ZAKAJ TAKO?
Ali-samoprispevek po ižansko?
V prvi majski številki našega glasila smo pod naslovom Uspel rcferendum v KS Ig odnosno S samoprispevkom do napredka. zapisali poleg referendumskih izidov - glasovalo je 86 odstot-kov krajanov - ZA samoprispevek pa se jih je opredelilo 56,5 odstotka, tudi tole.
Za uresničkcv programa (vodovodi, javna raz-svetljava, družbcni dom, ceste. avtobusna posta-ja)je potrebno 7,5 milijarde dinarjev. S samopri-spevkom naj bi zbrali tretjino tcga. drugo pa naj bi zagotovila komunalna skupnost Ijubljanskih občin, lokalni vodovod in delovne organizacije s sedežem na obiročju KS. Samoprispevek - za večino 2 odstoten, bodo plačevali pet let.
Temu je sledil planski termin del po letih. Vse lcpo in prav, če bi dogovorjeni oziroma še več ' izglasovaniprogram samoprispevka tudi finančno stal. Dobre pol leta je minilo od referenduma in namesto, da bi Ižanci zavihanih rokavov zbirali skupaj prepotrebno tehnično dokumentacijo in izbirali primcrne projekte, se njihove razprave srečujejo okrog tcga kako pristopiti k klešicnju programa. Zakaj? Zdi se, da so preveč zagnano-stiin volje namenili organizacijskim pripravam na referendum kol pa samem programu. Neizpod-bitna je namreč ugotovitev, ki je žal tudi boleča, da so delali pravzaprav račun brez krimarja. Pri snovanju programa so namreč povsem spregleda-li kaj je zapisano v občinskem srednjeročnem planu odnosno v letnih resolucijah pa tudi tisto karje zapisano v planskih dokumentih SIS mate-rialne proizvodnje, še predvsem komunalne in cestne skupnosti ljubljan$kih občin. Še več. Svo-jih s tem pmgramom opredeljenih nalog niso soočili z možnostmi, da bijih ob rebalansu planov morebiti skušali uveljaviti. Skratka, tistih dopol-nilnih virovob dinarju samoprispevka nisopravo-časno iskali, odnosno jih niso preverjali. In kotje bilo slišati na razgovoru s predstavniki občine na sestanku^ ki ga je sklical predsednik OK SZDL Drago Černoš, delegatske poti prcko katerih se • edino učinkovito razrešuje tovrstna problcmatika na Igu kljub temu, da so celo nosilci konference delegacij, niso funkcionirale. Vsi pa danes dobro vemo, kakšna mukotrpna prizadevanja so po-trebna, da se dokoplješ do že tako premajhne vreče z denarjem.
Takšna so sedaj resnična dejstva. Nič kajprijet-na in nič kaj spodbudna. Ob vsem tem so se v vodstvu krajevne skupnsti, ki sicer samokritič-no priznava, da so bile napake storjene spričo upošlevanja vse prevelikih potreb, ki jih (a kra-jevna skupnost izkazuje že vrsto let, možnosti za njihovo uresničevanje pa so Se vedno zelo majh-ne, soočili tudi z dvema odstopoma. Odstopila sta predsednik skupščme KS in predsednik odbo-
ra za lzvcdbo samoprispevka. Žal se oba scstanka na občini nista udeležila. saj bi tako lahko lažje prišli do dna oceni razmer v sami KS.
Na samem sestanku je bilo konfrotiranih vrsto mnenj in ocen. Povsem enotoo so pripeljale do končnih sklepov. Le-ti so zadeVali predvsem ta-kojšnjo razvejano aktivnost v sami KS Ig. Čeprav so že sami opravili vrsto razgovorov na vaških zborih in Ijudem pojasnili nastalo situacijo, je potrebno s pošteno besedo informirati slehernega krajana in se tudi precej širše organizirati za prihodnje aktivnosti. Te morajo voditi k takojšnji opredelitvi prednostnih nalog iz programa sprcje-tega samoprispevka ob tesnem sodelovanju stro-kovnih služb tako občine kot SIS materialne pro-izvodnje. Naloge morjo temeljiti na planskih opredelitvah in finančno jih je potrebno ovredno-titi z viri sredstev, sedaj,zbrana sredstva 2,5 stare milijarde dinarjev pa nameniti izdelavi prepo-trebne tehnične dokumentacije in izdclavi pro-jektov. Povsem jasno je, da vseh objektov ne bo močzgraditi vnameravanem obdobju, zatorejnaj imajo prednost tisti, ki so življenjskega pomena.
Najpomembnejše pa je, da s kai najbolj mno-žično aktivnostjo vodilna struktura v krajevni skupnosti povrne krajanom ponekod že kai rahlo načeto zaupanje in aktivno pristopiti k razreševa-nju sprejetih nalog. Odstopanja in medsebojna obtoževanja, čeprav marsikdaj tudi upravičena, pa naj počakajo boljših časov.
JANJA DOMITROVIČ