za prihodnjo skupščino, ki bo izdelala ustavo nove države. Predsednik Masaryk prispe v Prago dne 4. decembra. Za sprejem se pripravljajo velike svečanosti. Stanova bo v bivšem kraljevskem gradu Hrad-čanih, kjer bodo tudi razna ministrstva. Na kolodvoru v Smihovu pri Prag; so prišli že v promet novi železniški vozovi češko - slovaške republike. Označbo imajo CSS, t. j. češko - slovaški stat. Italijanski vojni vjetniki na Ce Skem so popolnoma prosti ter jih bodo v kratkem odpravili v njih domovino. Nasilje in pravica. Surova filozofija nemškega naroda o moči je popolnoma propadla v te; vojni. Nemški učitelji, profesorji in bo-goslovci ubijali so več kot 50 ld nemškemu narodu, zlasti pa pruskeBu vojaku nazore, ki so jih imenovali s kras nim imenom »svetovni nazor«. Govori je enako nemški tesar, kakor nemšk delavec. Ta nemška filozofija je opravičevala vsako nasilje, vsako podlos: in divjaštvo, samo če je mogla reči, da jih potrebuje nemšk} narod za svojo velikost. Če bi vstali iz grobov Huni, bi šli lahko v šolo k Hohenzollercem in rijihovemtt ljudstvu. Vse to je Nemec l?ihko delaf javno in nemoteno. Nemšk profesor je klical v svet: »Država, ki je sezidana na miru, ni država. Zakon je prijatelj le slabiču. Ta se rad sklicuje na pogodbe in na njih obstoj, kajti one zagotove žalostno življenje. Le en predpogoj je:» vojaška sila. Beseda ni -----------— - . j » < — ■ progla- kakor so Rusi barbari Vztfbda. Oba naroda e treba po vojni bojkotirati. Zanje naj, cakor za zavržene kaste v Indiji zakoni ne veljajo.« Istega mišljenja in istega prepričanja so bili pri nas vsi Nemci ter so komaj pričakovali, da se uresničijo vse surove in nečloveška^nakane pruskega militarizma. Pri nas snto bllftzj^sti mi Jugoslovani določeni za t6, «ay za nas zakoni ne bi veljali. Usoda nas je zanesla na obal Jadranskega morja in preko naših trupel postavil naj bi se tisti znani nemški most od Belta do Adrije. Vendar pa vse to Nemštvo še ni bilo tako gabno, kakor je bilo Madžar-stvo. To pa zato, ke*so bili Madžari v svoji krvoločnosti še bolj brezobzirni in pretkani, kakor Nemci. Nemec je avno rekel: »Tak sem! Bojte se mo-;ega meča!« Madžari pa so vse svoje surovosti skrili pod neprodirno krinko. Obglavljali, zapirali in dušili so nema-džarske narodnosti, pri tem so se pa bahali in v vznešenih besedah govorili o svobodi, prostosti in človekoljubju. Madžarski orožniki so nabadali Slovake, Srbe, Romune itd. na svoje bajonete, minister v Budimpešti pa je govoril Evropi, da ni na svetu države, kjer bi narodi in narodnosti tako prosto živele, kakor na Ogrskem. Pri tem se je skliceval na pisani zakon o narodnostih. S to krinko so Madžari dolgo časa vodili za nos cel svet. Nekoliko revolucij proti Habsburžanom jim je pripomoglo do slovesa v svetu, da so narod, ki nad vse ljubi svobodo. Njihova zgodovina se je imela praviti otrokom, da bi se od njih učili ljubezni do domovine! Kako je pri zadnjem sestanku v Belgradu grof Karolyi napel vse svoje igralske zmožnosti, da bi francoskega generala zopet pridobil zase! Toda Francozi so dobro poučeni in krinka, ki so jo imeli Madžari tako dolgo, bo kmalu popoln, padla. Potem bo ostalo od velike slave ogrske države le prav majhen hunski otočič v osrčju Evrope. Mi Jugoslovani bili smo do pred vojno svetu skoro popolnoma nepoznani. Kar je vedel ^nanji svet od nas, črpal je samo iz nemškega časopisja, ki pa je z znano vsenemško tendenco pravo sliko pokvarilo in nas razkričalo v svetu kot prave barbare. Srbe je vsled njihovega junaštva kmalu zače ceniti svet in pripoznani so bili že v drugem letu vojne kot enakovredni zavezniki. Za nas Slovence in Hrvate pa je bilo treba mnogo neumornega večletnega dela naših ljudi zunaj, da so nas začeli spoznavati in da nas vidijo v tisti luči, kakor v resnici zaslužimo. Neustrašeni boritelji dr. Trumbič, dr. Gre-, gorin, dr. Vošnjak in drugi, ki so, zaupajoč v končno zmago pravice, odšli ob začetku vojne kot naši apostoli v svet, so pripomogli, da nas danes ententne države priznavajo kot enakovredne. S svojim neustrašenim in nesebičnim delom so dosegli našo svobodo, dosegli so združeno Jugoslavijo. Borili so se za našo pravico, ki je končno zmagala. Prepričani smo, da bo jugoslovanski narod znal ceniti njihovo delo in njihove zasluge. Dogodki na Reki*?!!! Baker, 18. novembra. V nedeljo ponoči so : med 10. in 11. Italijani prekinili tele-fonsko - in brzojavno zvezo Reke z Zagrebom.'Zasedli so, vse druge urade. Zadnji vlak proti Zagrebu i« odSel Qb 11: zvečer. Zadnia železniška postaja zi Peko je Baker. s" - k™'—" ? > Reka, 19. novembra. Iz Pariza je do-šla kategorična zapoved, da ima Reko zasesti srbski bataljon, ki se je moral umakniti v. Kraljevico, 1 francoski pehotni batalion In 1' francoska pijpnirska stotnija. Tej ententeJ četi, bo poveljeval francoski polkovnik, ki vzpostavi na Reki zopet vse jugoslovanske oblasti. Baker; 20. novembra. Ko so prišli Srbi na Reko, so mislili Italijani, da imajo tudi oni pravico korakati na Reko. Ta njih namen je bil splošno znan. Da se po možnosti preprečijo vsaki eventualni konflikti, so se sestali poveljniki ameriških, franco-skh in angleških ladij, zasidranih v pristaniščih na konferenco, na kateri so zaključili, naj Srbi odidejo v Kraljevico, Italijani pa se zave^jo, da do 20. novembra do 2. popoldne ne bodo vkorakali na Reko. O tem sklepu so bili obveščeni poveljnik jugoslovanskih čet na Reki Steflič in poveljnik srbskega bataljona na Reki Maksimo-vič, ter končno tudi italijanski komandant Raineri. Vsi ti trije, so se z oficirsko častno besedo zavezali, da bodo respektirali ukrep ententnih p e 1 j n i k o v. Vkljub temu so Italijani takoj nato vdrli na Reko. Italijanski poveljnik Raineri je torej prekršil svojo oficirsko častno besedo. ' Baker, 20. novembra. Angleški polkovnik Thalbot, ki je prispel na Reko iz Kor-mina, je z ozirom na dogodke na Reki in z ozirom na kršeno zaobljubo italijanskega poveljnika Rainerija izjavil, da bo le-ta za svoj čin moral odgovarjati angleški vladi in da se bo za to pobrigal on sam._ Važnejše odredbe Narodne vlade v UuMjani. Premog in drva preskrbuje in razdeljuje poverieništvo za javna dela in obrt, obleko in obut've pa poverjeništvo za socijalno skrb. Razveljavljeni so vsi prejšnji predpisi glede prometa z zelenjavo, in se vse najvišje cene oz. vodilne cene razveljavljajo. Vojaki, ki so prišli domov, imajo se podvreči pri bližnjem 'okrožnem ali okrajnem zdravniku zdravniški preiskavi. Nalezljivo bolni se imajo oddati v bolnico. Tudi pomožne ženske moči se imajo pri zdravniku svojega zaupanja podvreči preiskavi, ker bi se sicer ne sprejemale v službe. Občine imajo v svojem okolišu zamrle ranjence in ponesrečene vojake pokatoati. Preje je dognati identiteto, vrednostne predmete in dokumente imajo hraniti županstva. Pri sumu, da seje zgodil zločin, imajo takoj obvestiti pristojno okrajno so-dišČc« Preskrbninef ld se nanašajo na dolgo dobo nazaj in niso bile do 1. novembra 1918 izplačane se tudi za sedaj ne bodo izplačale, dokler se ne iz-vrše poizvedovanja glede resnične potrebnosti. Vojaške b aj a k e so last drža- . ve SHS in so občine dolžne skrbeti 2a njihovo varstvo. Oddale se bodo pozneje na javni dražbi. Prosi lc i za službe pri Narodni vladi naj začasno ostanejo na svOjih mestih, da se dobi pregled potrebnih službenih mest in pregled potrebe glede uradnikov in uslužbencev. Za Žitni zavod v Ljubljani se določajo najvišje oddajne cene za 1 kg: krušna moka 1 K, otrobi 20 v, ovsena obloda 50 v, vsi drugi mlinski izdelki 2 K, fižol 2 K 50 v, krompir 66 v. Pri nadrobni prodaji še sme računati pribitek do 10°/o. t . - Izplačevanje obresti vojnih p oso j 1 se ustavi. Zadolžnice vojnega posojila se ne sprejemajo več v pla- , čilo na račun davkov od vojnih dobičkov. Bivši Vojni dobavitelji naj naznanijo svoje nepokrite^ e r j a t v e z označbo blaga, naročnika ozir. prejemnika Trgovski in obrtni zbornici v L j u b 1 j a n i. Žgan j ekuha iz kakršnihkoli snovi je dovoljena, kakor pred vojsko po istih predpisih; »a Prejšnji državni in zakladni gozdi so prešli v last Narodne vlade SHS v Ljubljani. V upravo teh gozdov se nima nihče vmešavati, ki ni poverjen od podpisanega poverjeništva. Državni in zakladni gozdi ostanejo nerazdeljeni v upravi Narodne vlade SHS, ki potrebuje velike dohodke za vladne namene. Če pride do razlastitve veleposestev, seveda proti odkupu, ostanejo gozdi javna last Narodne države SHS in se torej ne razdele, oziroma se bo k večjemu v slučaju potrebe kmetovalcem odprodal le kakšen del teh gozdov. Vsako neupravičeno izrabljanje državnih in zakladnih gozdov je strogo prepovedano. V veljavi so še vsi zakoni, ki se tičejo varstva poljščine, čuvalnih organov za deželno kulturo, lovstva in tatinskega lova, povračila škod,, storjenih po lovu in divjačini, varstva poljedelstva proti škodi po gosenicah, hroščih in drugih škodljivih nyčesih, zatiranja predenice, varstva ptičev itd. Kmetovalci in vse prebivalstvo se nujno pozove se ravnati strogo po predpisih, ki so veljavni za varstvo poljščine in poljedelstva. Zakupi in pravice do lova na divjačino in do ribolova so veljavni, zato se prebivalstvo nujno svari, v nobenem oziru ne posegati v tozadevne dejansko obstoječe pravice. Vsi učitelji (učitelj eci), ki so bili (bile) za časa vojne iz političnih vzrokov od službe suspendirani (suspendirane) ali. pri svojih plačah prikrajšani (prikrajšane), n&j se javijo. Navesti je natančni naslov, predmet disciplinarne preiskave in zadnji tozadevni odlok prejšnjih deželnih šolskih oblasti._ Italijani u primorskih deželah, • Zasedli so vso Goriško in gospodujejo v njej. Tako so prišli nad nesrečne naše brate novi dnevi gorja. Nič ni res, kakor se je govorilo, da so prinesli s seboj živila in da so aprovizačne razmere boljše. Slabše so kot poprej, ker italijanski vojaki jemljejo, kar dobijo. Ljudje obupujejo in ne vedo, kako bodo prestali te nove bridke čase. Domovi niso popravljeni, barak ni, pridelek je bil malenkosten, glad in mraz jih čaka. Zlasti bo strašno težko za vse ogrsko prebivalstvo. Zima je tu, ko zapade sneg, bo grozno po gorovju. Italijanski generali so odstavili v Gorici Pokrajinski odbor Narodnega sveta in tudi goriško italijansko narodno vlado, sedaj ima v rokah vso upravo italijansko poveljništvo, ki hoče dati naši slovenski pokrajini ob Soči povsem italijansko lice. Slovenske zastave odstranjujejo in povsodi zatrjujejo, da so goriška tla italijanska, da je prebivalstvo italijansko in da ostane Goriška vedno pod Italijo. Le počakajte malo, gospodje Italijani! Na mirovni konferenci se mora odločiti tako, da ostane slovenska zemlja slovenska. — V Gorici so neki najeti italijanski pobalini snemali slovenske zastave s hiš ponpči. Sneli so jo tudi s cerkve sv. Ignacija in s kavarne Central, ko so jo hoteli sneti tudi s hiše Centralne posojilnice na Korzu, so bili zračeni in prepodeni. — Kako se bo uredila valuta med krono in liro, še ni znano, najbrž pa v smislu povelja italijanskega komandanta v Ajdovščini, da bo krona vredna 70 cen-tezimov. Italijanski vojaki plačujejo sedaj kakor se Jim zljubi. V menjalnici stane lira 160 vinarjev. Italijani ne dajo skoro nič zaslužka v Gorci, okoličani ne morejo hoditi v mesto, tako da je tam pusto in.so nekateri obrtniki in trgovci zaprli svoje lokale. — Kamorkoli se gre po Goriškem, se mora 'imeti posebni* potno prepustnico »Casciapassare«; po železnicah preiskujejo ljudi najstrožje. — Slovenski redarji v Gorici so odpuščeni. — Kdor hi mislil, da vlada med italijanskim vojaštvom in oficirji posebno dobro razmerje, bi se varal. V Gorici so tudi takozvani »tapisti«, to je »battaglione d' assalto«, ki nosi bodala. V neki krčmi v Gorici nfeki oficir-ni hotel plačati, kar je zahteval krčmar. Vojak omenjenega bataljona pa je vstal in zahteval.da plača, kar zahteva krčmar, sicer hoče potegniti bodalo in je pomočiti v niegovi krvi. Oficir je lepo plačal in odšel. — Gorico in deželo so hoteli pokazati Italijani za čisto italijansko, zato so bili poklicali ljudi iz Vidma, Furlanije in Trsta, da so kričali »evvi-va« ob vhodu italijanskih čet. Drugi dan so ti tuji obrazi odšli. — Dr. Pet-tarin. znani bivši deželni tajnik', je sedaj kraljevski komisar za deželne fonde. Podžupan forosTtidaco) v.Gorici je lekarnar dr. Cristofoletti. Vrnil se ie v Gorico tudi preišni? župan Bombig. V T r s "t u je bilo prve dni dohoda italijanskih čet vse italiianstvo pijano veselja in navdušenja. Ali kmalu se je to poleglo in sedaj premišljujejo, kaka bi bila bodočnost Trsta pod Italijo. Prevladuje mnenje, da bi bila slaba, kakor se to vedno trdi. Italijani so se pač polastili vse uprave, sami tudi dobro živijo ali za prebivalstvo Trsta še niso nič poskrbeli in nič ne kaže, da bi kaj poskrbeli. Dohod Italijanov je že imel bridke posledice, kajti odpuščenih ie obilo delavcev pri raznih podjetjih, ker ni obrata. Tako koraka danes tržaški delavec s praznim želodcem po ulicah in trgih, ki imajo visokoitalijanska imena. Promet med Trstom in Benetkami je živahen. Potržaškiokoli-ci odstranjujejo Italijani slovenske zastave, češ, da so izzivahje, zahtevajo a, cia se izobesijo italijanske zastave, olski odsek krajevnega narodnega sveta se je obrnil do guvernerja glede šol, da bi se takoj odprle. Guverner je rekel, da so slovenske učne knjige pisane v avstrijskem d u h u in da se bodo morali otroci učiti sedaj v italijanskem jeziku in vzgajati v italijanskem duhu. Torej golo potuj-čevanje slovenskih otrok. Novejše vesti naznanjajo, da postopajo Italijani posebno surovo v Istri, kjer odstavljajo župane hrvatske in slovenske ter nastavljajo italijanske »sin-dake«. Jugoslovanske zastave mečejo na tla in izobešajo italijanske. Na R e -k i so se hoteli na vsak način Italijani ustaliti, ali to jim je izpodletelo. Srbske čete, ki so bile došle, so sicer morale oditi, ali sedaj je prišel ukaz celokupne entente italijanskemu poveljniku, da morajo Italijani nemudoma z Reke in pridejo Srbi zopet na Reko. Z Goriškega poročajo, da prihajajo ameriške č e t e na Slovensko in da korakajo iz Kormina. Občina Rihemberg je energično protestirala proti okupaciji s strani Italijanov. Oster protest podpisujejo tudi druge goriške občine. Italijan mora pač iz naših jugoslovanskih primorskih krajev. Vrhnika in Borovnica izpraznjeni. Vrhnika, 18. novembra. Vrhniko so Italijani že popolnoma izpraznili. S seboj so vzeli tudi pklopni svoj avtomobil, — Na Vrhniki vlada vsled tega ve-1 i k o veselje. Borovnica, 18. novembra. T u d i o d ■tu so odšle vse italijanske čete. Porodne bolečine. Jugoslavija se je porodila. Toda dogodki so nas prehiteli, marsikaj še ni bilo pripravljeno. Narodna vlada se je hitro ustanovila, imamo glavo, manjkajo pa še roke: izvršujoči organi in uradniki. Pri nas na Slovenskem je bilo mnogo nemških uradnikov, ki so zdaj prostovoljno ali prisiljeno zapustili svoja mesta. Tudi marsikateri Slovenec se je pod pritiskom razmer preveč vdinjal tuji vladi. Na vsa ta mesta je treba postaviti nove može. Začasna vlada je previdna, ne pozna ljudi in si ne upa postaviti kogarsibodi na važna mesta, zato jih pušča nezasedena. Pod tem pa trpi ves državni ustroj. Mesta se naj zasedejo začasno. Kdor se uveljavi, bo ostal na svojem mestu; kdor pa bo se izkazal nesposobnega^, bo moral napraviti piostor sposobnejšemu. Ne sme pa biti, da porabni ljudje čakajo doma brez posla, dočim nam poverjeniki tožijo, da nimajo uradništva. Nadalje ne smemo biti birokratično malenkostni pri nabiranju naraščaja. Objavilo se je, da se sprejemajo mladeniči za železniško službo, toda zahteva se vsaj šest razredov srednje šole. To spominja preveč na avstrijsko upravo, ki je nam zapirala pot do izobrazbe, Nemcem pa dajala preobilico raznih šol in je potem za železnico, pošto itd. zahtevala zrelostni izpit. Sprejmimo telesno in duševno sposobne mladeniče brez ozira na število dovršenih razredov ter jim dajmo naše najboljše in naj-vestnejše strokovnjake za učitelje,, da jih vpeljejo v službo. Tako dobimo dovolj naraščaja in razbremenimo srednje! šole. Končno bodimo demokratični, ne samo po besedah, ampak tudi po mišljenju in dejanjih. Vozil sem se z vojakom-prostakom. ki je imel na čemci slovensko trobojnico, po cesti iz Žalca proti Celju. Ker je bila cesta polna trena. se nisva mogla dovolj hitro izogniti nasproti prihajajočemu vozu, na katerem so sedeli trije častniki istotako s slovenskim znakom na'čepicah. Eden od njih je zajcričal nad mojim voznikom: »Wo-hin fahren sie denn?!« To ni bilo jugoslovansko, ampak staro avstrijsko, ko se je častnik zadiral v moštvo. Učimo se od bratov Srbov, kako naj častnik občuje z moštvom; zato tudi imajo boljšo disciplino. V raznih krajih stoje na čelu narodnih svetov možje, ki so sicer ugledni po starem naziranju, ker imajo premoženje, ktero so si pridobili med vojno ali ga znatno povečali. Ljudstvo pa jih ne ljubi, ker so pod prejšnjo Vlado opravljali rekvizicijske in druge nepriljubljene posle. Ti možje naj zdaj ne silijo v ospredje, ako so res narodnjaki, naj s svojim premoženjem in s svojim osebnim vplivom na tihem delajo za narodno stvar. Narod bo jih spoznal in vzljubil. V vsem nas naj vodi demokratsko načelo:( jednaka pravica za vse v bremenih in ugodnostih. Komur premoženje nudi večje ugodnosti, ta naj nosi tudi večja bremena, ne da bi to povdar-jal kot posebno zaslugo in si zato lastil večjih političnih in drugih pravic. Ljudstvo je v vojni veliko pretrpelo in je v tem oziru silno občutljivo. Pravo bratstvo naj nas združi vse, četudi smo po premoženju, po telesnih in duševnih sposobnostih, različni. '_ Politični pregeti. = Jugoslavija. Dne 13. novembra so podpisali zastopniki srbske vlade (minist. predsednik Pašič in zastopniki Narodnega Vječa v Zagrebu (dr. Korošec, dr. Cingrija in dr. Žerjav) dokument, s katerim se enkrat za vselej zagotavlja ustanovitev velike jugoslovanske države s 13 milijoni prebivalci. — Poveljnik ameriške misije* pod-admiral Poulard je v Pulju izjavil, naj Jugoslovani do končne rešitve svojih zadev na mirovnem kongresu popolnoma zaupajo zaveznikom. — Srbija se je izrekla pripravljeno v vseh ozirih stati na strani Narodnega Vječa — Glasom vesti pride srbski prestolonaslednik tudi * Ljubljano. — S prevzetjem višjega poveljstva nad srbskimi in ententnimi četami s strani podpolkovnika Švabiča, je bilo izročeno slovensko ozemlje neposredno zaščiti entente. — Narodna vlada SHS v Ljubljani je izdala razglas, s kateriim razpušča narodno stražo. — Del naše zemlje trpi pod italijansko okupacijo, ki jo je izvršila proti volji entente v času nejasnega položaja. Upati je, da oni, ki so danes glasniki narodove svobode, urede ta neljubi dogodek in obranijo tako morda ponovni nastop z orožjem. — Poveljnik srbskih čet v Ljubljani Št^van Svabič je poslal Italijanom v Logatec poziv, da ostanejo italijanske čete na razvodju med rekama Sočo in Savo, dokler se te stvari končno ne urede. Zahteval je nadalje, da se v okupiranem ozemlju ijstavijo vse rekvizicije, na kar so Italijani tudi pristali. — V Ženevi se je vršila jugoslovanska konferenca, kjer je bilo priznano N. V. v Zagrebu kot najvšja avtoriteta srbsko-hrvatsko - slovenske države, osnovane na razvalinah bivše habsburške monarhije in jugoslovanska vojska na suhem in na morju kot vojskujoča in zavezniška armada in flotilja. Konferenca je nadalje sklenila sestaviti skupno ministrstvo, ki naj zamenja današnjo vlado v Belgradu in Zagrebu in pripravi vse ža narodno skupščino, ki inta končno odločati o uredbi jugoslovanske države. — Glasom poročil pošlje Amerika tudi k nam nekaj svojih čet. — Ob prihodu srbske vojske na Reko so se vršile velikanske manifestacije na čast Srbom! — Podpolkovnik M. Pribičevič, poveljnik jugoslovanske armade je dospel v Zagreb. — Kakor poročajo listi se prično mirovna pogajanja jauuarja meseca 1. 1919. — Poslanik češke republike Vlastimil Tusar je sporočil Narodnemu svetu v Ljubljani, da se bo Češka vlada z vsemi močmi zavzela za jugoslovanske interese zlasti glede ožemlja, ki so ga sedaj zasedli Italijani in da ostane, kolikor je on poučen vsa Jugoslavija* celotna in nedotaknjena tudi na svojih mejah proti Italiji. — Na pritisk Srbov so se Italijani umaknili z Vrhnike in Borovnice. — Kljub dogovoru med'ententnimi in jugoslovanskimi zastopniki, so Italijani nasilno zasedli Reko. Srbski oddelek se je moral na povelje italijanskega poveljnika umakniti iz mesta. Pa le za par dni. V ponedeljek je že javilo francosko vrhovno poveljništvo ori-jentske armade, da je izdala celokupna ententa italijanskemu poveljniku na Reki ukaz, da mora takoj do zadnjega moža izprazniti mesto, ki ga zasede francoska posadka. — Glasom poročil so amerikanske čete že došle na slovensko ozemlje. — Italijani so zasedli Idrijo. — Madžari so na Prekmurskem zakrivili nebroj grozodejstev proti tamošnjim Jugoslovanom. — Bolgari so čestitali Slovencem na osvobojenju. — Ceho - slovaška republika. Češki minister zunanjih del dr. Beneš ie javil, da so v Parizu sprejeli vse politične in gospodarske zahteve čeho - slovaškega naroda. Profesor Masaryk je bil izvoljen za prvega predsednika čeho - slovaške republike. — Diplomatični zastopnik bavarske republike je čestital v imfeftu svoje vlade Cehom ob proglasitvi njihove republike. — Češka narodna skupščina prepušča ureditev vseh spornih vpra%mj med Cehi in Madžari mirovni konferenci. — V Pragi je bila Razglašena delna moblizacija češke armade proti Ogrski. — Ogrska. Kot prvi predsednik ogrske republike je določan grof Mihael Karoly. — Kari se je odpovedal tudi na Ogrskem vsem državnim poslom. — Francija, francoski poslanski zbornici je ministrski predsednik Ciemenceau prebral pogoje za premirje. Clemenceauu so priredili poslanci prisrčne ovacije. V senatu je bil sprejet predlog, da se mu postavi v zbornici doprsen kip. .1 — Amerika. Kakor poročajo, se Wil-son osebno udeleži mirovnega kongresa. — V Washingtohu je bila osnovana mešana komisija, ki ima odpotovati v Nemčijo, da pregleda položaj in preskrbi eventualna potrebna živila. — Ameriške čete so že zasedle Metz in Strassburg. Pollaka. Znani poveljnik poljskih Jegi Pil s ud s ki, ki je bil do zadnjega časa zaprt v Nemčiji, je dobil nalog, da sestavi poljsko narodno vlado. — V Varšavi so Poljaki zasedli vsa poslopja nemške Voja- ške in civilne uprave. — Poljske čete so zasedle Poznanj (v dosedanji nemški državi). Baje se pripravlja proklamacija, ki proglasi Poznanjsko kot del poljske države. Nemška Avstrija. V seji začasne narodne skupščine na Dunaju je bilo sklenjeno, da se Nemška Avstrija proglasi za republiko in priklopi Nemški. — Dna 12. novembra se je vršila na Dunaju zadnja seja bivše avstrijske zbornice. Zbornica je sklenila konec seje brez napovedi prihodnje. S tem je avstrijska zbornica končala svoje življenje. — Glasom poročil je cesar Viljem II. zbežal na Nizozemsko, kjer so ga internirali. — Bivši bavarski kralj Ludovik III. se je odpovedal prestolu. — Vlada je naprosila Češko, naj dovoli izvoz živil, da se obvaruje Dunaj pred lakoto,-'— Dunajski listi poživljajo, naj se člane habsburške dinastije izžene iz Nemške Avstrije. — Koroški socijalisti priznavajo vsem drugim narodom kakor tudi sebi popolno pravico samoodločbe brez utesnitve in se izrekajo za priklopitev k nemški republiki. Nemčija. Na prošnjo nemške vlade, so bili Nemcem sporočeni pogoji premirja, ki so sicer precej trdi, a neizogibni. Dne 11. novembra zjutraj ob 6. so bile ustavljene sovražnosti med zavezniki in nemško armado. — Vlado na Pruskem so prevzeli socijalni demokrati. — Nova nemška vlada je potom nevtralceV zaprosila milosti, češ, da tako trdih pogojev premirja ne more dosledno izvršiti, ne da bi pahnila pri tem nemški narod v popolno propast. Politične vesti. == Narodna noša. Ob sedanjih prilikah, ko nastopa naše ženstvo v narodnih nošah, opažamo čestokrat, da sp silijo v ospredje v narodnih nošah žene in dekleta, ki so med vojsko Iju-bimkovale z nemškimi in madžarskim* častniki. Bile so iakrat vse srečne, da jih je obsijala milost oholega tujca, našega tisočletnega tlačitelja, pozabljajoč pri tem na svoj narodni ponos. Mnenja smo, da naj take žene in dekleta ne oblačijo našega slavnostnega narodnega oblačila, kajti s svojim obnašanjem med vojsko so izgubile pravico do narodnega kroja. — Bankovci po 200 kron. Mnogi se branijo sprejemati nove bankovce po 200 K, ki jih je izdala avstro-ogrska banka, češ, da ta denar ni nič vreden, zlasti, ko je na drugi strani popolnoma • bel. To mnenje je popolnoma napačno. Novi bankovci imajo ravno tako vrednost. kakor oni, natisnjeni na obeh straneh, kajti oboje je le papir. Pokritja je ravno toliko za nove bankovce, kakor za stare. Vsled tega naj vsakdo popolnoma pomirjen sprejme tudi novi denar, ker zamore z njim ravno toliko izgubiti, kakor s starim. = Jugoslavija in davki. Mnogi, zlasti po deželi, so mnenja, da sedaj, ko je razpadla stara Avstrija, ni treba plačevati davkov, češ, to so bili avstrijski davki. To mnenje ie popolnoma napačno in kdor se ravna po njem, ta občutno prikrajšuje našo ustanovljeno državo in ji škoduje. Dokler se razmere drugače ne urede in zlasti davčni sistem ne predrugači. mora začasno ostati stari in s tem tudi prejšnji davki. Ne-glede na to pa naša narodna vl'ada rav-notako rabi denar za kritje izdatkov in je tedaj dolžnost vsakega, da z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti pripomore, da prehodna doba čim preje mine. = Jugoslovanska legija na poti v domovino. V Srem je dospelo 20.000 jugoslovanskih legijonarjev iz Amerike, ki so določeni, da zasedejo slovenske meje na Koroškem in Štajerskem ter proti Lahom. Poveljnik legije Milan Pribičevič je že došel v Zagreb, kjer se je vršil na kolodvoru sijajen sprejem. — Boj med Nemci in Madžari. Ogrski pešpolk št. 67 iz Eperjesa se je branil na poti skozi Dunaj odložiti orožje. Prišlo je do boja med kolodvorsko stra- , žo in ogrskimi četami, pri katerem je bil en vojak ubit, 2 častnika in 9 vojakov pa težko ranjenih. — Beg Čehoslovakov z Dunaja. Čehi trumoma zapuščajo Dunaj ter se vračajo v svojo državo. Dnevno odpotuje 30 do 60 rodbin. Ker so med njirtf tudi premožni ljudje, pripravlja nemška vlada zakon proti begu davkoplačevalcev, ki je zlasti naperjen proti Čehom. Zadel bi enako Jugoslovane, ki se tudi selijo v domovino. — Nemška vlada na Dunaju odpušča uradnike slovanske narodnosti. Vsi nenemški uradniki na Dunaju, ki niso prisegli na novo nemško vlado, so odpuščeni. Pri nas pa še vedno puščamo na odločilnih in vodilnih mestih Nemce, ki bi jih lahko nadomestili z domačini, ki so se vrnili v domovino. Italijani v Idriji. V Idrijo je došel oddelek 2000 Italijanov, ki je zasedel vse urade in tudi rudnik. Izjavili so, da zasedenje ni samo začasno, temveč, da mislijo obdržati Idrijo za vedno. = Trst jugoslovanski alii svobodno mesto. Poslanik češke republike na Dunaju, Tusar, je sporočil v Ljubljano, da izjavlja češka vlada, da se bo z vsemi svojimi močmi zavzela za jugoslovanske interese zlasti glede ozemlja, ki sp ga zasedli Italijani. Kolikor je poslanik poučen, ostane vsa Jugoslavjja celotna in neokrnjena tudi na svojih mejah proti Italiji. Trst bo jugoslovanski ali pa v najslabšem slučaju, svobodno mednarodno mesto. = Propadanje Dalmacije. Kako je kruto gospodarila vojska v našem narodu, vidimo zlasti v Dalmaciji. L. 1910 bilo je v Dalmaciji pri 650.000 prebivalcih 26.000 porodov in 14.000 smrtnih slučajev, za časa vojske je padlo število porodov za 50%. So pa kraji, kjer je število porodov padlo za 80 %, število smrtnih' slučajev pa se je zvišalo za 100% in tudi za 200%. Povprečno se računa, da se je celo dobo vojske rodilo v Dalmaciji 25.500 otrok manj, da pa je umrlo 63.400 oseb več kakor pa bi jih bilo, če ne bi bilo vojske. = Ameriška pomoč. Amerikanci bodo poslali na slovensko ozemlje 1200, v Trst 1000, na Reko 1000 in v Kotor 1000 mož. = Pretečeni teden je bil končan umik bivše avstro - ogrske armade čez naše ozemlje. Število vojakov, ki so se vozili skozi naše kraje, znaša 279.000; poleg tega jih je potovalo peš in na konjih blizu 100.000. = Berlinski vojaški urad prosi Wilsona za živila. Berlinski vojaški urad je naprosil Wilsona, da naj ukrene, da dobi Nemčija med drugim 75.000 ton masti, 150.000 mesa in 250.000 ton žita. Ce bo Wilson dovolil odpošiljatev zahtevanih živil, se še ne ve. = Zaplenjen nemški plen. Hrvatski listi poročajo, da se je posrečilo zadržati okoli 500 vagonov koruze in moke, ki so jo hoteli Nemci odpeljati seboj iz Srbije. Sedaj se vse to blago nahaja v rokah vlade Narodnega vječa. = Mirovna konferenca v Versail-lesu. Glasom londonskih poročil, vršila se bo mirovna konferenca v Versaille-su začetkom januarja 1919. Lloyd Ge-orge se bo osehno udeležil konference na čelu londonske delegacije. Tudi Wll-son je sklenil, da se udeleži mirovne konference osebno. = Zadnja seja avstrijske poslanske zbornice. V torek, dne 12. novembra se je vršila zadnja seja avstrijske poslanske zbornice. Udeležilo se je je ie kakih 70 poslancev. Od Cehov ni bilo nikogar. Izmed Slovencev so bili navzoči le dr. Šusteršič, Fon in dr. Gregorčič. Predsednik dr. Gross je imel posmrtnifio umrlemu socialističnemu voditelju dr. Adlerju, nakar je stavil predlog, naj zbornica sklene, da se razide, ker je Avstrija razpadla in zbornica nima vsled tega nobene naloge več. Predlog je bil soglasno sprejet in seja zaključena. = Prancoske čete pridejo v Budimpešto. V prihodnjih dneh pride v, Budimpešto 50 francoskih častnikov z okoli 1000 mož. Mesto je za preskrbo in stanovanje že vse potrebno pripravilo. = Ententne čete pridejo v Prago. »Venkov poroča, da pride v Prago v najkrajšem času 25.000 ententnih čet. = Italijanski kralj o ciljih Italije. V oklicu, ki ga je izdal povodom zaključenega premirja italijanski kralj, se čita med dr.: ''Ko se je pričela vojna, nas je navdajala jedna sama želja: da zmagamo za veličino Italije, z a osvoboditev vseh zatiranih narodov, za triumf pravice na vsem svetu. Postopanje Italijanov med Slovenci ni nič podobno lepim kraljevim besedam. — Zborovanje zaupnikov kozjanskega okraja. V nedeljo, dne 3. novembra 1918 vršilo se je v Kozjem zborovanje zaupnikov SLS in JDS v svrho ustanovitve krajevnega odbora Narodnega Vječa v Zagrebu. Zborovanje je sklieal državni poslanec dr. Fran Jan-kovič. Udeležili so se ga zaupniki celega okraja izvzemši one, katerim se zaradi oddaljenosti in nujnosti ni moglo dostaviti vabila. Sestavil se je širši odbor in ožji odbor. V širši odbor izvolilo se je zaupnike iz vsake občine, v ožji odbor pa dr. Franceta Jankovič kot predsednika, dr. J. Toplak, vpok. sod. nadšv., kot namestnika, dr. Još. Barle, notarja, kot voditelja Narodne obrane, Rudolfa Kramer, not. kand., kot poslovodjo. Marka Tomažiča, dekana in dr. Ferd. Ktinej, zdravnika v Št. Petru pod Sv. Gorami kot odbornika. Ožji odbor posluje kot izvrševalni organ Narodnega Vječa v Zagrebu. Kot takemu so podrejene vse občine in vse osebe tega okraja. Širši odbor sklicati je na posvetovanje v važnih zadevah, ki se tičejo celega okraja. Povodom zborovanja razpravljalo se je o vzdrževanju miru in reda ter o prehrani okraja. Storjeni so bili sklepi glede rekvizicij, nakupa klavne živne, glede mlinskih kart. žganja sliv, glede izostalih olač v javni službi stoječih oseb radi zboljšanja prometnih zvez in glede osnovanja Narodnih straž. Da bode povsod viden slovenski značaj okraja, je odstraniti nemške napise brez izjeme In vse zunanje znake nekdanjega nemškega gospod-stva. Službeni jezik v vseh uradih je odslej slovenski. Občine se poživljajo, da v svojem področja izvrše sklepe. f Gospodarstvo. Poziv kmetijskim, gozdarskim in kulturnotehničnim strokovnjakom. Nanovo ustanovljajoča se Jugoslovanska država bo za svojo gospodarsko ureditev potrebovala mnogo strokovnjakov z , višjo in srednješolsko izobrazbo, ki naj deloma prevzamejo službe, ki jih imajo dandanes tujci v rokah, deloma uredijo zemljedelske stroke v novi državi. V zadnjih letih se je mnogo absolventov naših srednjih šol posvetilo tem strokam, žal pa, da nimamo pregleda čez te strokovnjake. Neobhodno potrebno je, da vemo za vsakega takega strokovnjaka kmetijske, gozdarske in kulturnotehniške panoge, najsi bo pa ta v domovini v službi ali v tujini, ali pa pri vojakih, da vemo, kako število tehniških moči našega naroda nam bo na razpolago. Vedeti moramo pa tudi, kaj se je učil, s čim se je največ in z zanimanjem bavil, da vemo postaviti vsakega na ono mesto, ki mu gre in kjer bo najbolje služil narodnim svr-ham. Vsak absolvirani in tudi neabsol-virani strokovnjak zemljedelstva naj javi čimprej kmetijski družbi svoj natančen naslov, starost, dovršene študije, na kateri strokovni šoli in kdaj, morebitno dovršeno kmetijsko prakso ii dosedanje službovanje. Posebno se poživlja društvo slovenskih agronomov na Dunaju »Kras«, da javi svoje bivše člane in po možnosti njih naslove. Poživljajo se tudi vsi oni strokovnjaki slovanske narodnosti brez ozira na njih študije, ki delujejo sedaj v gospodarskih strokah med Slovenci, da javijo nemudoma svoje naslove. Ker morda marsikateremu strokovnjaku ta poziv ne pride pred oči, naj ga morebiti njegovi tovariši ali prijatelji opozorijo nanj ali vsaj naznanijo kmetijski družbi njegov naslov. Ker se dogodki v današnji dobi razvijajo z izredno brzino, je hitra sestava tega katastra slovenskih zemljemerskih strokovnjakov nujno potrebna, vsled česar se vsi ti poživljajo. da se nemudoma priglasijo kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Največja električna centrala na svetu je v Ameriki ob reki Misisipi Obstoji iz 30 turbin, ki imajo skufeaj 300.000 konjskih sil. V električnih strojih proizvaja se tok z napetostjo 11.000 voltov, ki se v transformatorjih poveča na 110.000 voltov. Centralo so začeli graditi leta 1905. Stoletnica rojstva P. Raiffeisna. Letos je minulo sto let, kar se je rodil F. Raiffeisen, ki je prvi začel snovati za kmečki stan denarne in gospodarske zadruge. Tudi pri nas se je zadružništvo močno razvilo, ker so take kmetijske zadruge, če so pod dobrim vodstvom, v veliko korist svojim članom. Koliko mesa porabi na leto mesto Pariz? V Parizu povžijejo na leto 269.000 govedi, 310.000 telet, 508.000 prašičev, 58.000 konj. To blago se pripelje v Pariz živo in se pokolje po ta-mošnjih klavnicah. Razven živine pa vpeljejo v mesto še velike množine mesa. Govejega VA milijona kg, telečjega 23% milijonov, svinjskega 5% milijonov kg, ovac 72.000 komadov, koz 106.000, odojčkov pa čez 7000. — Te številke si lažje predstavljamo, ako pomislimo, da se je v Ljubljani zaklalo pred vojno na leto 8000 govedi, 12.000 telet in 14.000 prašičev. Sedai dobe Ljubljančani na mesec vseh vrst mesa le 58.300 kg. Betonasti koli v vinogradih. Ne-dostatek lesenih kolov je, da hitro se-gnijejo, in da najdejo razni živalski škodljivci v lesu zaščito. Železni količki rjave deloma vsled mokrote, deloma vsled vpliva bakrene galice. Betonasti koli so torej v tem oziru velik napredek: ne gnijejo in ne rjave ter ni potreba nobenih stroškov za njih obnovitev. Za pritrjenje trte nahaja se na kolu posebna priprava, ki se lahko ob kolu premiče. Postaviti jo je treba zmi-raj v višino rastoče trte. Zlato. V 1"6. in 17. stoletju se je na celem svetu pridobivalo 7 do 9 ton zlata. V 18. stoletju je letna produkcija, narastla na 25 ton. Ko pa se je začelo leta 1848. kopati zlato v Kaliforniji in nekaj let pozneje v Avstraliji, dvignil Se je letni pridelek zlatta na 230 ton. Leta 1884. odkrili so v južni Afriki najbogatejše rudnike na svetu in letna produkcija zlata rastla je od leta do leta,. L. 1912. znašala ie že 925 ton, kar odgovarja vrednosti milijardi kron. — Na svetovni produkciji je udeležena južna Afrika s 45%, severna Amerika z 28K, Avstralija z 12%, Rusija s 6%, južna in vzhodna Azija s 6%, Evropa s 3%. Pretežna večina vseh zlatih rudnikov je v angleških rokah. Novi plug. Ravno pred izbruhom vojne med Avstro - Ogrsko in Ameriko je bilo citati v ameriških listih, da tam preizkušajo nov motorni plug na bencin. S tem plugom je mogoče izora-ti na dan desetkrat toliko, kakor se more sedaj z dvema konjema. Sestavljen je tako enostavno, da ga more voditi tudi deček, ki je izstopil iz šole. Določili so mu takrat ceno na 250 dolarjev. Imeli so še nekaj poenostaviti, kar se je opazilo pri oranju kot nepraktično. Ko se zopet odpre promet z Ameriko, bodemo gotovo gospodarske stroje dobivali tudi od tam in med njimi tudi te nove pluge. temu gotovo odpomoglo. Odredbe Amerike proti izkoriščanju Evrope. Iz Washingtona se poroča, da se pripravljajo v vladnih krogih odredbe, da se prepreči povišanje cen za živila, ki se jih bo izvažalo v Evropo. To se bo zgodilo predvsem z omejitvijo izvoza ter se bo moralo imeti posebno dovoljenje za izvoz. Tedensko vesti. Koncert »Glasbene Matice« na čast srbskim junakom. V soboto zvečer je priredila »Glasbena Matica« v veliki dvorani Uniona koncert na čast v Ljubljani bvajo-čim srbskim junakom. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Narodno ženstvo ie prišlo v narodnih nošah, Sokol pa je pričakoval v špalirju srbske junake. Ko se je v dvorani pojavil poveljnik srbskih čet podpolkovnik Svabič na čelu svojih junakov, je občinstvo stoječ navdušeno pozdravljalo naše brate. Dr. Ravnihar jih je pozdravil v imenu Matice, povdarjajoč našo ljubezen do srbskega naroda, ljubezen, ki je morala tako dolgo ostati skrita v naših srcih. Slavnostni govornik dr. Ilešič je v vznesenih besedah slavil junaštvo srbskega naroda in njegovo trpljenje za svobodo. Podpolkovnik Svabič, se je v prisrčnih besedah zahvalil za pozdrave in ljubezen, ki jo izkazujemo srbskemu narodu ter je po-vdarjal, da ima majka Jugoslavija sedaj tri sinove, ki ne bodo pripustili, da bi ji padel le en las z glave in da jo bodemo skupno in složno branili do zadnje kaplje krvi. Izbor srbskih, hrvaških in slovenskih narodnih pesmi, ki jih je zapel nato Matičin zbor pod vodstvom pevovodje g. Hubada z vso točnostjo, umetniškim razumevanjem in ljubeznijo, dal je celemu večeru pravi jugoslovanski značaj. Begunci iz Postojne. Iz Postojne je odšlo nad 200 moških. Italijanski poveljnik izdaja ukaze po Notranjskem do Logatca, da se morajo nemudoma javiti vsi moški, ki so bili po 24. oktobru 1918 vojaki. Nameravajo jih internirati v G r a d i š k i, kjer je bila znana kaznilnica. Ljudje beže čez demarkacijsko črto. Razburjenje na Notranjskem je velikansko. O italijanskih nasilstvjji ie pudučeno Narodno vječe in pričakujemo- energičnega protesta in odločnega nastopa proti italijanskemu barbarstvu. Ententa mora te zločince spraviti z naše zemlje. — Osebne vesti. Pri poverieništvu za socialno skrbstvo so bili imenovani: sodni oficial Albin P r e p e 1 u h za komisarja ter* odvetniška kandidata dr. Milan L e m e ž in dr. Bogdan Žužek za konceptna praktikanta. — Državni živinozdravnik Vilko J e d 1 i č k a je bil -začasno dpdeljen okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. — Osebne vesti. Okrajni glavar dr. F. V. M a t h i a s v Radovljici je premeščen v službo k Narodni vladi v Ljubljano. — Vladnemu tajniku Antonu Mencingerju se je poverilo vodstvo okrajnega glavarstva v Radovljici. — Dr. Fran O g r i n, okrajni komisar v Črnomlju, je premeščen v Postojno, kjer se mu je poverilo začasno vodstvo okrajnega glavarstva. — Absolvirani jurist dr. Ciril Pfeifer je sprejet v pripravljalno službo politične uprave in pri-deljen okrajnemu glavarstvu v Ljubljani v službovanje. — Absolvirani jurist Anton Svetina je imenovan za konceptnega praktikanta pri politični upravi in prideljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Črnomlju. — Namesto vladnega tajnika Josipa F r i e d 1 a, ki se je službi odpovedal, Je k magistratu v Celje premeščen vladni koncipist Ivo P o 1 j a n _e c. — Ludovik Š i-m e k, okrajni komisar pri agrarnih operacijah na Kranjskem je izstopil iz politične službe na Kranjskem ter vstopil v službo čeho - slovaške države. Direktni vlaki Ljubljana - Zagreb in nazaj. Počenši četrtek 21. t. m. vozila bo-deta vsaki dan dva direktna osebna vlaka, brez prestopanja v Zidanem mostu, iz Ljubljane v Zagreb in nazaj. Prvi vlak, odhod iz Ljubljane 5.10 zjutraj, Zidani most 6.34 zjutraj, prihod v Zagreb 9.23 dopoldne. Odhod iz Zagreba 7.30 zvečer, Zidani most 10.11 zvečer, prihod v Ljubljano 12.03 ponoči. Drugi vlak, odhod iz Ljubljana 5.55 popoldne, Zidan most 7.20 zvečer, prihod v Zagreb 9.59 zvečer. Odhod iz ZagrfiJja 5.30 zjutraj, Zidan most 8.10 dopoldne, prihod v Ljubljano 10.02 dopoldne. Vlaki vstavijo v vseh postajah med Ljubljano in Zagrebom ter ustrezajo ne le krajevnemu prometu, temveč tudi že davno izraženi želji in potrebi po direktni zvezi z Zagrebom. Vlaki ki so vozili doslej, ostanejo seveda še nadalje v prometu. V Vrbi pri Št. Vidu je požar uničil »Mahničevemu Jaku« vsa gospodarska poslopja v petek 8. t. m. Ubogi gospodar se toplo priporoča usmiljenim srcem, da mu pomagajo — to pa še tembolj v tem času neznosne draginje in ko nam že ama trka na vrata.— Po znani »dunajski cesti« so se te dni od 10. dalje pomikali ostanki avstr. vpiske. Bili so po večini Cehi in Poljaki. Niso delali nikakih sitnosti ali nasilstev. Naša. lukovška narodna straža ni imela ž njim nikakega posla. — Tatvine so pogoste v našem kraju. Tako so neznani zlikovci že itak ubogi vdovi »Joškovi« v Trnavi ukradli 13. t. m. ponoči kravo in konja iz hleva. — Kot povsod so tudi pri nas ljudje veseli toliko zaželenega miru in naše Jugoslovi-je. Seveda imamo pa tudi nekaj izjem, namreč par znanih vojnih oderuhov in še prav »ovaduhov«, ki so v pričetku vojne povzročali našim ljudem sitnosti. Tem se sedaj godi podobno, kot — mokrim kokošim. Imajo vroča tla, pa mogoče bodo postala še bolj vroča. — Naši ljudje se po malem vračajo domov. Vsi so sedaj rešeni gladu, mraza in vse mogoče nesnage. t Peter Mlklavec. V Ribnici na Pohorju je umrl v starosti 65 let znani slovenski pisatelj Peter M i k 1 a v e c, znan pod imenom Podravski. Znal je vse slovanske jezike ter je prevedel na slovenski jezik mnogo spisov najodličnejših slovanskih pisateljev. Živel je ves čas v zelo siromašnih razmerah. Časih je dopisoval tudi našemu listu. Bodi mu lahka domača zemlja! — Kako postopajo Italijani s Slovenci v Gorici. Iz Gorice poročajo, da je neki italijanski oficir srečal na ulci dijaka ln ga vprašal, kaj je, ali Italijan al Slovenec. Dijak, ki se imenuje Besednjak, je odgovoril, da je Jugoslovan, na kar ga je italijanski oficir udaril po glavi. Prava sramota za italijanskega oficirja tako barbarsko postopanje. Italijani bodo še drago plačali surovost, katero uganjajo nad Jugoslovani. Okoli 100.000 italijanskih vojakov ima nalogo, da okupira teren južno od črte Idrija - Preluka. Cene živil v Pulju. Vrhovni poveljnik italijanski viceadmiral Cagni je določil cene za živila tako - le: moka za kruh po 0'55 lire, to je po 1 K 10 vin. za kilogram; moka za kuho 070 lire, to je po 1 K 40 vin. kilogram; maslo 10 lir, to je 20 kron; mesne konserve 3'90 lire, to je 7 K 80 vin. za dozo. Aprovizacijska komisija sprejema krone in jih zaračunava za 0'50 lire. Živila, ki so jih dali Italijani na razpolago, pa niso morda iz Italije, marveč iz trdnjavsk&ga puljskega skladišča. / Italijani odstavljajo hrvatske sodnike v Istri. Predstojnik okrajne sodnije na Cresu v Istri Kosta Marušič je odstavljen od službe. Odstavil ga je italijanski oficir, ki je zasedel s svojo četo otok Cres, Jugoslavenska mornarska obrana se je ustanovila v Pulju. Vsi prostovoljci, ki se priglasijo k obrani, dobe lOodstotno zboljšanje pri menaži in dobe dnevno 720 gramov kruha. Plače se jim urede po novih določbah. Draginja v Trstu. Prve dneve, ko so prišli Italijani, so se bili prestrašili navi-jalci cen in kar nenadoma so prišli na da* z nizkimi cenami. Ali to je kmalu ponehalo in sedaj je draginja v Trstu zopet tako velika, kakor prej. Speh je po 80 kron. Pričakovanih italijanskih in ameriških živil še ni od nikoder. Čemu se Italijani čudijo? Ko so prišli Italijani v Št. Peter na Krasu, se niso mogli načuditi, kako je to, da prebivalstvo ne govori italijansko. Ti ljudje mislijo, da je vse italijansko menda celo do Ljubljane, dočini so že na desnem bregu Soče prišli med čiste Slovence in potem zasedali samo slovensko ozemlje. — Usmilite se konj! Pišejo nam: Konji bi se morali oddati,, čeprav prisiljeno. posestnikom, da ne poginejo zunaj v mrazu in snegu. Vsak posestnik naj prevzame primerno število konj, da se žival reši in ohrani ljudsko premoženje. Po barju in travnikih leži obilo konj z zlomnjenimi nogami. Milo stokajo od bolečin pa nihče iih ne reši. Poginolih ko.ni je tudi obilo povsodi. Treba jih zagrebsti. Po Brezovici in tam okoli ie baje polno volov in prašičev na prostem. Ako ie to res, naj se oddajo ijudem, da se porabijo za ljudsko prehrano. Prosimo nujno potrebnih ukrepov v navedenih zadevah. Nesreča z ročno granato. Dne 11. t. m. je vozil posestnik Janez Vrhovec iz Podol-nice, občina Horjul, gnoj na njivo. Med potjo je našel ročno granato, katero je bržkone umikajoče se vojaštvo pustilo ležati. Iz neznanega vzroka se je granata razletela in Vrhovca ter njegova dva 5- in 71et-na sinova ubila. Nasvetujemo ljudstvu, da pusti vsakdo vojaški materijal nedotaknjen, da se ne bodo dogajale take nesreče. Iz Celja. V Celju vlada mir. Nemci so se začeli gibati, zbirajo podpise v protest proti slovenskim >nasilstvom<, slov. uradovanju, zlasti proti zatiranju Celjskega nemštva. Od svojih Uslužbencev in najemnikov podoise izsiljujejo. Na podlagi samoodločbe zahtevajo, da se jih upošteva na mednarodni konferenci. Mrtvi: Fran Žužek v Gradcu. — lika Goleč v Mariboru. — Ivana Malič v Ljubljani. — Neža Oražem v Ribnici. — Franjt Trtnik v Ljubljani. — Marica Rakove v Kranju. — Anton Lenarčič v Blokah. — Leo Pavlin v Elbingu ob Vzhodnem morju. — Albin Semen v Ljubljani. — Vladimir Breskvar v Ljubljani. — Friderik Moro v Ljubljani. — Peter Miklavec - Podravsld v Ribnici rta Pohorju. — Valči Breskvar v Ljubljani. — Poziv zaradi priglasitve terjatev !a povračil škode, ki bi jUi bila dolžna poravnati prejšnja avstro - ogrska vojaška uprava. Ob gospodarskh pogajanjih med državami, ki so nastale iz bivše avstro - ogrske države, morda pride tudi do sporazuma glede plačila obveznosti na podlagi vojno-dajatvenega zakona od strani prejšnje avstro - ogrske vojaške uprave. Narodna vlada SHS priglasi te terjatve za svoje območje, ne da obljubi upravičencem ugodnega uspeha. V svrho priglasitve teh terjatev pozove podpisano poverjeništvo vse posestnike - kmetovalce, priglasiti svoje terjatve, in sicer: 1. Neplačane zakupnine ali najemščine za zemljišča ali poslopja, Id jih je vojaška uprava vzela v zakup, v najem, ali jih je neupravičeno zasedla. 2. Neizplačane kupnine za prodane kmetijske pridelke, če ima upnik v rokah kako potrdilo o zahtevani oddaji blaga vojaštvu. 3. Terjatve za škodo, storjeno po vojaščini na zemljiščih in kmetijskih stavbah vsled činov, ki so bili v zvezi in ki jih gre povrniti po vojnodajatvenem zakonu. Škode, kr jih je naredila armada v svojem razsulo po sklepu premirja brez povelja pristojnih vojaških poveljstev, nikakor ni prig?asiti,ker zanje ne bo hotel biti nihče odgovoren. Terjatve v tem okviru je priglasiti dol. januarja 1919 pri Narodni vladi SHS, »Poverjeništvo za kmetijstvo« (v poslopju Slovenske kmetijske družbe) v. Ljubljani Terjatve je utemeljiti s priloženimi prepisi obveznih ali pravoveljavnh lis tis prejšnjih vojaških oblasti, oziroma s prepisi županskih zapisnikov o ceiiitvi Škode (izvirnih lstin ni prilagati, ker se lahko izgube, marveč jh je skrbno hraniti). S tem pozivom podpisano poverjeništvo ne prevzame nobenega jamstva in nobene obljube za svoječasno resnično izpo-slovanje poplačevanja takih upravičenih' terjatev, zato naj priglasilci rešitve svojiH priglašenih tefJfcteV sploh nikar ne dregajo, kajti, če tudi pride do sporazuma med vladami glede popolnega ali delnega izplačila teh terjatev, utegne to trajati vendarle zelo dolgo. V Ljubljani, dne 16. novembra 1918. Poverjenlštvo za kmetijstvo narodne vlade HSS. Poverjenik: prelat A. Kalan, 1. r. — Zmleto kamnito sol v vrečah po 50 kg po 45 K, sto kg oddaja Slov. kmetijska družba v Ljubljani. Radi prometnih ovir se sol po železnici ne more poslati in morajo naročniki sami v Ljubljano ponjo. Narodni davek. Jeras Ivan je nabral v krogu na Tirolskem se nahaiajočih zavednih Jugoslovanov 94 K 50 v za »Narodni svet«. Srčna hvala! Posnemajte! Raznoterosti. * Usodna dvojka. Pierre Mejan pro-rokuje v nekem francoskem listu iivšemu cesarju Viljemu II. zelo slabo bodočnost. Njegova usoda je bila zapečatena takoj, kakor hitro je nastopil prestol kot Viljem II. Številka II. je za vladarje najusodnejša številka. Pisec dokazuje to z neštetimi primerami iz zgodovine. Spominja na Nikolaja II., Abdula Hamida II. in portugalskega Manuela II., ki je tudi izgubil svojo državo Napoleon II. pravzaprav ni nikdar vladal. Carja Aleksandra II. so ubili nihilisti z bombo, Ludovik II. bavarski je na nepojasnjen način utonil. Če pa pogledamo nazaj v davno preteklost, vidimo, da številka II. ni nikdar prinesla sreče mazil j enim glavam. Francoskega kralja Karla II. so zadavili, Henrik II. je umrl za ranami, ki jih je dobil pri turnirju, angleška vladarja Edvard II. in Rihard II. sta bila umorjena in škotski Ivan II. je padel na bojišču. Takrat seveda vladarji v vojni niso sedeli lepo na varnem v glavnem stanu. Ce so napovedali vojno ali so bili izzvani, so prvi prijeli za meč. — Samo spomin, na usodo Friderika II. Velikega bi zamogel Viljema II. nekoliko pomiriti. Da so Hohenzollernci malo slutili, da jim pripravlja usoda zasluženo plačilo, kaže njihova radovednost glede bodočnosti. Bivši nemški prestolonaslednik je bil neposredno pred vojno v Parizu pri znani vedeževalki madami de The-bes, seveda tajno — in jo je vprašal za svojo usodo. Dobil je značilen odgovor, da bo prišel dan, ko bo padel s svoje višine. Ko jo je ves prestrašen obsul z nadaljnimi vprašanji, je vedeževalka smehljajoč samo zmigala z ramami,. * Obisk pri rusld carici - vdovi. Dopisnik nekega danskega lista je obiskal carico - vdovo na njenem gradu Harrasu na Krimu. Prosila ga je, naj pogovora ne objavi. Dopisnik v bistvu prav malo poroča In opisuje okolico. V caričini rodbini je razširjena vera, da car še živi nekje skrit. Ta nadeja se opira na pripovedovanje nekega častnika, ki se*je baje dva dni po ustrelitvi. carja peljal skozi Jekaterinoslav, kjer baje o dogodku niso ničesar vedeli. Tudi na deželi med kmetskim ljudstvom je razširjena » ta vera. Na raznih krajih so baje videli carja in je mnogo popotnikov, ki potujejo okoli in ga iščejo. * Asfaltna jezera. Ameriški listi poročajo ^p čudodelnih jezerih, napolnjenih z asfaltom. Na otoku Trinidad je tako jezero. Njegova površina je pbkrita s tako trdo vrsto zemeljske smole, da se lahko gre čez jezero tudi pri največji vročini. Jezero se razprostira na ploščini 50—60 ha in je zelo globoko. Napravljene jame se same zopet napolnijo. Iz jezera se je vzelo že čez milijon ton asfalta, toda gladina se je le malenkostno ponižala. Še večje asfaltno jezero je v državi Venezuela v Južni Ameriki. Razprostira se na ploščini 3000 ha, je pa samo 1 meter globoko. Tudi iz tega jezera so izvozili že velike množine asfalta v Severno Ameriko, toda nekoliko vrelcev, Iz katerih izvira gorka zemeljska smola, vedno napolni nanovo jezero. * Koliko je na svetu psov. Zadnji popis je izkazal, da ima največ psov Francija, in sicer 2,864.000. Na tisoč prebivalcev odpade 75 psov. Nemčija jih je imela 2,200.000, Severna Amerika 2 milijona, Kitajska 1,800.000, Rusija 1,500.000, Turčija 1,100.000, Avsiro - Ogrska 1,200.000, Italija 800.000. V celi Evropi jih je bilo čez 15 milijonov, v Ameriki čez 8 milijonov, v Afriki čez 5 milijonov in v Avstraliji čez 1 milijon. Na vsem svetu živi tedaj okoli 40 milijonov vdomačenih psov. * Velikanski splav. V Kodanj je pri-plul iz Švedske velikanski splav. Dolg je 211 m, širok 153 m in visok 8 m od katerih je 5 m pod vodo. To je prvi poskus prepeljati veliko množino lesa po morju, ne da bi se ga naložilo v ladje. Splav je zavarovan za 630.000 K, tehta 6000 ton in vsebuje 10.850 m* lesa. Za prepeljavo tega lesa bi bilo treba najmanj 5 srednje velikih parni-kov.. Splav je bil napravljen po načrtu in računu švedskega inženirja Bergmana. Na .podlagi, ki jo tvorijo dolgi težki trami, zvezani z jeklenimi pasovi je zložen drug les. Z zložitvijo lesa na poseben način je splav spredaj in zadaj zaokrožen In ima podobo ladje. Okoli celega splava je parkrat ovita močna jeklena žica, ki drži les skupaj. Na splavu,, ki ga vlečeta dva parnika, je sedem mož, ki Imajo napravljeno za bivališče posebno leseno kočo. Ce bo imel ta poskus v gospodarskem oziru uspeh, bodo po zimi v severni Švedski na zamrzlih jezerih in pristaniščih pripravljati take slav©, ki jih bodo potem na spomlad pošiljali po svetu. * šipe Iz bombaževine. V velikih tovarnah in dvoranah nadomeste Amerikancl v svrho boljšega zračenja na oknih nekatere steklene šipe s tkanino iz bombaževine. Te »tkane šipe« omogočujejo redno In ena-komernp izmenjavo zraka brez vsakega prepiha. Tudi glede svetlobe odgovarjajo te šipe popolnoma. V prostorih s tkanimi okni je do 30% manj prahu v zraku, kakor pri odprtih oknih. Vlažnosti je bilo v takih prostorih ravno toliko kakor na prostem. Kurijo se prostori ravno tako, kakor pri navadnih šipah. * V Lincu so preiskovali vagone, kakor jih preiskujejo drugod, ko se vojaki vozijo domov, in našli so v enem blagajno z 974.008 K, trije vagoni so bHt polni živil, v dVeh je bild obilo opreme, v drugih bajoneti, puške, patrone, monture, perila, Čevlji, neki vojak je imel s seboj 6 oblek in 8 parov čevljev. * Kako se je zabaval nemški kron-prlnc na fronti. Senzacijo je vzbudila v Nemčiji vest lista »Staatsbiirger Zeitung« o nemškem kronprincu in njegovem razkošnem življenja